1 Posamezne številke* | Navadne Din 1'—, 1 ob nedeljah Din 2*—■«
fj „TABOR* izhaja vsak dan, ra*-nedelje in praznikov, ob 18. t datumom naslednjega dne ter t» . mesečao po pošti D 38-—-f za in cemstvo D 26* —, dostavljen na do D 19’—, na izkaznice D 18*—, inserati po dogovoru. Naroča ac pri upravi *TABORA-# MARIBOR, Jurčičeva ulica štev.-4.
i
J*W»l«FggSttei
Leto: V.
Maribor, sreda 27. februarja 1924.
P osamezne številke* Navadne Din 1*—, ob nedeljah Din 2*—.
UREDNIŠTVO .e nnhni« v Mari* bora, Jorci&v« ni. št. 4, J. mrf-efon 'nta'-urb. št. 27«,
I- ■ Y A 1,0 nal'»i» v Jurčičevi
»“‘i*4, pri2i&-dc5Bo- ti-
at, -1.^ — SI1S po~,t n ©Čekovni račun Štev. 11.767,
^ "*r0cil5 J)Pr*. denarja a« m otira. — Rokopisi se ne vračajo.
Številka: 48.
Rdeča vojska.
‘MaribV, 26, februarja.
V soboto Je bil v Moskvi dlani velik,ili parad: rdeča vojska je proslavite svojo šest letnice. Boljševaki so prva leta teoretično inl praktično zanika vali tradicije. Bili so zakleti nasprotniki osebnega kulta, ki so ga smatrali za Jbur-žujsko slepilo. Zdaj vidimo, da so skoraj/ nedosegljivi v parad ali in prav posebno še v, osebnem kultu, Kaj vso delajo, da 'bi kar najbolj počastili Leninov spomin! S kakšnimi ceremonijami 90 sprejeli novoimenovanega italijanskega poslanika. Zamiaai: tradicij ni mogoče .izkoreniniti, Jkalkor niso tmogli izkoreniniti neštetih drugih šeg in sburžnj-skih predsodkov«. Tudi arfaifevri in parade rdeče .vojsiko spadajo šeni Šest-Ietnica ustanovitve prvo komunistične armade je šestlotnioa komunistične kapitulacije. Kajti če komunizem! ne more ustvariti na razvalinah' »starega sveta« nove družabne organizacije, novega re-ida, slonečega ha življenjazmožmih celi-sa1i — komuna h —« teda j h| več komunizem’. Ruski boljše vihi danes sam j ne-dvojnijo več, da so se Komunistične iluzijo do dobra razblinile. Kakor se je nekoč pacifistično, na načetih’ ljubezni do bližnjega, ha askezi in preziranju po-’ svetno ouioči sloneče krščanstvo iMreme--Jatlo V »ecolesia militans«, v vojskujočo -Rc cerkev, neizprosno v (boju za posvetno in duhovno moč, tako je tudi komunizem! z rusko revolucijo kresnil ha torišče življehske .resničnosti, kjer je treba! v boju za: obstoj zavreči vse papir-nate Ideale. Tako je Ikoumnizern1 postal stranka, ki so prav nič h'e razli kuje od tnajreakcijoTiarnejšili strank i« ki se dr-jfef. na krmilu z nasiljem, zvijačami in z ,'drugi.ml nečednimi sredstvi, ki so bila teoretično že tisočkrat obsojena'. Ustanovitev trdeče aiimadc j© bila v protislovju z včeraj1 proglašenimi] antimiili-ftarističnimi načeli, bite pa je nujna zahteva življenjske resničnosti, kakor po-. S®n e jo takbzvaaia wnep« (nova gospodarska; politika). Tako življenje samo popravlja' napake razgretega človeškega ltma, tako zmaguje realnost nad dog-3nami, ki: si jih delajo l judje, da bi ž uii-luiii pr omagali to, kar je. i A če se zamislimo V katastrofalno /■propadanje vsega, kar jel orjaško rusiko državo dotlej spajalo inl vezalo s stoletnimi verigami, če uvažimO, da so so takrat strašno razplamteli vsi človeški (nagoni in. da So najprvotnejše strasti ! zmago vale nad logiko raAumiu inl krščansko vzgojo srca, čo se zamisliifio v kolosalno kipon.ie revolaoijonarnih sil, (moramo dati prav Trockemu, ki jo ustanavljal arniado. Rdeča armada je odvrnila vse zunanje nevarnosti, preprečite razkosanje Rusijo in' začete trudoma uveljavljati V notranjosti avtoriteto države iu vlade. S sredstvi, ki so lastna toliko preziranemu militarizmu, pa nn.i-Si so uveljavlja 19 stoletij pred Krntu-aom aii 19 stoletij po Kristusu, je sov-■iiotka vojaka tekomi 6 let vzpostavila zasilni' red na znotraj ih varnost na žulim j. [Njena organizacija se ne razlikuje od organizacije nekdanjo pruske arteaidie, v marsičem 'jo celo prekaša Sovjetska »rtmarte jo postala hrbtenica sovjetske Rusije. Kdor hoče zlomiti sovjetsko Rit-' si jo, maora streti hrbtenico., Tako je bilo v vseh fevdalnih’ iiil /mSMavističnih ■ držav alk; taka. je bila Evropa Teta 1914. Okomunizmu tu ml niti sledu.
Sovjetska armada 'jo danes resnica, 'ki je mi moči utajiti. Rdeča vojska je
najsi lpejšib organizacij v Evropi. Ona, delo načelnih piro timi lit arj-s to v, pa ie tudj najmočnejši argument i>xoti pa-
Vlada zavlačuje glasovanje o proračunu.
VprašaiTje trboveljske družbe zopet pred narodno skupščino.
(BEOGRAD, 26. feflSr. Današnja seja biti 33, v proračunu pa jih jo 46. Tudi narodne skupščine je pričela ob 10. uri. druge nepravilnosti so v proračunu. Po verificiranju zapisnika' in prečita- Tako je na pr. trditev] fiiian. ministra o n'ju raznih vlog so ministri odgovarjali aktivnosti železnic fikcija, Jjcr se velik ha razna vprašanja. Poslan. Kremžar in! del investicij sploh ni upošteval. To vetov. so stavili vprašan je na ministra za Ija tembolj, če se pomisli, da se 'je 7%-nn šuanb in rudo radi postopanja tr kavelj- investicijsko posojiio.ini dolarsko poso-eke družbo in’ vprašajo, kaj namerava ji lo porabilo' v celoti samo za promet, vlada ukreniti, da bodo ravnatelji druž- Naglaša heTontabilmost raznih državnih foe spoštovali sklepe vlade in skupščino podjetij, ki stanejo za 50% več nego bi in! da se ne bodo o njih zasmehljlvo iz- to smelo biti pri racionalni upravi in ražali: Minister za šume inl rude odgo- dobrem! računovodstvu. Viseči dolgovi Varja, da mir zadeva ni bila znana in znašajo nad eno milijardo dinarjev, pro-bo uvedel preiskavo. Poslan. Kugovnik račun pa vsebuje komaj smešno sv-i-to zahteva' isto tako, da družba arešpektira 60 miJjjonov za to postavko. Tudi ni v sklepe skupščino. (Klici; repi-dsalije!) proračunu nobene določbe glede izpluli dnevnem« redu (proračunska raz- čila odtegnjenih 20% ppl izmenjavi' hov-prava) govori prvi posl. Šečorov, poro- čamic. Za dohodke pa je fin’, minister čevalec manjšine. Kritizira ponovno ce- predvidel najhujše izmozgan jo davčne li proračun im' povdarja, da jo takozva- sile prebivalstva, kar je praktično neiz-
no ravnotežje fiktivno, kor so izdatki vneseni v prenizkih iznosih. Število predvidenih v e liho ž u paiisk ih /mest jo previsoko, ker bj jih po zakonu smelo
.ved 1 jivo.
Po govoru dr. Šečercva je bila seja odgodeua na jutri.	;	$.-xlk
Radič pride v Zagreb, čim pade radikaiski režim.
Cs.	#	•	■	\	-ji,.-	■
h	Rervizija	ustave se smatra za neobhodno potrebo.
ZARREB, 26. fob’r. Včeraj sta s© vr- bloikoiri! pogajanja o novih’ odnošajih. nila z Dunaja dr. Maček in’ dr. Krn je- Radičeva stranka bi vistopia v vlado le vič. Mudila, sta se pri voditelju H-RSR in na izrecno željo apozicijonalnoga bloka, mu izčrpno poročala o snovanju opozi- sicer pa bi zahtevala, daj prevzamejo cijonalnega bloka. Radič se strinja z vlado sarmo nestrankarski možje svo-vsenmi dosedanjimi sklepi. Še Vedno hodnih poklicev, ki bi jim' hrv. seljačka vztraja pri tem1, da lahko odriine v Beo- stranka zaupala. Vprašanje revizije u-graKi potrebno število poslancev, ki bi stave ni za opozicijoualni blok neobho-pomiagali opozlcijonalniemiui Motku. Pr- den’ pogoj. Radič pričakuje, da bo vliada
enkrat podal na Dunaj, da Se sporazum!« z Raidičeiiu o podrobnostih skupnega rte« te- Hrvatska zajeduica bi jmcia prevzeti politično akcijo v mestih, doeinaJ bi se Radičeva stranka omejila pa kmečko množice,
DR. KOROŠEC V MARIBORU.
BEOGRAD, 26. fofiir. Iz Ljubljane poročajo, da se jo podal dr. Korošec danes v Maribor, da stopi v stik a volilci v mariborskem volilnem okrožju glede programa opozicijonalnega bloka.
NEMŠKI POSLANIK ZAPUSTIL' ' BEOGRAD.
BEOGRAD, 26. fethr. Tukajšnji nemški poslanik vop Keller jo včeraj z ondi mpeš tonskim ekspresnimi vtekonS zapustil Beograd. Na kolodvor po ga spremljali zastopniki našega zuirtapjoga ministrstva.
VESTI O BOLGARSKr REVOLGjCTJl izmišljene. :: Gii-
BEOGRAD, 26. fehr. Včeraj ob dveU popoldne jo bila vlada jz Sofijc obveščena, da so ves tj o revoluciji' y Bolgariji od kraju do konca izmišljeine.
Težavo na razorožitve®* konforeS<^y Rimu,
Loridon, 25. foBr. »Tdea naziorfaloc.pod roča iz neslužbenih krogov ria adifiskl konferenci za omejitev pomorrslkbga abo-roševaoja, da na konforcncj delajo (največ je težave Rusija, Španija 5®) Južnoameriške države. Rusija aehteva, ’da finte biti na morju enaka m Anglijo/, Špa®i}» pa ponavlja svojo zahteve, M1 jiG je »roj čas že zagovarjala pred’ Zvezo riarrtckrv,
va naloga te 7,veze bi bila: strmoglaviti najkasneje v 15 dneh padla-; y tete shr-i sme zvišati svojo pomorsko mWS ite
zapustil Dunaj in se
r«d5J£alskt režim’, nalo pa sestaviti vo- čaju bi’ on takoj lil/no vlado. Medtem! bi sSe aiadaljcvala vrnil v Zag.peb. iteed) nji/m) (Radičem^ in' opoBicijoualnite
Zasedba krajev severno od Reke.
Italijani delajo težave. — Zasedba našega ozemlja bo jutri končana. }fr
SUŠAK, 26. febr. Izpraznitev severno bo izvršena s strani naših oblasti jutri Reko ležečih krajev, ki so pripadli Ju- opoldne. Pri izpraznitvi in pri razme-gosteviji, so je pričela včeraj popoldne jitvi se jma 'boriti naša komisija/ z naj-popoltfoma na tihem'. Brez nadaljnih večjimi težavami, kor Italijuni prihaja-p/ripravi so jugoslovensko čete in o/rož- jo vedno z nOviimi ugovori, da bi rešili /uištvo postopoma zavzete od Italijanov- to'ali1 ono hišo, ta in oni vrt.za Reko od-izpraznjeno ozemlje. Popolna, zasedba nosno Italijo.
—Q—
ZA.IEDNICA IN HRSS. razmerja
HRVATSKA
ZAGREB, S6. febr. V, nedeljo se je
vršila seja o.sveJdnJrga odbora Hrvatsko zajednioe. Trajala je od 9. ure do 7. ure zvečer z opoldanskim odmorom. Komn-
med Hrvatsko zajednico im Radičevo stranko. V .komunikeju so odločno povdarja potre/ha najožjega sodelovanja med HZ in HRSS. Pon tem sodelovanjem je razumeti fedcracim mod
nUko, ki' je bil izdan, potrjuj© v glavriete obema s/trankamia, ki bi sc imenovala dosedanje infomi'aeijo artedo novega fedoracija HRSS. Dr. Lorkbvi
m
se ne se
105.000 to/n. Zato j© malo upamja, da /bol konferenca za razoroževanje/^uspela, jjjj
;V‘
IzjaloviJeii atentat-ha Trockegat^/ff
'Beril®, 25. feBr. (Wol'flG5i '»Mbiiffi^ij prinaša moskovska vest ■»StodklSbtej Tdni-iigen«, da so v. Suhluinju (V TraniJ-kavkaziji, kjer se sedaj- nahaja Tkocklijj poskušale tri osebe, oborožene m, ročna tej granatami in samokresi, vdreta; v stano« vanje Trockega. — rrocfeiga t©Ie«na . straža je vse tri ustrelita, J.
BORZAH
OURIH, 26. febr. Predboraa: Pari« 24.95, Beograd 7.25, London 34:81. 'Proga 16.77, Italija 34.80, Newyork 572t Dunaj 81.30.
ZAGREB, 26. febr. P/pedlborza’: Parki
339.40—344.40, Švica 1379—1389, London
3242.40- 345.40, Dunaj	11.1730—11A737, Praga 230.50--233.50, Italija 344—345, Newyork 79-80. e ,, _.k.; .
Mn
cifNsani. Njem /manevri in parade bij«- čunu ih s tc-mi proti radikaiski vladi'. Iz sc ustanoKrf posebna kvarnerska krajih jo vsemi teorijam v obraz. Morda je do-J Beograda, poročajo, da jo bil zato iz- s sedežem na Reki. Krajina, sestoji i*
Politične vesti.
bro, če gremo mimo šestletni ce	rdeče j	ključen iz stranice. Pričakovati je, da,	Reke in njenim ozemljem, iz	doedajnie«
yoJ.! ,.7’ uR°tovitvijo, da je	življenje,	zapuste radikaiski klub tudi njegovi ož-	ga okrožja Volovsko-Opatija,	ki se loči
najboljša šola, jn kdor hoče,	se	lahko	jj somiKljonikt. Tudi nemški poslanec -	od istrsko pokrajine Ministrski svet boi
•tudi i« tega /marsikaj nauči.	Mosor je nastopil v tej seji proti vladi'	imenoval guvernerja.
in izjavil, da bodo Nemci glasovali proti j * Jugoslovenska kandidatna, lista,* proračunu. Eadikalska večina se opas-; Primorju. V pondeljek 25. trn. se je do-no maja. Govo/ri. «e, ‘da se radikalci že j segel sporazumi med Jugoslovani; ^ Pri-prjpravljnjo na. izvedbo novih volitev. ( morju ter se je za volitve v italijanski • Musliman! fu’ opozicijski blok. VI paidaraent določila aledcča. skupna nedeljo 24. trn. je imel glavni odbor ju-! kandidatna lista:	dr. J. Wjlfau (Trst),
goslov. - mTKslim’. organizacije plenarno | novinar dr. Engelbert Beseuhjalc (Gori-sejo ter jo odobril predložmi sporazum; ca), dr. Ul. Stunger (Opatija), tir, Sto-
* SLS in opozicionalni blok. V/ pon-defljek 25. tm. .je imelo vodstvo SLS v Ljubljani sejo, na kateri je por/očal dr.
Korošec « pogajanjih za opozicijski blok. Njegovo poročilo jo bilo vzeto jaa znanje. Sklopi št> niso znani, vendar pa vlada mhenje, da jo dobil dr. Korošec pooblastilo 7>a nmlaIjevanje pogajanj.
• Radikalcem se majejo tla. Radikal-
skr poslanec Eankovii je v seji narod. _______________
sk:u=pščih© 25. tm. nastopil piotj pj.;ora-] vlada je 2& tin. izdate zakon, s katerimi
z Radičevci, slov. klerikalcu,! krt demokrati ' osnovanje opozicijonalnega bloka. Naročil je svojim-poslancem1, naj gledajo, da se sporazum, čim 'prej uresniči.
Kvarnersko provinca. Italijanska i
jau Krajša (Gorica), inž. Potlgomils (Gorica), dr. Jos. Bitežnik (Gorica).
* Neva zmaga Zaglul-paše v Egiptu.
Pri volitvah v egiptovski -enat je dobila stranka Zaglul-paše 57 od 71 mandatov.
—o-
»T-A B O R«.i
/K MaribaUL fljio a?.'februarja 1924
1	__ --	—	iiiiMin—wmiifnwi» ni-^rf1- '
Dnevna kronika.
PJLACILO TAKS ZA TOČENJE PIJAČ
Glasom brzojavke generalne direkcije posrednih poreza v Beogradu ni potreba iztirjati takse za pravico točenja pijač za drago polletje 1923 od onih kon-cesijon,arjev, ki so pravico za točenje imeli že pred 15. novembrom' 1923. Fin. ravnateljstvo nas obvešča, da se bodo strankam, ki so že plačale predmetno takso v smislu plačilnih nalogov za drugo polletje 1923, zaračunali plačani zneski za prvo in drago polletje tekočega leta. Ostalim je treba plačati samo za prvo polletje 1924. Eok za plačan je pa se mi podaljšal. Opozarjamo, da cvent. vložene pritožbe ne odvežejo od obveznosti plačila takso v zakonitemu roku.
!	— Himen’. V Vojniku so je 23. trni
poročila gdčna Justi ka G orecanova, iz anane narodne rodbine, s mizarskim inojstroml g. Špindlerjem. Mnogo sreče!
— Smrtna kesa. V Središču 'je umrla Marija Šalamun, sestra odvetnika dr. Fr. Šalamuna v Ptuju, zavedna iii pri-Ijnibljena uarodhjakinja. Blag ji spomin!
—1 Nov zdravnik. Na graške ni vseučilišču jo bil 23. tm. promoviran za doktorja vsega zdravilstva g. France Brez-inišk iz Gor. Ivanjcev. Čestitamo!
— Društvo mešoansko-šolskili učiteljev za Slovenijo je imelo v soboto 23. tm1. v Celju svoj občni zbor ob jako lepi udeležbi. Za predsednika je bil vnovič soglasno izvoljeni g. ravnatelj Humek iz Maribora, v odbor gg.: Brinar, ge, Štupica in Kalinova. Ob velikih počitnicah prirede vse meščanske šolo države veliko razstavo v Beogradu.
•— Pretres invalidskega zakona V ministrskem svetu je končan in minister dr. Peleš ga predloži te dni narodni skupščini.
— Odbor za Malgajev spomenik v G listanju je prejel sledeče nadaljne prispevke od gg. nabiralcev: dr. Vekoslav Kukovce, Maribor 100 D, Katica Kotnik (Maribor 535 D, Stanko Legat, Velenje, 330 D, Olga Marčič, Braslovče, 250 D, Vida Rudolfova, Konjice, 100 D, dr. F. Lebar, Ks-iževei, 80 D; prej 14.030 D, sedaj 1395, skupaj 15.425 Din.
— Detomor. V stoječi vodi Studenčnici Ifia Spodn ji Hajdini so našli 22. tm. truplo moškega novorojenčka. Konstatacija je dognalo, da je bil otrok živ rojen. Kdo bi kaj vedet o osebi, ki jo otroka (umorila, naj takoj javi policiji v Mari-Iboru.
— Železniška ffesreča na Pragerskem. 'Dne 25. tm. zjutraj se je pa Pragerskem aopet zgodila lahka železniška nesreča, ki pa ni zahtevala nobenih žrtev, kakor tudi h« prevelike materija! n e škode. Pri vlaku, ki vozi zjutraj ob 6.20 v Čakovec, so pri čuvajnici št, 1 skočila dva osebna vozova med vožnjo s tira. Sreča, da je vlak počasi vozil. Pr.i vsem tem pa vlak ni imel niti toliko zamude. Tokom' dobre pol ure je bil vlak že pripravljen za odhod; seveda z drugo 'garnituro, ki je na Pragerskem v rezervi.
— Strašna nesreča mlinarja. Iz Pameč pri Slov. Gradcu poročajo: Dne 21. tm. je sel posestnik Pavel Lorenci iz Pameč (R! »voj milit Prodno je mogel mleti, bi (moral odstraniti led, h kateremu je bila stopa prirmranjena. Prodno pa je začel led odstranjevati, je Lorenci' napeljal vodo na kolo, tako da se je stopa, ko je bila leda oproščena, začela vrteti. Lorenci pa je bil premalo, previden ih Btopa ga je zagrabila za glavo, pritisnila k tlom, ter ram popolnoma razbila glavo, tako da je bil takoj mrtev.
— Podtaknjen požar. Iz Rog. Sotine poročajo: V nedeljo 24. trni. ponoči 'je pričelo goreti v trgovini Otorcpec-Žur-miau. Hudobnež je polil predmete s petrolejem in nato zažgal. Ogenj so pravočasno opazili in' pogasili, tako da škoda ni velika. Zaprli so gostilničarko 2u-todr, ki je vsled izpovedi dekle osumljena dejanja.
— Novo ljudsko knjižnico je dvoril 24. trni. klub naprednih slov, akademikov v Celju in sicer tokrat v Prekmurju, y občini Krog pr j Murski Soboti, kjer so domačini sami zanjo prosili. Knjižnico, ki je nameščena v šoli, ima S oskrbi idealu j prosvetni ig narodni
delavce g. nadučitelj Ciril’ Hočevar. To je sedaj 11. ‘ljudska knjižnica agilnega kluba napr. akademikov v Celju. Prihodnjo ustanovi klub v Beltincih, Značilno je, da prekmursko ljudstvo z vne-mlo sega po knjigah, pisanih v icujižev-neml jeziku, kar dokazuje, na kako krivi poti so oni, ki menijo, da so mora za Prekmurce izdajati knjige in časopise v njihovem narečju. Nova generacija bo vrgla tudi Klcklove »Novlnei, pisane v prekmurščini, med staro šaro. Klubu slov. napred. akademikov v Celju pa samo želimo dovolj podpore s strani naše narodno javnosti, da bi auogel svojo prosvetno delo nadaljevati.
Vpostavitev železniškega prometa z Reko. Prometni minister jo zastopnikom! tiska Izjavil glede v postavitve železniškega prometa z Reko, da se to zgodi še ta teden in da sami osebno odpotuje na Reko, da se prepriča o splošnem položaju za železniški promet in o pristaniških razmerah na Delfi in na Barošu.	'
— Razmejevanje pri Reki. Dne 25. trn. zjutraj so pričeli pijomrji postavljati PTOvjzorni most preko Rečine, preko katerega sc bo razvil vozni in osebni promet orl Sušaka na Delto. Preko železniškega mosta na Rcčini je bil istega dno o tvor jen železniški promet s sušaško luko. Komisija za razmejitev postavlja znamenja ob meji severno od Reke. Meja izhaja od Matulj, ki ostanejo na italijanskem ozemlju, ter teče paralelno z železniško progo, tako da cesta Kastav-Reka do vasi Tonctičina o-stane Jugoslaviji. Od točke, kjer se cesta dotika železniške proge, gre na se-vero-vzhod, tako da vas Pohlin ostane na našem ozemlju, nato pa mejna črta v polkrožni krivulji obide Drenovo, ki ostane Italiji.
— Velika nesreča pri Benetkah. V Margeri pri Benetkah so se igrali otroci s staro nerazstreljeno granato. Projektil je za časa igre eksplodiral in raztrgal otroke na drobne kosce.
— Ruski briljanti. V vlaku med Londonom 5n Holom so našit kovček, v katerem! so bile veliko dragocenosti. Pravijo, da se nahaja med njimi briljant, katerega je pokojna carica posebno ljubila. Baje «o to briljanti, katero je svoj čas zloglasni Rasputin odnesel iz Rusi. je.
— Volitve z ricinovim oljem. V Italiji Se jo pričela volina borba, kakor jo še svet ni videl. Opozicionalne stranke sploh ne smejo imeti shodov. Časopisje, ki piše proti fašistom', sc sežiga na poštah. Namesto drugih agitacijskih sredstev hočejo vporabljati fašisti ricinovo olje, ki bo vsled italijanskih volitev zelo poraslo v ceni.
Dopisi
Sv. Peter pri Mariboru. Tu je te dni obhajal posestnik in mlinar g. Antou Budja s svojo žeao srebrno poroko, istočasno pa se je vršila poroka njunega sina. Vsem še ita mnoga leta!
3DS.
Občni zbor kraj. org. JDS v Slov. Bistrici se jo vršil 22. tra. Izvoljen j« bil stari odbor v celoti.
BRZOJAVI
v petek 29 II 24 8 uri zvečer se ponovi ,španska muha‘ sokolski dom studen-
ci
sokol
¥\lm.
Mestni kino. V torek, sredo in Četrtek se predvaja »Izbruh ognjenika Etno«, edini avtentični posnetek elementarne katastrofe, ki jc pred kratkim' o-pustošila okolico Ene in »Volitev soproga«, doživljaji iz vseh ameriških dežel v 5 dejanjih, V glavni vlogi Robert Kes-selia-S. •	~	w	■	-re
Narodno !
REPERTOIRE:
Torek', 26. febr. »Namišljeni bolnik«, Ah. D.
Sreda, 27. febr. zaprto.
Četrtek, 28. febr. »Čarostrclee«. Ah. E. Prcmj jera.
Petek, 29. febr. »Čarostrelec«, ah’. A.
»Namišljeni bolnik«. Pri današnji predstavi »Namišljenega bolnika« Igra Cleanta, ki ga jo doslej igral g. Tomašič, g. Železnik,
»Čarostrelec«. V četrtek 28. tni se vrši premijera Wcbrove romantične opore »Čarostrelec«. —• Tozadevni podlistek od H. Druzoviča prinesemo .y, jutrišnji številki.
Kultura in umetnost
x Oblikujoče umetnike opozarjamo vnovič na iareaftii občni zbor Udružcmja, ki se ho vršil 1. marca ob 4. uri popoldne v hotelu »Union« (,V rožeaih’!). Ker se na temi občnem zboru odloči riadalj-nia usoda te institucije, na kateri je in-teresirau večal ima n j vsak umetnik, 'je potrebno, da se ga udeleže člani polnoštevilno, Za važnejšo sklepe zahtevajo pravila prisotnost vsaj polovico vseh članov, torej tudi izvenljubljanskrh, *-*■ Odbor.
:c Publikacije Ljudske visoke Sole v Ljubljani. Dozdaj deset izborno obiskanih predavanj na ljudski visoki šoli v Ljubljani jo dokaz, kako silno zanimanje vlada zanjo zlasti pri širših slojih, katerim je namenjena. Da ustreže vsesplošni želj j in utre pot tej zanimivi, zdravi in potrebni ljudski duševni hrani do najširšega poslušalstva, je »Zadružna knjigarna« v Ljubljani pričenjala ta predavanja izdajati v malih, tudi vnanje okusnih zvezkih. Kot prva snopiča sta izšla predavanja dr. Karla Oswalda:	»O potrebi nove sccjjalno
etične ortjentacjje« in. Alojzije Štebjje-jeve o »Zaščiti zanemarjene iclece ini mladine«. Slede nadaljuj. Cena — tri dinarje za zvezek — je nizka. Univ. prof. dr. Karel Oswald uvodoma poljudno razvija cilj in smer ljudsko visoko šote. — Zanimivo podaja duševni profil današnje dobe in najvažnejšo kulturne upi i, ve na versko, 6ocijalno in državrio-politično življenje sodobnosti. To predavanje ie program' in nekake osnovne konture vso hvalo vredne ideje najširše, ljudsko plasti seznanjati s pojmi znanosti, kapitalizma, socijalnega razvoja in moderne moralo. .Te to prvi znanstveni nastop in poizkus v najpriljudiiejši besedi in v kar možno kratki obliki zajeziti pot današnjemu mate rij al i stičnemu usmerjenju časa in dvigniti zanimanje za višje duševne vrednote pri vseh slojih, katerim te vrednoto niso bile do sedaj do stopue. Znana socijalisiična pisateljica Al. Štobijeva v dragem' snopiču razpravlja široko rečeno o problemih uboštva s posebnimi oziri na današnjo mladino. Današnja družba in ujem kazenski zakoni ubijajo naraščaj s svojo »kulturo« v zvezi s krizami dolbe, v kateri živimo. V prvi vrsti je to pereči stanovanjski problem, nepopolna mladinska 'sodišča in nesocijalno stališče javnosti j n zastareli pojmi o človekoljubju. Predavateljica citira zanimive socijologc Jo navaja vzorno urejena mladinska zavetišča v Ameriki. Mladinsko vprašanje — danes morda najbolj pereče — je pisateljica načela z ljubeznijo in odgovarjajočo. času jr,,, potrebam'. Brez dvoma bodo našle te dl robne, zlato knjižice pot do vseh src in glav, ki so odprta dobrim namenom duševno razrvanlh dni, v katerih živimo. To je želja nesebičnih predavateljev in’ založbe — ter namen visoke šole. Knjižice Se dobe v knjigarnah in. pri poverjenikih' »Zadružne knjigarno«,
x Samomor ruskega pesnika. Znani pesnik in dramaturg Teodor Antipov, je izvršil samomor. Sovjetska oblast jo preiskala njegovo stanovanje i ni surovi vojaki so mu odnesli razne knjige, kj so mu bile najljuibse ter jih požgali. Antipov jo potem nekaj mojih rokopisov poslal prijateljem v inozemstvo, nato pa se je s samokresom ustrelil. Ni- se mogel potolažit] radi brutalnega ra.vng.nja
Iii ropa knjig, med katerimi so bila v! Rusiji prepovedana dela. Znano je, da so komunistični inkvizitorji dali ria indeks — posnemajoč rimskega papeža — najssuameniitej ša svetovna dela literarne jn filozofične vsebine.
x Matici Hrvatska je letos izdala štiri knjige, ki stanejo 55 Din., razen! tega še posam^^e knjige. Interesenti v Mariboru in oi0|;ci naj se obrnejo na poverjenika prot, I. Favai• (državna realka). Denar je tieba poslati v naprej.
Sokolstvo.
o Članarina Sokolskega društva y, Mariboru znaša celoletne 30 D (mesečno 2.50 D). Plačajo se glasom pravil vsaj polletno v naprej. Pozivamo, vse brate in sestre, ki tega še nišo Storili, da plačajo članarino za tekoče polletje v društveni pisarni (uradno ure v sredo od 18.—19. ure in v nedeljo od Ih,—11.30). Tuidi redno plačevanje obveznih prispevkov spada k disciplini, kateri smo podi vrženi vsi, brez izjeme!
o Članstvo še opozarja, 'da je Izšla druga (ozir. tretja) knjiga brata dr. Pivka; Carzano IL, »Jablano pred frontama«. Dobite 'jo v društveni pisarni.
o V Studencih' je pričel tamošnji Sokol po daljšem! odmora zopet z gledališkimi predstavami. Tako je uprizoril v! soboto zelo zabavno veseloigro »Španska muha«. Kljub temu, da za to predstavo ni bilo skoro nikake reklame, je občinstvo napolnilo prostorno telovadnico V Sokolsk. domu in z zaniman jeirS sledilo raz vozi jan'ju vozla, katerega sa zapletli razni slučajnostnl dogodki in doživljaji. Vrli diotanti so rešili svojo rai logo jako dobro. Vsak jo bil na svojem! mestu in tako se 'je zapleteno dejanja razvijalo tako gladko im! .neprisiljeno, da je marsikdo pozabil, da gleda predstavo in se je prav od srca nasmejal. Studenski Sokol je svoj gledališki cde,r izdatno povečal in ga na novo opremil tako, da jc sedaj omogočeno uprizarjanja tudi iger z več osebami, kar jo bilo prejo za* radi pretesnega prostora skoraj izkljuv četno. Zato upamo, da so bomo še večkrat s osli. pri glod. predstavah. Veseloigra »Španska muha« se v petek večen ob 8. url iia isplošmo željo poiiovi. Cone prostorom so zelo nizke in sicer prvi 8« drugi 5, stojišče pa 2 Din,
Objaue.
§ Klub kolesarjev Ih motociklistov!
vafoj vse odbornike k seji, ki so vrši jutri 27. trn', ob 8. url zvečer v Narodnem! domu, ktubova soba. Prosi se za polno* številno udeležbo, — Tajniik. s" ^
8 Športna maškerada. Ena od naj-« lepših pustnih veselic bo gotovo maškerada, katero priredi I. Slov- Šport, klub »Maribor«, dne 4. marca tl. V/ prostorih Narodnega doma. Vabimo občinstvo, da sc polnoštevilno udeleži te veselice, ker je eventualni dobiček namenjen povzdi-gi slovenskega športa.
§ Delavsko društvo »Enakost« v Studencih priredi dne 2. marca tl. pevski koncert y gostilniških prostorih' F. Sti« halj (gostilna »Triglav«) v Studencih-Po končanem! sporedu prosta rakava. Začetek ob 19. uti. Za obilen obisk prosi odbor.
§ Kolektivna pogodba trgovskih1 nav
meščoncov: Pomočniški odbor grrmiial trgovcev v Mariboru izjavlja, da so jd 22. sept. 1922 sklenila kolektivna pogodba med grenUjcm’ trgovcev v Mariboru' na eni strani in' zastopniki trgovskih’ nastavljen cev članov trgovskega premija na drugi stran? in ne, kakor je bilo razglašeno V »Privatnem1 namnščen-er« St. 1. iz leta 1923. da ko je ista sklenila med gremijem trgovcev v Mariboru in osrednjim društvom trgovskih na-stavljonOev.	•	>	•	C
Turi stika in spori
p Podravska podružnica slov. plan. društva v Rušah vabi svoje člane n sl občni zbor, ki sc vrši v soboto 3. marcah tl. v gostilni g. Frica Gl asov ja na Smolniku ob 13. uri po Običajnem1 dnevneirt redu. — Predsednik.
S Prvenstvene nogometne tekme za 1. 1924 so v nedeljo pričele, V Zagrebi* jc GrailjanskjJ potolkel Con.cor.dijo (5,: t).
V Mariboru1, dna 27. februarja 1924/
Maribor 26. fehruaija 1M4.
IZ POLICIJSKE STATISTIKE V MARIBORU V LETU 1923. -.S,^ :
Policijski kotnisarijat v Mariferui 'je, imel v letu 1923 5860 poverlj&vih vlog1 in! 38.0GO naVadnih’ vlog. — Aretiranih' je bilo 2280 oseb. — Policijsko kazmovririih' radi razgrajanja 566 oseb, radi prekoračenja policijske ure 27, radj prestopka glede zglaševanja 85, radi navadnih prestopkov 28 oseb, izgnanih iz nože kraljevine 33 oseb, odgonskinil potoni 1039, za državni zaklad se je nabralo 1180 D, za mestni ubožjii zaklad 14.885 D.
Fotockafični in antrnpometrični oddelek jc izdal 1202 fotografij, reproduciralo se je 31 slik, kopiralo 262 oseb, slikalo 246 oseb in 16 objektov. Skupne policijske zaporne kazni znašajo 338 dni.
723 oseb jc bilo oddanih policijskemu komi s ari j atu, 214 sodišču, 11 obmejnem k6m is arij atu, 144 okrajnemu glavarstvu, 20 finančnemu okrajnemu .ravnateljstvu, 22 carinarnici, 2 radi šolskih prestopkov, 1093 je bilo odpeljanih odgon-slkim potem, 924 v zapore.
Izhajalo je 14 časopisov, 4 so bili novo prijavljeni; društvenih shodov jc bilo 401, javnih 43, gledaliških predstav 164, 70 plesov, 156-0 kino predstav in 17 v cirkusih, 2140 konferenc in predavanj, orožnih listov je bilo izdanih 355.
Novoprijavljenih tujcev je bilo 27.218, odjavljenih 24.619. Ta diferenca seveda ni ostala y Mariboru, ampak je nastala 'le, ker občinstvo tujcev zopet ne odjavlja, čeprav ve, da je to zanemarjanje odredb kaznjivo. Prenočevalo jc; v zasebnih stanovanjih 4831 oseb, vsi ostali v hotelih in javnih lokalih.
Potnih listov je bilo izdanih našim državljanom 1716, podaljšanih 17-10, vidi-ranih v inozemstvu 4-120, izdanih' za severno Ameriko 12, za južno Ameriko 4, v tujini bivajočim jc bilo vidiranih 567-1 in 2740. Pri uradu j.a potne liste :je bilto 11.099 vloženih prošenj. Prostitutk »je bilo aretiranih 67. med katerim j je -bilo 43 zdravih, 18 jih je bilo oddanih v holnfco, 4 v prisilno delavnico.
-D-
nn! SaiSolvenčfia epidemija. Poročova-'TeO zagrebškega »Morgana« jo hodil žalosten po mariborskih ulicah. Njegovo gorje- e>e stopnjevalo od- večera do večera, zakaj mariboaska rubrika v lokal-iriib listih jc že delj časa precej prazna. jPoiicija lovi tatovo in’ prostitutke — fvjraga, kaj takega ja ne moreš poročati Eagrebškemu: svetov mrmiu listu. Tudi Prjunai so Jc oči vidu o pomirila. Odkar je eksplozija v Gdtzovi dvorani razbila peko kavarno in ram ta nekaj gostov, ki «o mimo sedeli prod svojimi kapucini, jo nastala grozovita suša za mariborske poročevalce svetovnih listov. ' Dopisnik »Morgana« je bil že na potu, da sam1 saene moriti ali delati n-ečuvenc škandale, kar mu skrivnostni veter ob temperaturi -J* 2 stop. C prinese na uho razveseljive glasove. Krotkemu poročevalcu so se kar razširile oči v kot 90", puls so 'je zvišal za cciib 30 točk, temperatura jo postala visok« kakor s; epidemični bolezni. Velik trenutek inspiracije jo bil tu! •— Kaj sc je zgodilo? Ne bodjte preveč radovedni! Po Mariboru se govori 'h menda bo že roc — da je nokaj trgovcav) prišlo v plačilno težko-ce. To seveda še j zdaleč «i nič nevarnega. Toda kdor dolgo žeja, dela velike požirke, ko enkrat pride do vode. Talko se jo godilo tudj poročevalcu »Morgena«. Slep za vse drugo jo takoj pa »razkritju« te vesti zavil na telefonsko centralo. Težko eopeo je razložil gospodični, da želj nujen razgovor * Zagrebom; in ker so telefonsko gospodične tako dobrosrčne kakor mtihaste, jc naš reporter kmalu dobil zažoljeno zvezo. In zdaj . • zdaj so zabrnele žice med Mariborom' in' Zagrebom, zabrnele, da še nikoli tako. Veliko Vam! sporočam vest — jc govoril smwi poročevalce v, svoji inspiraciji — katastrofa so bliža Mariboru. Insolvenc je, da je strah'. 60 do 70 trgovcev v plačilnih' težkočah. Hud« gospodarska kriza, strašne posledice dinarskega plesa v Zuriebt). . Zdaj sj je oddahnil. Temperatura je padla, daleko-vidnp oko sp je.v^ui-lo jr svoj. •Mororp^-iiii'-
*1 A
p——bwm.in11 jw»T|^«i'«riiir»wriml|>iWi' >«* ■ •••••
Kot V. Zagrebu so žiidje Kar razlivali jutranjo 'kavo iri hrzali k svojim knjigovodjem, da vidijo, kako kaj stoje zvezo z mariborskimi trgovci: . „ jVi ponedeljek se jc vest pojavila) r »Graaer Moiitags ZeiiuSSg« z macipiSoin'2 »D j e Insolveriz-epideml« in' Slovenien«. Odtod h'o* šla dalje po' nemških listih, številke bodo rastle, kredit mariborske trgovine pa padal. Vso to pa zaradi! tega, ker ima »Morgen« v! Mariboru' poročevalca, Ici je menda v vsakem! oziru — insolventen.
m! Občni zbor Ljudsko univerze. Davi se je vršil v tniali kazinski dvorani občni zibdr Ljudsko univerze. Udeležba ni bila ravno razveseljiva. Zbor jc o-tvoril dosedanji predsednik mestni župan g. Grčar, nakar jo tajnik g. profesor F a v a i poročal o delovan ju društva od ustanovitve do danes. Valič temu, da je jrrvotrio zanimanje za Ljudsko univerzo opešalo in da so bile tež-koče s predavatelji, je vendar nudilo društvo 80 pre (bivalni h večerov, vštevši tečaja iz Kemije in fizike. Povprečno 'je obiskovalo predavanja 50 oseb; proda-vanje s posebno zanimivo tekmo pa jc privabilo tudi 150—200 poslušalcev. Odbor Ljudske univerze se jo zavedal vseh težko« in ovir In' je skušal nuditi to, kar je v danih razmerah’ mogoče. Že samo dejstvo, da je nastal krog rednih obiskovalcev, ki danes ne morejo več pogrešati predavanj Ljudske univerze, daje drnštvu raison d’etre. Iz blagajniškega poročila, ki ga je tudi podal g. prof. Fa-uai kot dosedanji spiritns agens društva, povzamemo, da ima Ljudska univerza bolj skromno število članov, ki plačujejo malenkostno udnino 6 D na leto, zato pa jo podpira mestna občina, tudi izza ustanovitve ji je ostal nekak Sklad, tako, da ji finančne razmero fliso motile delovanja. Če bi bilo več dobrih predavateljev, bi vso šlo prav gladko. Pripomniti je tudi, da jo mestna občina dala prostore in skrbela vrhu tega še za razsvetljavo in kurjavo. Potem, ko je dosedanji odbor dobil absolutorij, so se izvršile volitve novega odbora Dosedanji predsednik g. Grčar jo vsled prevelike zaposlenosti žo v naprej odklonil nadaljno funkcijo pri Ljudski univerzi. Soglasno in z velikim odobravanjem je bil izvoljen za predsednika g. inž. Janko Kukovec, eden eajviSetejsjb predavateljev Ljudske univerze. Novi predsednik jo V svojem.' nagovoru povdarSl, da je namen Ljudske univoroe zamašiti vrzeli, kj oddaljujejo inteligenco od preprostega ljudstva. Ostali odbor je sestavljen takole: podpredsednik g. prof. dr. Fran Kovačič, tajnik g. prof. I. F aval, blagajnik g. L. Zoraut; odborniki gg.: Josip Ošlag, I. Ofi»ersnel iti Marica Ko-žnhova. Namestniki: tajnika g. B. Borko, blagajnika g. I. Pucelj, odbornikov gg. dr. Glaser, dr. Dolar tal prof. Sušnik. Preglednika računov dr, Pečovnik in Ivan) Bratina. Po volitvah' jo bila izrečena posebna zahvala dosedanjemu tajniku g. prof. Fnvai-u, Vsem1 predavateljem, posebno pa predavateljem1*' obeh tečajev g. prof. clr. Pečovniku (fizika!) im prof. Pirnatu (kemija). Predsednik g. inž. Kukovec je h koncu apeliral na intelektualce, ki bi mogli predavati' v, Ljudsddi univerzi in na občinstvo, kj naj v obilnem številu posečn večere tega društva, kateri nc zahtevajo od nikogar žrtev, k‘i pa vsakomur nude pobudo (n duševno hrano. Olb 22. uri je bil občni zbor zaključen.
mi Družnimi vočer v prid ponesrečencu. Kakor že objavljeno, se priredi v soboto I. marea tT. z začetkom! točno ob 30. Ufi v tuka jšn ji G-ambri novi dvouani ?Dr«Kafli»Ti večer« v dobrobit ipoaesreče-nemu stražniku Kralj Lovrencu in njegovo bedno dkučrat*. Sodeluje priljubljena) domača godita in pevsko diJjštvo »Jadran«; Maskam1 je vstop zabranjen1. Ir, finaueijeMh razipcr se ne Modo raz-IKišdljaja .posebna vabila. Zag abimo udeležbo se priporoča odbor.
m Umetniška akademija v mariborskem Narod, glatališču. Mariboi-ski srednješolci priredijo v ponileljek dne 3. miarca ob' 20. uri: v Nar. gledališču veliko uimetniško akademijo v prid Dij. kuhinji. Nastop dijakov bo Izmed' vseh dosedanjih najbolj zanimivi, kor hočejo pokazal i koliko so kot srednješolci kos nmotnkšVkmU vstarjanju. Trije IbOdo recitirali svoje pesmi. dij. kvartet nastopi
SJa,yka O-
i O K«.
» mi—»i j-
sterea, v drami bodo pokazali svoje igralske zmožnosti. Razvem! tega Igra e-den težko Lisztovo ©Ogrsko rapsodijo št, 9«, Iz n'avcden'cga jo razvidno, tla bo nudilo dijaštVo res veliko ta večer in a-pelivunvo na občinstvo, da nolnoštevihio poseli njegovo prieditev. S temi ne bo dalo samo zadoščenja za trud, ampak tudi svoj oboi Dij. kuhinji, ki oskrbuj© revne dijake z obedi. Za to svoje požrtvovalno delo pa rabj velike mateeijelne
pomoči,  __
m! Podružnica Jugoslovanske Matice X Mariboru naznanja, da se vrši IV. redni občni Zbor v poiidel jek, dn'c 3. marca Ob1 20. uri x restavracijskih prostorih Narodnega doma. — Odbor.
m Stranke, ki se žele udeležiti učnega tečaja za prikrojevanje, naj se zglasc pri vodstvu ,Vj hotelu »Meran«, Maribor, Aleksandrova cesta, od 28. februarja do 1. marca dopoldan od 9.—12. ure in popoldan od 14.—17. ure. Tam dobijo vse informacije in se bode vpisovalo« m Maškarado .prij-edj tudi letos Sokolsko društvo v Studencih pri Mariboru na pustni torek dne 4. marca t. 1. z začetkom' ob 8. uij zvečer. Kdor je bil na maskeradali prejšnja leta, nas gotovo požeti tudi letos in pripelje seboj tudi svoje znance. Torej na svidenje, prijatelji društva, od blizu in’ daleč.
m Interesentom za velesejem v Pragi. Mariborska tiskarha dd- oddaje legitimacije za praški velesejem in naročne karte za stanovanje. Navodila so ista kot lansko leto, samo glede znižane vožnje se pripomni, da je začasno dovoljena samo za CSR.
m Tedenski r.dcar, o nalezljivih boleznih v mestnem okolišu mariborskem od 17.—23. fdbr.: griža: ostal 1, ozdravljen 1; .škrlatinka: ostalo 5, nov 1, ozdravljen 1, ostane 5.
m Državna loterija. Srečko za 3, razred 7. kola se razpečavajo pri blagajni glavne pošte. Kupite in obnovite jih pravočasno!
m Javna dražba ordovala. Trgovski gremij naznanj.a vsem1 interesentom, trgovcem) in industrijcem, da se vrš; v. soboto dne 1. marca v skladišču II. tukajšnje Glavno carinarnice javna prodaja 48 sodov ordovala (tj. preparat za izdelovanje usnja) v skupni teži 11.790 k«. Najnižja ponudna cena je 6000 D.
m Grajska klet. V sredo 27. tm. koiS-eert nar. žel. glasb, društva »Drava«. Začetek oib 29. utJ.
m Ne ve, kaj j© moje iH kaj ja tvoje. V neki mariborski gostilni jo 'bil aretiran Jože L., brezposelni natakar, Iccr je ukradel TlekcmU vojaku-novineu zavitek z jedili in drugimi stvarmi v vrednosti 250 dinarjev. Predan) je sodišču.
m! Nezgoda. Jože N., učenec.4. razreda ljudske šole v Razlagovi ulici je, vračajoč so iz šolo, nar pločniku tako nesrečno padel, da sj je poškodoval nogo v kolenu. Stražnik je kot usmiljeni Samaritan' zapeljal dečka domov.
OOODDDOtlDCEa □ □ □□□CDODODDOD Trgovci obiščite
1. Bii. uši i
Pojasnila in legitimacije daje čehoslovaški konzulat Alonia Company Ljubljana. 422	Ljubljana.
OTooBD|3nanc]o □ □ □nnanoancnnn
Gospodarstvo.
g Posojilnica v Mariboru, Narodni dom, je imela v let u 1923 72,159507 Din. prejemkov in 72,037.147 D izdatkov, torej 144,196.655 D denarnega prometa; ki 8e 3« »alprajni letu 1922 povečal za 16 mil. 500 tisoč D. Stanje deležev znaša koncem! leta 1923 76.240 D. Hranilne vlogo na knjižico in v tekočem računu so so povišale na 15,560.781.55 D. Navadna posojila znašajo 4,084.525 D, v tekočem' .računu1 pa 12-430.943.98 D. l^odpor se je v L 1923 izplačalo 73.462.50 D. Cisti dobiček za leto 1923 znaša 497.391.81 D. Posojilnica jo torej tudi v letu 1923 lepo napredovala in veliko zaupanje, ki ga uživa pri otocinstviu, znači dejstvo, da so sa izdatno povečale vloge navzlic velikemu pomanjkanju gotovine, ki je vladalo ,vse leto 19/23. Občni zbor Posojilnice se vrši. v nedeljo, IG. marca ob 10. uri dop. y Narodnem domu. Posojilnica obrestuje lir;milno vloge z d.nevjiO' razpolago, po.
Stran 3.
8 odstotkov, proti', odpovedi Ha tri mesc-če pa po 10 odstotkov.
g Novosadska blagovna borza 25. tm. Pšenica baška 320—335, koruza baška 240—245, sremska 250—255, banatska 240, moka »0« 505, »5« 385, »6« 312.30.
g Licitacija živil za vojaško bolnico. Dne 26. marca ob 1. uri, se vuši v pisarni *štalne vojne bolnice dravske div, oblasti v Ljubljani ustmena javna licitacija za nabavo živil za prehrano bolnikov ter, potrebščin za vzdrževanja bolnice v času od 1. aprila do konca junija 1924. Podrobni pogoji ko na razpolago v navedeni bolnici ob uradnih urah,	r
g Dobava pločevine. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu se vrši dne 12. marca tl. ofertalna licitacija filedo dobave 100 tisoč kg črne krovne pločevine. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki ;ic v pisarni trgovske in obrtniške zbornice y Ljubljani interesentom na vpogled.	\-
g Dobava drv. Pri intendaaifuri ho. maude Savske div. oblasti v Zagrebu, Gajeva ulica 30 a, sc bo vršila dne 11, marca tl. ofertalna licitacija glede dobave 32,700 kub. metrov drv. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni. trgovske in obrtniške zbornico VI Ljubljani interesentom na vpogled.
Tujci v Mariboru
novo prijavljeni v hotelih In pregočiščiS dne 25. februarja 1924.
Hotel »M&ralS«;
Soboti Evg„ trgovec, Lendava. Kraus Vjekoslav, tovarnar, Zagreb. \Yollner Geza, potnik, Čakovec. FleSeh Bela, trg., Dunaj. Spies Frie, trgovec, Numlbreckt. Fischer Rudolf, trgovec, Trst. Milkovič Gjuro, trgovec, Zagreb. Citron Ignac, prokurist, Poljsko. Kocbek Bogomir, ih-ženir, Maribor. Fuchshuber Albert, to-i varnar, Dunaj. Lobi Alfonz, uradnik, Koprivnica. Čem Franc, zasebnik, Lut-venei. Sever Božidar, trgovec, Hura, Pavlovič Gjorgje, carinik, Griva. SgalL tzer Vili, tovarnar, Dunaj. Sčhwara MA, ravnatelj, Dunaj. VVekusch Ivari, trgov^ Gradec. Graner Hinko, trgovec, čakriv vcc, Goldstein Salamon, trg,, Brzezgnv,
»Privat Hotel«; ' -i’
Ivanovič Evge«, uradnik, Petrograd« Nemec Evgen, natakar, Maribor. Kad* niž Adolf, notriik, Dunaj. Kohn: Dragnv tih, uradnik, N. Gradiška.
Hotel »Pri zamorcu«. .
Jondriš Juraj, trgoved, Zelipa). Waa-set Adolf, potnik, Wo1sfberg. Sreilrotnilž Rajmund, agent, Gradeč. Klein' Josip, potnik, Tarman. Sovejšak Josip, 'zastopnik, Škofja Loka. Simone Simon', Kaplan, L j ulru o. Franc Vinko, potnik, Bmo. Spasič Raidivoj, zasebnik, Beograd. Bo» ranič Anton, trgovec, Čakovec« Tcidner. Mavro, elektrikar, Bizeljsko.
Hotel »črni orel«. 1 ’
Sokolič Franjo, etrojar, Reka, Stoju-ček' Ignac, zasebnik, R. Slatina, Kojdič Matija, posestnik. Senarska. Perijič Marko, trgovec, Dernis. StamcHkovič Vojislav, trgovce, Lcskovac. Senčar M., trgovec, Ptuj. Oibid Henrik, ključavnic^ Pctanec. Urbanič Jakob, posestnik, Benedikt. Horvat Janko, slikar, Ljutomer. Žgec Franjo, trgovec, Mcškanjce, Cigu-la Rozika, šivilja, Sakusak.
Hotel »KoSovo«.
Tavčar Lam|>., sprevodnik, Krap;v Goriup Sergej, inženir. Prosek. Peterko Ivan, trgovec, M. Sobota. Srebotnik R., agent, Gradec. Gros Pavla, dekla. Eieso Frid., hlapec, Celje,
Gostilna »Zlati konj«.
Juraj Rudolf, vojak, Selnica. Konrad Krištof, Maribor. Bajde Fani, zasefeffljšcia, Fala. Hoimefter H c r m ari, trg. pom., Rogatec. Ljčen. Miroslav, poduradnik, P-od-gora.	.•!
Gostilfta »Pr! greadn«.
Caecli Edrn., potnik, Hohenau. Haupt-than Alojz, rekrut, Ruta. BoMiri Erih, uradnik, Rosbacli. Jug Aloja, rrionter, Ruše. Marti Ivan, trgovec, Leben.
Gostilna »Woch«.
P'ebič Alojzija, delavka. Jarenina. Mandič D., potni^, Zagreb.
ifcjfctota
Razno.
£>* KoRko vzdrži človeška laš? V 7.go-Btrnnii citatom 9a so pri obleganju mesta Kartage požrtvovalni© žeiie žrtvovalo svoje lase v obrambo domlorvtoe, t. j. gjt .pletene tetiv za. strelne loke in* za BbleEovailTre prače. Poskusi so dokazali, rta vzdrži sredo;)© moča® ženski las 17 Hkg’. Na človeški glavi je približano 30.000 Jas. Ž&nislkii lasje bi torej prenesli težo BOOO ktlogiraimo.v.J r Staroost svinčnika. Nihče bi me verjel, da jo že Več. kot 500 let, odikarp so ljudje ipisali R svinčeno .šibioo, zasajeno y fesL Pravil svinčnik je stair konraj ‘266 fct. Ti. 1663. so odkrili v Borrooindatu na 'Angleškem grafit. Fabrovo tovarno, ki JadsLeuje svetovno znane svinčnike, so ustanovila leta 1760 na Norinberškeiu in Hardtrautovo v, Budjejo vicah' L 18'20.
Orjuna.
Orjuna Studenci. Uradno ure tajništva vsak pondeljolc in' vsako sredo od 7.—8, ure zvečer v Čitalnici' Narodni dom'. Sprejema se istotam! tudi članarino za letošnjo leto. — Zdravo! Tajnik.
Poslano.*
Individnju, ki mi je napisno tablo poškodoval, naznanjam, da šemi jo namestil sedaj tako visoko, da jo more doseči samo s trasi rko.	'vuu
Maribor, 26. febr. 1924.  ž
Nad geometer ADOLF C OETZL, prvi ih edini civilni geometer slovenske narodnosti v Mariboru, Kopitarjeva n. G
*) Za vsebino me odgovornosti.
uredništvo be prevza-
Mala oznanila. Pohištvo
testnih iid*lkov za spalne in je-nilne gobe najceneje v zalogi Šercer in drag, Vetrinjska «1. 2. 106
..Balkanska uganka" raireleaa ter se dobi v v*eh kajigarnah.	406
V stalno službo sprejme podružnica. večje tvrdke takoj zanesljivega, vpokojenega podoficirje, orožnika ali stražnika. Ponedbe pod:	„Ypokojenec
483“ na upravniitvo lista.
483 2-2
Hlia S trgovino meiaucga blaga, vrt. polje in njivo ob glavni cesti tik Sole takoj na prodaj. Pebrežje, flerkovska cesta 38.	487	2—1
Popravilo čevljev brez izjeme kaker tadi vsa nereiila po meri sprejema ievljarska delavnica R. Monjac, Jurčičeva el. 9. Cene zmerne! Postrežba-točna!	349	10—10
Menjam dva orala travnika
v.a manjši sadni vrt y okolici Maribora. Naslov pove uprav-liiStvo.	424	2—1
Oprema za spalno sobo iz
orehovega lesa s zrcali z marmorjem se proda. Naslov pri upravništvu.	429
Maske nepoza.bife se fotografirat! Atelje bode na 1. 3. in 4. 3. do 9. ure zvečer odptl. Foto Vlašič, Gosposka ulica St. 23.	42«	3-1
Prodam enonadstropno hišo z dvoriščnim poslopjem. 11 stanovanj, na preiuetni cesti v Maribora za ceno 150.000 D. Naslov pove uprava ,Tabora*. 397 5—4
Dežne ponjave za vozove in
konje, gamaše, nahrbtnike, potne kovčeke in torbice, gonilno jermene v vseh širinah i. t. d. priporoča Ivan Kravos, Aleksandrova c. 13, Slomškov trg 6.	346
Velika kavarna.
Sreda 27.:
Operni večer
pojačanega orkestra salonske godbe S. KAPlANEK.
Soboto, dne 1. marca:
Ml «I
mladega domačega komponista J. IVINTEIHALTER.
366 Vstop prost. 4—1
Brez povišanja cen.
KLUB -BAR
popolnoma nov program.
Podpirajte sokolski tisk!
.
Občinstvu na znanje!
Na kliniki izvežban maser in operater, fočasno kopelnik tukajšnega mestnega kopališča, naznanja cepi. občinstvu, da nudi tudi privatno, toda le na podlagi zdravniškega recepta terapeutično in elektromasažo. Kurja očesa operira z najstrožjo aseps« ter pride na željo tudi na dom.
425 2-1
FRANJO CAS
Cankarjeva ulica 15/1,
"•■■■■■■■■■■■■■■•lauaHaaaaaBaaaBaaaaaaaB
■aiimar 1
HaHaaaanBMBHEnaaHananRasaiEBiiiflflBsnisasBrdis
I
ES
H
■
I
Po lastni cem
za reklamo prodajamo J
čepice po D 45*- j
in ostalo blago brez konku-; renče!
3. VtseMt 5 Ks.i
Maribor, Gosposka ulica 26 ,
Novosti prihajajo !	128	j
TRGOVSKA AGENTURA
z lepim majhnim stanovanjem
oboje zelo dobro opremljeno na prodaj. Podjetje bi količka, pridnemu podjetniku nosilo krasen in siguren dobiček. Nahaja se 70 km ad Maribora na obmejnem ozemlju in mora biti prodano zaradi posebno nujnih okolšfin na hitro roko in le po inventarni vrednosti. Potrebnih je okoli 60.000 Din. Ponudbe pod »Zelo redka in ugodna prilika 398“ na »prave »Tabora*.
398 8—4
«a«HBWBgaMBBaaBBaMBna ■Banaaaaaaaanaa
pprjnnnmnnnnoDDnDrcnnonaaaaaDacoaaaDOTn
Nudim prvovrstno goveje meso kg 22—22‘50 D telečje „	,	25-27-50	D
Mesarija Klun
438	Slomškov	trg	8.
□maaanDaaDPaaDaaarojpnmnnaanmmaDaaa
> 1
KDOR ZIDA ALI POPRAVLJA HIŠO
kupi po najnižji ceni
nosilce (traverze) - ii£nike(žreblje) - cement strešne lepenke i. t. d.
kakor vsako vrsto železnine pri
Ivan Koraiija
Aleksandrova 42 MARI BOR Meljska cesta 1
m
m
Na drobno
44 10—5
Na dabalo
D. S. Merežkovski:
Julijan Odpadnik.
(Dalje.)	(55)
«— Blaženi Avgust, 'Gospod je tebi, Svojemu maziljencu, naklonil zmago nad Ivsemi sovragi in nasprotniki: premagal si hU divjega Maksencija, Konstanta, Vc-trantona, Gala. Premagaš tudi brezbožnega «.,
tToda Konstancij ga ni poslušal; glu-zmajeval z glavo in šepetal sinch-
ttajet
Tako tedaj — ni Roga! Če jc vse .io^rres, tedaj to pomeni, da Ga ni in jaz carajem sam. Naj si kdo drzne reči, da je in da dopušča takšne reči na zemlji. Že Kdavnabso mi prihajale podobne misli * .
Ozrl se je naokoli z motnimi pogledi letuje velel onemoglo: i,%‘ Bo^vife dragega.
'v "'T^tetopil je njegov telesni zdravnik, ‘Bulami pri lizun oritega, rdečkastega in •(drznega obraza,'drobnih, nemirno šviga-TJočiit trisjiH očL Bil je žid, pa se je rajši ifcfelaJ rimskega patricija. Spoštljivo je liiejal carju, da bi mu utegnilo preveč raz-škodovati in da je treba odpoči-jvati. 'Konstancij je v odgovor nevoljno jsamajtošl z roko, kakor da odganja nadležno imibo.
| _ iPlripeljali so drugega sla. Bil je sam. iJfcnbun cezarskih konjarjev; Sintul, ki je 'jpofcesmil iz Lutccijc. Prinesel je še slabših vesti. Vrata mesta Sirmium so se ,tae>& Jidijanom odprla in prebivalstvo ga 9je* (weselo pozdravilo kot rešitelja domo-Ipdhe. Čfez dva dni utegne dospeti po I veliki rimski cesti naravnost ,vs Gari-■*Wd.
sa» besed Konstancij ni slišal ali [■SfevsaS ni mogel razumeti. Njegov obraz pije «osta? čudno odrevenel. Dal je zna-funerifc, da naj ga puste samega. Ostal je
Vendar pa mu je zavest ostala; na obrazu, na vsaki kretnji, na žilah, ki so nabrekle čez čelo, jc bilo čutiti, da se trudi, priti do besede. Naposled je izpre-govoril počasi, izgovarjajo .vsako besedo z zamolklim šepetom, kakor da bi ga bilo nekaj stiskalo za grlo:
— Govoriti hočem . * a ne . , morem ..
To so bile zadnje carjeve besede: izgubil je dar govora; zadela ga jc bila
rdečega, kljunu podobnega nosu dw ostro 1 p odrezan e brade. Ko so prišli k njcniu,' se ;je oec Nimfidijan — tako mu je bilo ime — pravkar nagibal k desetemu kozarcu c enega rdečega vina. Bil jo oči-vidno vesele volje. Zaman so mu dopovedovali, za kaj gre; menil je, da sp norčujejo. Ko so ga vendarle prepričali, da bo op. krščeval carja, bi bil kmalu izgubil pamet.
Prczbiler jc vstopil v bolnikovo sobo.
kap na desno stran telesa. Desna noga in j Ca). je po?Iec]aI Medega, zmedenega in
m Ir rt rv4,, r» A v»1	Irt	r,,\fri\rnll	I
roka sta se medlo povesili
Tedaj so carja odnesli v posteljo.
Njegovo oči so bilo nemirne; videti j je bilo, da ga tišči neizrečena, šiloma potlačena misel. Venomer se je trudil, ‘da bi nekaj povedal; nemara jc imel kakšno važno povelje. Toda iz ust so mu' prihajali nejasni zvoki, podobni slabemu, napoti zadušenemu mdkanju. Nihče ni mogel razumeti, kaj hoče in bolnik .jih je vse po vrsti iskal in. vpraševal s svojimi jasnimi pogledi. Evnuhi, dvorjani, vojskovodjo in sužnji so sc gnetli okoli umirajočega, hoteč nnt storiti poslednjo uslugo, toda nihče ni vedel, kako ustreči.
Včasih jc v njegovem razu ni nem pogledu vzplamtel srd; tačas jo tudi uii-
drgotajočega očeta Nimfidijaua tako veselo in pomirljivo, kakor ni pogledal v vsem svojem življenju nikogar. Razumeli so, da ga je strah pred smrtjo in da se mu mudi s sprejetjem zakramenta.
Iskali so po vsem mestu zlato ali vsaj srebrno krstilnico, pa, jc niso našli; dobili so pač prekrasno posodo, vso okrašeno z dragocenimi kamenjem1, toda nje izvor je bil na prvi pogled sumljiv: menili so, da jc rabila za bakhanalske misterije boga Dioniza. Dali so prednost posodi, ki o nji ni bilo dvoma, da je krščansko, dasi jc bila stara in' bakrena in ‘je imela grobo zavihane krajce. Po-; tlej so pristavili posodo k postelji in vli
kanje postalo silnejše.
Naposled se je Evv.ebij domislil in prinesel carju
je .sinilo v njegovih očeh. Krepko in1 rodno kakor otrok jc vzel v levico bakreno pjsalko. Fo dolgem’ naprezanju sc mtu jc posrečilo, napisati na navlako mehkega, žoltega voska nekoliko kvak. Dvorjani so trudoma razbrali besedo: »Krstitj se«.
j Ti vanjo nekoliko tople vode; ko je pri-1 stopil zdravnik — Žid, da bi jo poizkusil
Vv ' , xv. -Jr 5! roko, je car napravil srdito kretn.io in voščeno piošcioo. Veselje ^	nonl,ara	se	je M, da M
o v	Krepko U* nc- Žid oskrunil vodo. '
Umirajočemu so slekli spodnjo tuniko, Krepki, mladi suličairji so ga lahno kakor otroka vzeli na roke in pomočili v vodo.
j Brez vsakega ganotja n'& upadlem1, > mrtvem obrazu, z očmi, ki so bite na ši-
Cag j© ostro pogledal EVzabija. Vsi roko odprte in nepremične, je car str-se čudili, da ‘jim ni bilo že poprej moj v blesteči križ na zlatem Konstan-pnslo na pamet. Car se jc hotel na smipt- tinovem labarumh; tako nesmiselno in
, —	   ?rti,tL	Po V2erleihl	misli gleda dojenček', kadar mu	pd-
Ped«fi Easseboj, s katerim je hotel skleniti { 0<,ertil Nonstantima je odlagal veliki za- glc(I 0bti>č»i na bleščečem predmetu. ('<«*»«» opmvdta.	j kramtent na poslednjo minuto; veroval Zdelo se jo, da obred ni zadovoljil
netert časa jc zopet občutil silno j 30’, x m'u , namnl1 očisti dušo vseh .bolnika; -krtkor 'da bi bil pozabil na krst. i-aftajenost in je zaukazdb da ga odvedo V,j . .T m'. ,a pi€d ve5lWtt^° zaSliala Še enkrat in zadnjič j© v njegovih očeh ; spaMtep, Komaj je bil storil nekaj kora-! * >cl©jsa od kepe snega«.	(	vzplaln volja, ko nm je Fvzcbij Janova
, I«** 8» Se zabolelo: tiho jc zastokal, se j Tirno so šli iskat škofa. Pokazalo se pomolil ploščico in pisalko. Konstancij oprgeif oberočkl zattljka, kakor da	bi	ga! Jc, da v Mopslcuroni škof ne biva. Po-	pa ni -mogel pisati	— jedva Je bil nabila prijela trenutna bolečina	in	sc klicali so tedaj arijanskega prezbiterju	čečkal začetno črko	imena »Julijan«,
je npotekeb Dvorjani so ga jertva	zadr-j od revne mostne bazilike. Bil jc to pre-	Kaj neki je hotel	povedati! Odpusti-
I žab, da ni padel na tki._________________________i prosti, zaostali možak, ptičjega obraza,	ti sovražniku ali pa	zaukazati' osveto?
Še tri dni so trajalo njegove (muke. Dvorjani ©o šepetajo govorili drug drugemu, da bi car hotel1 umreti, da pa ne more in to je bojda — posebna kazen 'božja, Sicer pa so ga po običaju še vsevdilj zvali:	»'blaženi	Avgust«,	»Sve-
tost« in »Večnost«.
Videti .jc bilo, da je mnogo trpel, Mi kanje je pi^jšlo v dolgo hropenje, ki je trajalo dan' in. noč. Glasovi so bili tako enakomerni in nepretrgani, da bi dejal: To n© more privreti jz človeških prsi!
Dvorjani so prihajali in odhajali, pričakovnje konca.	1	{
Le cVnuh Evze-brj n? zapustil bednika ne po dnevu in n© po noči.
Uradnik .najvišjo spalnice j© bil H obraz in po svojem) značaju podoben stari, zločesti i-n prebrisani, babnici: imel je na vesti obilo zločinstev; pri vseh izda jstvih, ovadba]], vohunstvih, cerkvenih razkolih In dvornih spletkah so bili njegovi prsti vtmes. Nemara p« je bil edinj na vsemi dvoru, ki je ljubil svojega gospodarja uda®© kakor zvesti suženj.
Ponoči, ko so vsi zaspali ali pa so Tazha.jalj, trudni od gledanja; carjevih mnk, se EVzebi j ni ganit ©d postelje; popravljal je vzglavje alt namakal bolnikove suhe ustne z ledenimi napojem: včasih je pokleknil ©h carjevem vznožju in molil. Ko-ga ni nihče videl, je odgrnil rob škrlatnega pogrinjala in' solznih oči poljubljal blede, ozeble nogo umirajočega cesarja.
Enkrat se’ mu je zaaddb, da j« Kon-stnnetj ©paril njegovo laskanje ih d® mn je odvrnil s pogledom: med obojico hudob rtih, nesrečnih in osamljenih mož se je izcimilo nekaj' bratskega in nežnega.
Ko je Cvzebij zaprl cesarjeve oči, je videl, da s© je na njegovem obrazu, kjer 'jo toliko let sijalo laž njivo i® ničevo veličanstvo posvotuc moči, pojavilo pravo veličanstvo smrti.
Nad Konstanci,jevihil truplom so imele zazveneti' besede, kj jih je cerkev določila za oUrejI, ko spuščajo v grobnico ostanke rimskih cesarjev:
»Vstani, o cn.r zemlje — ču’j kije kralja vseli kraljev, kt tc kov© na sodbo«.
(Daljo prih.)
Jraatfflik ia izdajatelj; Konzorcij »Tahior«. — Odgovorni urednik; Rudolf Ozim, — Tiska: Marihioflrita tiskar*a d. V