206 Dopisi. V Buda-Peštu 12. junija. — Ogerska je dosegla zdaj tudi to, da je na glavi njenega kralja sv. Štefana krona. Svečanosti pri kronanji 8. t. m. so bile j ako znamenite. Na kratko hočem bralcem pred oči postaviti, kako se je vršilo kronanje ogerskega kralja. Že ob 5. uri zjutraj se je podalo Njih Veličanstvo, ko ogerski maršal oblečeno, v kapelo kraljevega grada in ob 3/4. na 7. je zapustilo grad. Na dvoru mu je bilo naznanjeno, da so zastopniki zbornic sebrani in na to se je pričel obhod kronanja. Ob 7. uri sta se pripeljala v cerkev cesarjevič in nadvojvodinja Gisela, in precej potem so zvonjenje in eljen-klici naznanili odhod iz grada. Na čelu so jezdarili stanovi, velikaši, ministri in drugi. Zastave Bulgarije Kumanije, Srbije, Lodome-rije, Galicije, Bosnije, Dalmacije, Erdeljskega, Slavonije, Hrvaškega in Ogerskega so nosili velikaši. Vse se je bliskalo ; težko kje se najde taka bogata obleka, polna kinča bliščečega. Koliko je mogla veljati še le obleka velikašev, lahko se preudari po tem, da so oblačila za 2 do 4 služabnike po 16.000 do 20.000 gold. veljala. Pravijo pa tudi ogerski časniki sami, da so velikaši za več let naprej že pšenično žetev prodali na Nemško. Za predsednikom ministerstva grofom Andrassy-om je jezdarila kralj, životna straža in gospodje nadvojvodi. Njih Veličanstvo je bilo povsod navdušeno sprejeto, ravno tako tudi cesarica, ki se je peljala v pozlačenem vozu, kterega je vleklo 8 belcev težkega španskega plemena v zlati napravi. Dolge grive in repi teh konj so bili z zlatimi traki opleteni. Ko do farne cerkve pridejo, podali ste se Nj. Veličanstvi pred veliki oltar. Ob 3/4. na 8. se je začelo obhajanje venčanja. Cesar vstane, stopi pred oltar in prisega kleče: „Jaz Franc Jožef po božji volji nastopni kralj ogerski, spoznavam in obljubujem pred Bogom in njega angelji, odslej po- stavo, pravico in mir božji cerkvi in svojemu podložnemu ljudstvu ohraniti, kar bom najbolj mogel in znaL Tudi škofom božje cerkve hočem skazati spodobno in postavno čast, in to ohraniti, kar so cesarji in kralji cerkvi dali in za njo ustanovili. Opatom, grofom in vazalom hočem skazati pristojno čast po nasvetu svojih zvestih. Tako mi Bog pomagaj in to sv. božje evangelije." Na to so se brale litanije vseh Svetnikov. Potem je kralj za oltarjem odložil dolman, kalpak in sabljo; nazaj prisedši poklekne, in primas (prvi škof ogerski) ga mazili s sv. oljem na desni roki in med ramama. Na to se poda Njih Veličanstvo zopet pred oltar in od tod na predstol, kjer je cesarica še sedela. Primas ogrne cesarju plašč sv. Štefana. Po gradualu gre cesar k velikemu oltarju, dobi goli meč sv. Štefana v desnico, iz ktere ga primas vzame in v nožnice vtaknenega opaše cesarju. Njih Veličanstvo se obrne proti ljudstvu, potegne meč in mahne trikrat: pred-se, na desno in na levo. Zdaj vzdigne primas roke in blagoslove govori: „accipe coronam regni!" (sprejmi krono kraljestva)^ cesar vzame kraljevo palico v desno in državno jabelko v levo, na to meč in ga da najvišemu nadčastniku. Z vsemi znamenji okinčanega kralja^peljejo na stran evangeljsko in ga posade na predstol. Se le zdaj je smel ministerstva predsednik zaklicati: „Eljen a kiraly" (živio kralj !) Kralj se poda potem s krono na glavi do primasa, ki je sedel pred velikim oltarjem in na to se začne slovesno venčanje cesarice. — Iz farne cerkve so šli v cerkev posadke; kralj je jezdaril na belcu, kraljica se je pa peljala v kraljev grad. Pred farovžem je bil narejen oder in ko kralj pride do tega, skoči s konja in gre na oder. To narede tudi primas, nadškof Haynald in ministri. Ko na vrh pridejo, vzame kralj križ v levo in prisega po besedah, ki mu jih primas bere. — Zdaj se podajo na trg Franc-Jožefov k griču kronanja. Njih Veličanstvo s krono na glavi jezdi v galopu na grič, na vrh dospevši potegne meč in mahne na vse 4 strani sveta v podobi križa 4krat: v prvo proti vzhodu, v drugo proti zahodu, v tretje proti jugu in v četrto proti severu. Tisočerni„Eljen" ga potem spremlja v budimski grad. — Po kronanji so se vsedli k obedu kronanja. Jedel ni po stari šegi nobeden nič in le kralj in kraljica sta malo vina pila. — Precej na to se je pričela ljudska slovesnost na generalovem travniku v Budi. Ko je knez Lichtenstein odrezal en kos vola za kraljevo mizo, se je vse ostalo meso podalo ljudstvu. V šestih šotorih se je vino iz sodov v kadi iztakalo, iz kterih ga je ljudstvo zajemalo. Razdelilo se je med ljudi ra-zun omenjenega vola, 300 vedrov vina, 4000 parov klobas, 3000 kosov špeha, 3000 kosov sira in 1500 kosov kruha. 9. t. m. bilo je vse razsvetljeno. 10. so se razna darila podajala kralju in kraljici. Zbornici ogerski ste njima podarili po 50.000 cekinov v krasno in umetno izdelanih srebernih skrinjicah. Njih Veličanstvi cesar in cesarica ste podarili teh 100.000 cekinov vdovam in sirotam honvedov (vojakov puntarske armade 1848. in 1849. leta) in pa hromastim honvedom. Temu bogatemu darilu se je pridružilo še to, da so bili vsi politični hudodelniki in taki, ki so bili zarad razžalj enja cesarjevega obsojeni, pomilosteni, in da vsak, kdor je kriv ravno imenovanih hudodelstev in je za to iz dežele pobegnil, se sme brez kazni in brez ugovora vrniti domu, le samo tisti, ki so v tujih deželah bivali, pa še neprenehoma prekucije skušali vžgati na Oger-skem, morajo obljubo storiti, da vprihodnje so zvesti kralju in pokorni postavam ogerskim. — Naj konečno temu popisu dodamo še to zgodovinsko Črtico, da s krono sv. Štefana je bilo od leta 1000. do 1867. kro-nanih 51 vladarjev, med kterimi jih je bilo 15 iz rodu sedanje cesarske rodovine. 207 Maribor 16. junija. Tukajšnja čitalnica napravi 7. julija izhod vJarenino. S tem se tedaj izhod, ki je v tukajšnjem „Slov. Gospodarju" na danes teden napovedan, preklicuje in se zarad neprevidenih zaprek prestavlja. Odbor. Iz IVovomesta 16, junija. — Včeraj zvečer nas je zapustil bivši predsednik tukajšnje c. kr. okrožne sodnije vitez Scheuchenstuel ter se podal v svojo novo službo v Gradec. Kakor se je videlo, je težkega srca slovo jemal od meščanov, ki so mu voščili srečno pot. Gospod predsednik je na vso moč delal, da bi narodna ideja ne plamteia tukaj preveč, boje se, da bi Avstrija škode ne trpela. Ker pa vemo , da narodne ideje pri nas nikjer ne segajo čez pošteno ravno-pravnost, do ktere imamo v ustavni državi postavne pravice, zato more gosp. Scheuchenstuel prav mirno živeti v Gradcu, da, če tudi njega tukaj ne bo, Avstrija ne bo propala. Iz Ljubljane. (Volitev župana in podžupana). V sredo je bila volitev vpričo vseh 30 odbornikov; predsedoval je starešina dr. Orel; dvorana je bila polna poslušalcev. Pred volitvijo ponavlja odbornik Horak že ob posvetovanji letošnjega mestnega preliminara po dr. Orlu stavljeni predlog, naj se prihodnjemu županu županovina poviša za 300 gold., da se tako nekoliko poravna s sedanjo plačo magistratnih svetovalcev in aruzih cesarskih in necesarskih uradnikov, pa se mu tudi polajšajo stroški, ker župana zmiraj cukajo ubogi pa tudi neubogi ljudje. Odbornika dr. pl. Kaltenegger in Dežman odbijata predlog Horakov, češ, da ne stoji na dnevnem redu in da je treba, da ga prevdari finančni odsek. Odbornik Horak na to razglasi svoj predlog za nujni predlog. Dr. Bleiweis in dr. Toman zagovarjata predlog, ker je v poslednjih letih zmiraj navada bila, da se je pred volitvijo županu odločevala županovina , in to je tudi pravo, kajti sedaj še ne vemo, kdo bode župan, tedaj se nikomur očitati ne more, da je za povišanje ali proti povišanju glasoval iz osebnega ozira. Na ugovor odbornika Dežmana, da je treba varčno gospodariti z mestnim premoženjem, odgovori Horak, da stranka, h kteri se on spoznava, zmiraj varčno ravnd in ne stavi po 8000 gold. drazih spominkov, ktere staviti je dolžnost vsega cesarstva, a ne Ljubljane same. Ker je bila stvar na vsako stran dosti pretehtana, stavi odbornik V. C. Zupan predlog, naj bode konec besedi (debate) in se glasuje o povišanji županovine, da z doštetimi 300 gold. na leto in dan iznaša za prihodnja 3 leta po 2000 gold. Glasovanje se tedaj po imenu začne, in pri tem se prav očitno kaže „dvalizem" mestnega odbora. Proti povišanju so glasovali odborniki: Biirger, Dežman, dr. Kaltenegger, Mahr, Malic, dr. Pfefferer, dr. Recher, Stedrv, Trpin, dr. Zupan, dr. Zupančič, V. Zevnik, — tedaj 12 glasov; za povišanje pa odborniki: Auer, Blazni k, dr. Bleiweis, dr. Costa, Debevec, Frolih, Horak, dr. Orel, Pakič, Rosman, Rost, Šventner, Sovan, dr. Schoppl, dr. Toman, dr. Valenta, Vrhovec, V. C. Zupan, tedaj 18 glasov. Potem se volitev župana začne po listkih. Dr. E. Costa je dobil 16 glasov (svojega je dal dr. Blei-weisu), Vincenci Zevnik pa 12 (svojega je dal Dežmanu). Ko zbora predsednik imenuje 16. glas za dr. Costo, zadonijo živio- in slava-klici po dvorani, ki so razodevali zadovoljnost velike večine mestjanov ljubljanskih. — Novoizvoljeni župan dr. Costa zdaj poprime besedo in pravi, da s polnim zaupanjem v blagovoljno podporo mestnega odbora prevzame častno službo; zahvalivši se odbornikom, ki so danes za-nj glasovali, poklada onim, ki niso za-nj bili, na srce, da tudi oni mu ne morejo nasprotniki biti, ako priznavajo tista tri načela, ktera njega vodijo, in ta so: zvestoba Cesar ju, zvestoba narodu in skrb za blagor mestni. „Dobro-klici" odbornikov, ki so za-nj glasovali, pa tudi zbranih poslušalcev pritrdijo resnico pomenljivih županovih besedi, ki so kratko pa tehtno izrekle, da le ta, ki se drži teh pravil, je pravi zastopnik glavnega mesta, a nihče drug! — Potem je na vrsto prišla volitev podžupana, al ta ni se mogel izvoliti, ker odbornik Zevnik po trikratni volit vi ni mogel dobiti postavne čezpolovičnice (16) glasov. Namesti volitve je bil tedaj le po večini glasov za podžupana imenovan. Dr. Orel je kakor Zevnik dobil dvakrat po 14 glasov; gosp. Zevnik se je odpovedal podžupanstvu. Treba bo tedaj nove volitve. — Po občinski postavi mora Njih Veličanstvo cesar potrditi volitev župana. Kakor tista stranka, ki se, kakor „Ta-gespošta" in „Telegraf" kažeta, imenuje „nemška inte-ligencija", in kteri je namen, da „reagira proti feu-dalno-klerikalni" stranki (tako se titulirajo narodni domačini!) jena pretrganjeins prav grdimi sredstvi delala na to, da dr. Costa pri volit vi župana „pade s svojo duhovno asistencijo" (glej „Tagesp." od 23. maja), tako zdaj, ko jej je ta nakana spodletela in je dr. Costa z ravno toliko večino za župana voljen kakor pred 3 leti, dela na to po časnikih graških in dunajskih, da bi ne bil potrjen!! Dr. Costa pač ničesa druzega nima proti sebi, kakor hudobne jezike, ki laži brusijo in denunciacije kujejo; za-se pa ima neutrudljivo in koristno delavnost na blagor mestu skozi 3 leta, — zaupanjeneizmerne večine mestjanov, — priznanje si. knezoškofijskega ordinari-jata *) in poslavljenje Cesarj evo s častnim Franc Jožefovim redom. Ako bi nesramne denunciacije obveljale mimo tacih dokumentov, potem pa z Bogom zaupanje v vlado! — Deželni in mestni odbor sta si. nadvojvodu Albrehtu poslala milovalni pismi zarad smrti njegove hčerke, nadvojvodinje Matilde, kterej se je pred 2 tednoma po nesreči oblačilo na životu vnelo, da je vsa opečena grozno smrt storila. — Nova volitev deželnega poslanca za mesta in trge: Postojno, Vrhniko in Lož je razpisana. Vas Hrib ne bo več volila z Vrhniko. — V seji odbora za železnico ljubljansko-belaško 14. dne t. m. je bil predlog dr. Tomana enoglasno sprejet, po kterem naj se za trasiranje te železnice še potrebnih 7000 gld. v deželi nabere in potem delo brez daljnega odlašanja prične. — Radostni beremo po časnikih hrvaških in v dopisih privatnih, da so predragi nam gostje iz mnozih krajev trojedine kraljevine bili jako zadovoljni v Ljubljani in Postojni. — Se zmiraj so naši slovenski poslanci pod mečem ostre kritike zarad glasovanja o adresi državnega zbora. „Novice" so v poslednjem listu svojo rekle in, kakor se čedalje bolj prepričujemo, so v soglasji z vsemi previdnimi rodoljubi pravo zadele. Ker nikomur ne odrekujemo pravice, da sodi po svoje, pa nasproti mislimo, da tudi naši poslanci, kterih prevdar-jenost in rodoljubnost ste popolnoma skušeni, morejo zahtevati od vsacega poštenjaka to, da jih kar na vrat na nos ne obsodi, jim sebičnih namenov nepod- *) Ker je, kakor je to navada županov vseh večih mest, tudi dr. Costa razposlal „SporoČilo" o 31etnem svojem župa-novanji viaim oblastnijam, mestom itd. je med drugim prejel tudi od si. škofijskega ordinarijata lepo pismo, v kterem mi-lostljivi knezoskof na posebno hvalo županu radostni priznavajo prav umno in skrbno gospodarstvo o mestnih zadevah. 208 tikaje, za izdajalce ne križa itd. *) Solidarnost Slovencev s Poljaki in Tirolci utegne (ker jih je vseh skupaj toliko, da dvalisti o prenaredbah ustave ne morejo ničesa s postavnima dvema t r e t j in a m a sklepati) pozneje v važnih praktičnih vprašanjih mnogo več koristiti, kakor bi bilo koristilo to, da v a dre s i, ki dru-zega ni, kakor jalova formalnost, bi bili Slovenci, lo-čivši se od njih, zatajili to vzajemnost. Kdor tedaj sodi o taki važni zadevi, v kteri gr6 za poštenje naših prvakov, naj saj sodi še le potem, ko je pretehtal vse. Pa če tudi po takem pretehtanji vendar-le sodba izpade poslancem nemila, zahteva saj olikano s t, da v javnih spisih brzdamo togoto notranjo. Poglejmo poljske časnike; saj tudi oni vsi in po vse niso zadovoljni z glasovanjem svojih poslancev; al kako spodobno in politično zrelo pretresajo to dogodbo! „Zu-kunft" pa, ki je „Novicam", ko so z mirno besedo v poslednjem listu preiskovale glasovanje, očitala strast, napotujemo le na dopis iz Ljubljane v njenem 133. listu, m jo vprašamo: „ali dr. T o man, ki trnovo pot poslanstva že hodi toliko let in temu poklicu v p rjavem pomenu besede žrtuje duševne moči in premoženje, zasluži tako strasten napad?! Ako vsak sme tako napadati na zlati vagi domoljubja skušene in vendar tudi ne „neumne" poslance naše, tedaj jim ne ostaja dru-zega nego velikodušno trpeti in okoliščinam prepustiti, da jih opravičijo. Ko je ta spis že v tisku bil, došlo nam je sledeče: Razjasnilo. Mnogi časniki in njih dopisniki napadajo gospoda dr. Tomana, kakor da bi bil on vzrok in početnik, da so slovenski poslanci v državnem zboru 5. t. m. za adreso glasovali. Ne da bi jaz hotel g. dr. Tomana zagovarjati, ker po mojem prepričanji nikakoršnega zagovora ne potrebuje, ampak samo za resnice voljo očitno povem, da predlog, za adreso glasovati, ni prišel od njega, ampak da je bilo tako sklenjeno po večini slovenskih poslancev, in da se je on še le po dolgem odbijanju sklepu večine udal. A zakaj da je večina tak sklep storila, za to damo ob svojem času odgovor tistim, ki so nas poslali na Dunaj. Luka Svetec. — Današnji »Oglasnik" vabi na naročilo časnika *) Nekteri so gosp. S vet ca že cel6 za Magjarona razglasili, čea, da je v P e S t sel, čeravno se je takrat v Feslau-u . poleg Dunaja kopal. „Volkswirth", kterega z doklado „Assekuranz" na Dunaj i izdaja dr. Klun. Ta časnik, kteri prinaša vse, kar je denarnim možem, velikim trgovcem, obrtnikom in sploh velikim posestnikom, vedeti treba, da umno in koristno barantajo, že 10 let izhaja in je zdaj prvi in naj bolj i narodno-gospodarski list v nemškem jeziku, vrh tega pa je tudi najcenejši, ker mu je za cela leto po pošti cena le 6 gld. Priporočamo ga tedaj živa vsem, ki se posebno pečajo z večimi špekulacijami. Odgovorni vrednik: Janez Murnik. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.