Leto XVII. 1919. Št. 10. Oktober. Koledar za oktober 1919. Namen molitve, določen od sv. Očeta za mesec oktober: Verska izobrazba katoličanov. 1 Dnevi t Godovi Posebni nameni apostolstva molitve za vsak dan so vse važne, nujne zadeve. češčenje presv. Rešnj. Telesa v ijublj. škof. lavant. Škot. 1 2 Sreda Četrtek Petek Sobota Remigij Angeli varihi Evald Franč. As. Veroznanstvo v jugoslov. škofijah Kinobrlogi Sodobna mučeniška srčnost Franč. duha materijalizmu Lj. Srca Jezus. Dovje Tomišelj Kamnik fr. Laško Loka Sv. Jakob v D. Sv.Rup. n. L. 5 b 7 8 y 10 n Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Rožnovenška Bruno Rožni venec Brigita Dionizij Fr. Borgija Nikazij Večja zbranost pri rožn. vencu Kartuzijanci, bogomiselstvo Da vzljubijo molek izobraženci Širjenje dobrodelnih društev Apost. neustrašenost propovedn. Strah božji in samozataja Bogoljubovi naročniki Logatec Sv.Jošt Kand. Bloke Rovte Polom Šmihel p. Z. Erzelj Sv. Jedert Razni | Trbovlje Sv. Miki. p. R. Sv.Marj. p. R. Sv. Lenart 12 13 14 15 16 17 18 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Maksim. Edvard Kalist Terezija Gal Marjeta Alak. Luka Bogoljubovi pisatelji 'Katoličanstvo v Angliji Sramežljivi revčki Hrepenenje po popolnosti Redovni poklici Preosnova src Verska poglobitev Sv. Gora Rob Prežganje Lom Boh. Bela Podkraj Horjulj Sirje 1 Jurklošter J Videm 1 Brežice /župna cerkev 1 Brežice j frančiškani | Brežice ( bolnišnica | Rajhenburg 8 1 Rajhenburg [ 1 trapisti 19 20 21 22 23 24 i 25 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Peter Alkant. Jan. Kant. Uršula Kordula Jan. Kap. Rafael Krispin Boj proti počutnosti Duhovniki sol zemlje Nasprotniki verske vzgoje Deviška sramežljivost Vero bran ci Mladeniške Marijine družbe Plemenitost srca Golo ■Zagorje n. P. Lj. pri nunah Budanje Smihel p. K. Dol Sp. Brnik 26 27 28 29 '30 : 31 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Evarist Frumencij Sim. in Juda Narcis Alfonz Rod. Volbenk Pijeteta do sv. Očeta Indijski misijoni Perzijski misijoni Pripravljenost na smrt Redovni bratje lajiki Verski pokret. — V okt. umrli Trnovo na N. Ig Črnuče Rudnik Matenja vas Radovljica | Sevnica | Pišece Bizeljsko Dobova Odpustki za mesec oktober 1919, L Odpustki celega mesca oktobra. a) Kdor zmoli tretji del rožnega venca (pet odstavkov) v cerkvi ali doma, dobi vselej odpustek 7 let in 7 kvadragen. b) Popolni odpustek na rožnovenško nedeljo ali v osmini pod navadnimi pogoji prejmejo oni, ki na praznik in vsak dan v osmini zmolijo vsaj tretji del rožnega venca, če obenem obiščejo cerkev, c) Popolni odpustek zadobe katerikoli dan oni, ki po omenjeni osmini te* kom oktobra vsaj deset dni odmolijo tretji del rožnega venca. M. Odpustki ob določenih dnevih mesca oktobra. 2. Četrtek, prvi v mescu. Sv. Angeli va- rihL Kjer se ta praznik danes obhaja, po- polni odpustek: a) udom »Dejanja sv, Detin-stva«, če molijo za njega razširjanje; b) udom bratovščine sv. Družine. — Popolni odpustek vsem udom bratovščine sv. Rešnjega Telesa v bratovski cerkvi; če te brez velike težave ne morejo obiskati, pa v farni cerkvi. 3. Petek. prvi v mescu. Popolni odpustek: a) vsem vernikom ki prejmejo svete zakramente, nekoliko premišljujejo dobroilji-vost presv. Srca in molijo po namenu sv. očeta: b) udom bratovščine presv. Srca Jezusovega; c) udom bratovščine presv. Rešnjega Telesa (kakor včeraj), 4. Sobota, prva v mescu. Sv, Frančišek Ser. Popolni odpustek: a) vsem vernikom v vsaki cerkvi; b) vsem vernikom, ki prejmejo sv. zakramente, opravijo kake pobožne vaje na čast brezmadežni Materi božji, da nekoliko zadoste za njej storjena razžaljenja in molijo po namenu sv očeta. — Tretjeredni-kom vesoljna odveza. Leto XVII. Štev. 10. BQBOQiJUQ Izhaja vsak mesec. Stane letno 5 kron. Nevarno! Bilo je pred poldrugim letom, ko me je pregovorila tovarišica, naj prav gotovo pogledam v kinu predstavo »Več luči.« Namen predstave je boj zoper javno in tajno nenravnost, po domače rečeno »boj proti nečistovanju.« Z velikim samozatajevanjem sem se slednjič odločila, da prestopim meni toli joprni prag kina — iz ljubezni do mladine. V slikah, ki so se tu predstavljale, so jam kazali grozne posledice nečistovanja la človeškem zdravju; nastopal je tam '.dravnik, ki se trudi, da mladino poučuje a tudi žrtvuje vse svoje šile, da ozdravlja ljudi, ki so zboleli vsled nečistovanja. H koncu, ko ga povprašujejo, čemu se toliko trudi celo z bolniki, o katerih sodijo drugi zdravniki, da so neozdravljivi, vzklikne: »Hočem ozdraviti eno bolnico, da tako obvarujem stotine drugih, ki bi jih ta okužila«. , Torej kužno bolezen imenuje ta zdravnik bolezen, ki jo je povzročilo ne-čistovanje. Sv. apostol Pavel pravi o grehih zoper VI. zapoved, naj se med kristjani sploh niti ne imenujejo ne. Kako dobri so morali biti kristjani v apostolskih časih, da je mogel govoriti sv, apostol tako. Danes bi pa ne bilo prav, ako bi molčali; kajti posledica svetovne vojne je tudi strašno nečistovanje, ki hoče zastrupljati ne le duše nežne mladine, marveč tudi uničiti narodno zdravje. Ali je bolezen vsled nečistovanja rea kužna bolezen? Bolezen vsled nečistovanja je nalezljiva ali kužna bolezen, ki jo utegne p o nesreči dobiti tudi nedolžen človek. To žalostno dejstvo so pokazali v kinu s sledečo sliko. Mlad, vrl zdravnik, ki je sovražil vse, kar je nenravnega, spozna na neki sijajni veselici lepo gospodično. Ona, premetena nečistnica, igra vlogo najnedolžnejše mladenke tako izborno, da preslepi celo zdravnika-mladeniča, ki jo zasnubi za nevesto, A prijatelj ga svari; on ne veruje. Prijatelj ga hoče prepričati ter ga vodi skrivaj za nevesto; pokaže mu, da hodi nevesta ob neoznačenih urah k zdravniku. Mladenič ves razjarjen skoči za njo, jo najde v ordinaciji pri zdravniku, a sumi le, da jo snubi tudi zdravnik ter mu jo hoče izneveriti. Kratko prerekanje prepreči in ustavi gospodična s svojimi zvijačami. »Le bolne zobe imam, zato sem iskala zdravniške pomoči; kako bi mogla iskati pri ženinu zdravniške pomoči?« Pri tem ga gleda tako nedolžno in še pristavlja tako mile, lepe besede, da ženin ves vzplamti: objame jo. in hoče poljubiti. 10 V vidnem strahu zakliče prisotni dru-^i zdravnik: »Ne poljubiti!« A ženin pritegne v naglici nevesto k sebi in jo poljubi. Zvita nevesta se mu ne ustavi, odide z njim, ne da bi pogledala svojega zdravnika, ki je resno zmajal z glavo. Ne mine teden dni, V sobi vidimo edravnika-ženina, kako zamišljeno sedi pri pisalniku, Turobno in srepo gleda predse, vstane, si odpre malo žilico ter izpusti nekaj kapljic krvi v pripravljeno stekleničko, Prilije neko tekočino, počaka, pogleda proti solncu ter prebledi. Smrtna groza mu odseva s plemenitega obraza, žalostno se zgrudi v naslonjač ter obupno pokrije obraz z obema rokama. Napis nam pojasni njegovo nesrečo nalezel si je ostudno bolezen od neveste-nečistnice z onim poljubom. Ljubi čitatelji Bogoljuba! Iz tega spo-tnate, kako nevarni so poljubi tudi iz zdravstvenega ozira zlasti dandanes, ko pravijo, da je toliko mladih in starejših ljudi okuženih, Dekleta, mladenke, tudi vam je lahko nevaren en sam poljub. Poznala sem očeta, ki je bil bolehen; vedel je, da vsled tega preti nevarnost tudi njegovim nežnim otrokom. Ljubil jih je, poljubiti jih je hotel; zato jih je poljuboval le gori na vrh glave na laske. A ta oče ni imel one »grde« bolezni, ampak le je-tiko ali sušico. Drug oče-zdravnik, ki je bil zdrav, mi je nekoč zatrjeval: »Jaz svoje hčerkice nikoli ne poljubim, ker predobro vem, da s tem zbujam v nedolžnem srčecu strast-nost — pohotnost. Koliko pa greše matere v tem oziru! Ali res ne moreš kazati bolj pametno svoje ljubezni do otroka, nego da ga polju-buješ toli — tolikrat?! Prepričala sem se že večkrat, kako neprevidne in nepremišljene so včasih matere, a tudi druge osebe. Eno pravilo Ti bodi načelno: Nikogar ne poljubuj na usta in ne dovoli, da bi te kdo poljubil na usta. Saj ne veš, če ne tiči kal bolezni že v tebi ali v kom drugem. Drugo pravilo: bodi oprezen do skrajnosti v tej točki. Nedolžna nevesta, nepokvarjen mladenič rad čaka do poročnega dne na »prvi poljub«, ki ga sicer opevajo pesniki, a je bil že tolikim v pogin in pogubo za dušo in telo, ker se pred poroko niso zatajevali in brzdali. Tretje pravilo: Bolnik naj ne objema in ne poljubuje nikogar, še roke naj ne da nikomur, marveč naj reče: »Bolan sem, nočem, da vam oškodujem morda zdravje.« Četrto pravilo: Pot ali znoj je strup; varuj se, da bi poljubil koga, ki se poti; ne bodi tako neusmiljen, da poljubiš ko ga, ko si sam ves potnega obraza. Peto pravilo; Nedopusten poljub je greh, zapeljuje v greh ter okuži dušo bolj nego telo. Še božji Zveličar je hotel zadostovati za te grehe, ker je dovolil, da ga je Judež izdal z ostudnim poljubom. Šesto pravilo: Kdor ljubi zdravje svoje duše in svojega telesa, je v tej točki oprezen do skrajnosti. M, Stupca. Bog s teboj! (Mladeničem in dekletom na pot v življenje.) (Dalje.) 4, Razne napake. kizma, pa je dejalo: Vse dobro znam, sa- V današnji številki naj prerešetam mo ne vem, kje bi začela, nekaj dekliških napak, ki so v velikem na- Ne bom iskal okoli. Prva teh napak, sprotju z značajem. In če hočem resnico ki jo žalibog matere zakrivijo že v zgodnji govoriti, godi se mi pri tem kakor onemu mladosti svojih deklic, je želja d o p a -dekletu, ki je hotelo odgovarjati iz kate- dati. Deklica dobi novo ruto, ncrvo ob- le ko. Mati jo primeri otroku, gleda ga do-padljivo od vseh strani, in zadnja njena sodba je: Kako si »brhka«. Ali pa: Naša se pa že lahko pokaže, iz bogate hiše je itd. Tako se že v zgodnji mladosti naseli in vcepi v srce napaka, ki potem dekleta ne zapusti celo življenje. Zelo primerno ožigosa stari grški pesnik Ezop to napako v basni »o žabi in volu«. Ali jo poznaš? Morebiti je tej ali oni še neznana. Evo je! Stara žaba je videla na travniku vola. Postala bi sama rada tako velika kakor ta. Začne se na vso moč napenjati ter vpraša svoje mlade, če je že tako velika kakor vol. Ti zanikajo. Žaba podvoji svoje napenjanje in zopet vpraša. Ko mladiči odgovore isto, kakor prej, se žaba napenja toliko časa, da naposled poči. Kaj ti pač, dekle, koristi lepa postava, obleka, bogastvo in lepota, če je tvoja duša brez čednosti, krasote in dobrote? Niz-doli teko vsi studenci, potoki in reke, tako tudi vir božje milosti. V dolino ponižnosti se izliva in namaka z blagoslovom cvetočo poljano ponižne duše — ne namaka pa brežin in strmin samoljubja in ničemurnosti. Lepo pravi v predzadnji številki »Bogoljubov« pesnik: Vse na svetu je minljivo , stalnega pod solncem ni. Vse ničemurno lažnivo, ki nas moti in slepi. Druga napaka pri ženskah sploh je klepetavost ali jezičnost. Pogosto primerjajo mlada dekleta z gosmi. To se pač ne godi zato, kakor bi se s tem hotelo reči, da ženske zaostajajo duševno za možkimi, ampak vsled njihove jezičnosti, Kdor neprestano govori, ta nikakor ne more vedno kaj pametnega povedati. Zatorej manj besedičenja, pa več misli, da pride kaj pametnega in porabnega iz ust. Nešteto je pregreškov proti molčečnosti vsled negodnega, nepremišljenega govorjenja, častikraje, bahanja in podpiho-vanja. Od vsake nepotrebne besede bo treba dajati odgovor, kolikobolj šele od lažnivega, opravljivega, obrekljivega in nespodobnega govorjenja. Kako so se vse te pregrehe razšopirile v sedanjem času. Nikdar prej in mogoče tudi nikdar pozneje — kar Bog daj — se v tem oziru ni tako zelo grešilo. Da zares, ko bi Bog kaznoval in izpremenil vse opravljive in obrekljive jezike v trnje in osat, bi bila vsa pota in vse ceste polne tega bodečega rastlinja. Obrekljivih jezikov nas Bog varuj! Veliko zla povzroča tudi slad-kosnednost, Iti se pričenja že v zgodnji mladosti in ne odneha tudi pozneje. Kako usmiljenja vredno je sladko-snedno dekle, ki si poželi in hoče samo sadčic. Svetovna vojska jih je zlasti po deželi omejila. Ali pa za dolgo? Žal da ne! Ali niste brale in ali ne berete še sedaj, kako so se udajali takoj ob koncu vojske — in tudi še sedaj ljudje brezmejnemu uživanju vsega tega, česar jim js med vojsko primanjkovalo? Čim bolj se človek udaja temu, toliko pogubnejše je zanj in če pošteni zaslužek ne more zadostovati tej strasti — se začno skušnjave do tuje lastnine, do-denarja. Žalostna zgodovina te ali one deklice, enako tudi mladeniča, se pričenja s sladkosnednostjo, konča s tatvino, ječo. Nešteto jih pride tako na pot pogube. Med zadnjimi naj navedem še č m e r-nost in nasprotovanje ali ugovarjanje. Nekje na Slovenskem je bila dekla srednje starosti, čmerna včasih do zoper-nosti. Ker pa je bila dobra delavka in drugače pridna, so ji izpregledali to napako, radi ali neradi. Če pa je bila slabe volje, ji ni bila nobena stvar prav, Jed je bila včasih prevroča pa zopet premrzla. Okna je enkrat odpirala, drugič zopet tiščala zaprta; včasih se ji je ukazalo preglasno, drugič pretiho. Nikoli ji ni bilo prav. — Glej, dekle to sliko! — ali ni tebi podobna? Kaj je torej čmernost? Neko raz-dražljivo razpoloženje, ki je že za človeka samega, še bolj pa za druge mučno. In nasprotovanje? Vkoreninjena navada vsakomur in vsemu ugovarjati. Globoko v človeštvu tiči in je peška iz jabol- 10* ka prvih staršev. Izvor pa ima v trmi in samoglavnosti. V okom priti ji je mogoče samo s ponižnostjo in krotkostjo, s premagovanjem in samozatajevanjem. Brez teh čednosti ne boš ohranila miru sebi in ne drugim. Veliko zla je prišlo po ženi na svel. Spominjam samo na Evo, ki je prva povzročila greh na zemlji. Zgodovina nam omenja mnogo ženskih, ki so zadale posameznikom, pa tudi celim narodom neizrečeno mnogo gorja. Sveta Cerkev pa ima nasproti mnogo velikih sveTnic, Velik del človeške sreče in blagostanja prihaja še dandanes iz ženskih rok. In da bodo prišli boljši časi tudi za nas v sedajnosti, mora predvsem ženski spol spoznati svoj važni poklic in z vsemi svojimi nemalimi zmožnostmi težiti po njegovem uresničenju. Prični dekle sama pri sebi in izpre-obrnila si s tem — še več, rešila enega človeka. Pa kaj misliš ti, mladenič, pri tebi ni teh napak? Vestno preberi to-le, razmišljaj trezno in resno in priznati boš moral isto, čeprav včasih ne tako zelo izrazito in očitno. (Dalje.) Telo Kristusovo, zveličaj me! Ti si v meni, Jezus betlehemski, ki so zvezde spev ti pele, ko ravni so čudežno gorele v tisti noči vseh noči. Ti si v meni, Kristus nazareški, rajskonežni, ljubkomili, ki o tebi v rosnih jutrih limbarji so v lehah govorili, Kristus golgotski, ti v moji duši! Ti, ljubezni, milosti izvor, ti, nebes najlepši stvor, lep v lepoti svetih ran. Ti svetlosti žarno si gorišče, ti božanstva vzvišeno svetišče, o telo Gospodovo^ zveličaj mel En pogled iz blaženih oči, daj, potopi v duše ga globino, da za hip pozabi solz dolino, zate v tisoč ognjih zagori! Tvojih svetih ust besedo eno, prosim zanjo, srčno mi bo draga; glej, ne dvignem prej se izpred praga, izgovori: »Vse je odpuščeno!« Dvigni, Kristus, roko svojo, stoinstokrat blagoslov je lila, tisoč grenkih solz je posušila, dvigni jo nad dušo mojo! Naj nad njo počiva v vsi blagosti v hipih sreče, v dneh bridkosti! Roka blažena, zveličaj me! Tvojih svetih nog naj se oklenem, alabastrovo posodo naj razdenem v tihi sreči pred teboj! Druži naj me s tabo vez iskrena, naj ti bom v ljubezni Magdalena, ti Raboni in Zveličar moj! M. Elizabeta. Škoda naših fantov! ii. Pa kaj je vendar vzrok, da zlasti v mnogih krajih na Gorenjskem fantje tako radi ponočujejo? Več jih je. Navedemo samo nekatere, glavne. 1. Strast. Ta je korenina te grde in surove razvade. Ta strast je sicer lastna vsemu človeštvu, a vsi ljudje je ne brzdajo tako, kakor je to potrebno in nam to zaukazuje zdrava pamet in sveta vera. Tudi se loči kraj od kraja, V nekaterih' krajih so ljudje bolj dostojni in sramežljivi, zato se ne dogajajo splošno take ponočne nerodnosti. Po drugih krajih pa je javna sramežljivost na zelo nizki stopnji in zato jih ni sram takih razbrzdanosti. Ta žalostni pojav se pa vidi ravno v krajih, kjer je ali kjer je bilo razširjeno pijančevanje, zlasti pa žganjepitje. Sv. Pavel je rekel Efe-žanom; »Nikdar se ne upijanjujte z vinom, v katerem je nečistost,« (Efež, 5, 18.) Kaj bi še le rekel o mnogih naših ljudeh! Lahko rečemo: v žganju je hudič, ki nečistuje, nori in mori, pa ga ni nič sram. Tako vidimo, da se po tistih krajih, kjer se je žganje najbolj udomačilo, tudi najbolj ponočuje. Tam je javna morala ali javna poštenost na zelo nizki stopnji. Res, da se je po cerkvenih, izobraževalnih in treznostnih društvih in zlasti vsled vojske žganjepitje, hvala Bogu, precej omejilo, a ponočevanja pa še ni konec, ker je ta razvada sedanjim fantom še takorekoč v krvi in ustnem izročilu od prednikov. Treba bo še veliko truda, da se zatre ta grdi plevel med našim narodom. Torej nečista . strast in pomanjkanje sramežljivosti je prvi vzrok ponočnjaštva. Ponočnjak ljubi temo, da streže svojim strastem: »slehern namreč, ki hudo dela, sovraži luč«. (Jan. 3, 20.) Te besede Gospodove veljajo tudi v tem oziru, — ,To je skupno vsem nepoštenjakom, da ljubijo noč, 'ki krije njihova črna dela. Noč ljubijo za svoj posel roparji, morivci, tatovi in tudi nečistniki. Vlačijo se okoli kakor volkovi, lisice, hijene, kače in druga ostudna golazen, ki se upa iz svojega skrivališča le v temi. Kako grda so ta pota! Danski pisatelj JSrgensen navaja besedo enega takega siromaka ki je bil končno sit do grla tega ogabnega življenja in govori tako-le: »Truden in bolan sem od noči in nočem o noči ničesar več vedeti... Studi se mi, z volkovi in strahovi okoli se vlačiti!... Moja noga je trudna od nočnih steza, ki so opolzle kakor kače in polži, če .se stopi nanje. Moje oko koprni po luči, po solncu, po dnevu!« (Un-sere Liebe Frau von Danemark). Fantje, dajte slovo noči, vrzite od sebe dela teme... in kakor podnevi pošteno hodite: ne v požrešnosti in pijanosti, ne v nečistosti in nesramnosti, temuč oblecite Gospoda Jezusa Kristusa in ne strezite mesu v poželjenju! (Po pismu do Rimlj. 13, 12—14.) 2. Fantovsko surovo postavljanje je drugi vzrok ponočevanja. Ponoči se obnašajo, kakor da je vse njihovo in kakor da vse smejo. Rekli bi: to je fantovska prešernost ali objestnost, ko bi ne bilo zraven surovosti in hudobije. Ponoči kriče, izzivajo ljudi in kličejo na korajžo ne samo v domači vasi, ampak tudi v sosednih. In to smatrajo za posebno junaštvo, da se upajo oboroženi razsajati po tujih vaseh. Lepo delo bi izvršili orožniki, ko bi pri vsakem ponočnjaku izvršili strogo preiskavo v hiši, v hlevu, v svislih itd, in jim pobrali brez usmiljenja vse, kar more raniti. Torej v ponočno razsajanje stavijo mnogi fantje svojo fantovsko čast in junaštvo, Ko bi bila res to čast in junaštvo, potem bi bili najbolj izobraženi in najbolj divji zamorci doli v Afriki, ki se ponoči zbirajo k svojim poganskim malikovalskim šegam ter kriče in razsajajo, vpijejo nad luno in na zadnje še koga izmed sebe pojedo. — No, moj poklon taki časti in takemu junaštvu! Žalostno dovolj in predo-voij, ako se hočejo krščeni slovenski fantje staviti v isto vrsto z nekrščenimi Ho-tentoti, Bušmani in Culukafri tam doli v Afriki. Takim svetujemo, naj se kar tj« doli izselijo, tam še lahko postanejo slavni divjaški poglavarji! Res žalostno! Ko bi vendar enkrat vsi fantje spoznali, da nočno vpitje ni nobena čast, nobeno junaštvo, ampak ravno nasprotno; sramota in strahopetnost. Sramota, ker podnevi, ko ga ljudje vidijo, se tega sramuje. Strahopetnost, ker podnevi si tega ne upa, ampak ponoči, ko ve, da s« mu nihče ne bo zoperstavil. — Kjer so fantje količkaj izobraženi, jih je sram, kaj takega počenjati in je ponoči lep božji mir. Kjer se pa moti nočni mir, tam sd dajejo fantje samim sebi glavno spričevalo, da so neotesani surovežL — Torej fantje slovenski, stavite vsi brez izjeme svoj fan- tovski ponos in junaštvo v pošteno življenje, olikano obnašanje, pridno delo, pametno zabavo in junaško borbo za domovino! Pristopajte v izobraževalna društva, k Orlu in k Marijinim družbam, kjer se vam nudi srčna izobrazba in pošteno veselje. 3. Fantovski terorizem ali fantovska strahovlada je tretji vzrok ponočnjaštva in sploh fantovske po-sirovelosti. To se pravi: mnogo je fantov, ki so sami na sebi dobri, obsojajo ponoč-njaštvo in druge fantovske nerodnosti; vse to se jim zdi grdo in neumno, a dajo se strahovati divjakom, da polagoma ž njimi potegnejo in tudi sami »z volkovi tulijo.« Med nobenim stanom ni toliko strahovlade kakor med fanti. Da, nekateri so tako zlobni, da ne morejo videti nobenega fanta poštenega in ga na vse mogoče načine obdelujejo, da bi ga storili sebi enakega. Če se kateri pametno zadrži, ne hodi ponočevat in> je spodoben v govorjenju, se takoj lotijo surovi kričači, da ga opsujejo; »Se držiš kot svetnik, nas sovražiš, samo doma za pečjo tičiš, ne smeš nikamor iti, nisi noben fant« itd. In s takim praznim ter obenem zlobno zaničlji-vim pikanjem se jim večinoma posreči, da ga ustrahujejo in spravijo na svojo stran in s tem na pot pogube. Edina rešitev je beg pred njimi, kakor lepo opominja sv, pismo: »Moj sin, ako te grešniki vabijo, ne vdaj se jim! Ako pravijo; Pojdi z nami! ne hodi z njimi, zdrži ?vojo nogo od njihovih potov; zakaj njihove noge teko v hudo ,,. in svojim dušam zanke nastavljajo.« (Knj. modrosti 1, 10—18.) Da, koliko se jih je že pri ponoče-vanju ujelo v zanke zapeljivk, ^v zanke greha, nesreče in pogubljenja. — Pametni in pošteni fantje s takimi izprijenci nikar ne občujte! Ločite se od njih f Pokažite, da jih ne potrebujete in lahko živite brez njih! Fantje se radi ponašate z močjo in korajžo. Pa torej pokažite, da se ne bojite njihovega strupenega jezika! »Kaj vam pa morejo, morejo, morejo? kakor poje tista znana pesem. Nič vam ne morejo, ako se jim sami ne vržete v njihovo pogubno oblast. Tu vam posebno veljajo besede Jezusove; »Ne bojte se jih, kateri telo umore, duše pa ne morejo umoriti; temveč bojte se veliko bolj tistega, kateri more dušo in telo pogubiti v pekel,« (Mat. 10, 28.) Ne bojte se torej ljudi, ampak bojte se Boga! Ne bodite torej strahopetci, da bi se bali kričavih ponočnjakov in plesali, kakor bi vam oni godli, ampak bodite pogumni, značajni fantje, ki se ne dajo komandirati od ponoenih potepuhov. 4. Zanikrn ost staršev je četrti, a ne zadnji vzrok ponočnjaštva. Mnogo staršev je namreč tako zanikrnih, da se nič ali vsaj veliko premalo zmenijo za to, kod jim sinovi hodijo ponoči. Zadovoljni so že s tem, da jim otroci pridno delajo podnevi; kaj počno ponoči, se malo ali nič ne zmenijo. In če jih opozoriš, da ni vse prav, da sin ponočuje, so nekateri še tako brezvestni, da pravijo: »I^aj pa je to, če ponočuje, saj smo mi tudi!« — Potem se ni čuditi, ako so ponekod fantje tako podivjani. Kakor stari, tako mladi. Kakor stari pojo, tako mladi čivkajo. Strašen račun čaka take starše! Namesto da bi se kesal svojih mladih nerodnosti in svarili pred njimi svoje otroke, se mu pa še dobro zdi, da je bil sam neumen in daje potuho svojim otrokom, da še ti drve po grešnih potih v svojo pogubo. Kje je tukaj kaka trohica prave očetovske in materine ljubezni do otrok?! V resnici: mačka ima rajši svoje mladiče, kakor pa taki zanikrni starši svoje otroke. Pravični Bog bo tirjal duše njihovih otrok od njih. Gorje jim, ako se bo le en otrok pogubil po njihovi zanikrnosti! Napačno je tudi to, da fantje večinoma spe po hlevih ali na hlevih (v svi-slih), po lastnikih itd., prepuščeni samim sebi, brez vsakega nadzorstva. Potem se pa ponoči obiskujejo ter se vabijo na po-nočevanja, ali pa po hlevih kvartajo noter do polnoči in še dalje. Nič ne preti- reniskem živa resnica, četudi silno ža- umazan, smrdljiv hlev, aa je uolj prost 1 ost na! Človek ne bi nič rekel, ko bi fant in počne ponoči kar se mu zljubi. v hiši ne imel prostora. Ne, v hiši je do- Če pregovarjaš starše ali pa fante, naj " ? ' T' T" ] Kraljica rožnega venca. volj prostora. Lahko bi notri sipal na zdravem, suhem, snažnem in gorkem, pa ne, ampak rajše gre v nezdrav, mokroten, bi rajše v hiši spali, kjer je bolj človeško, zdravo in dostojno, se izgovarjajo, da fant na živino pazi, da se ne odveže ali se sicer kakšna škoda ne pripeti. — Vprašamo: kdo pa takrat na živino pazi, ko fant kolovrati Bog ve kje po vaseh, morda celo uro daleč? Za živino tako skrbite, da se ne bi odvezala ali kaj poškodovala, da se pa fant ponoči odveže, hodi po grešnih potih in si z nerodnim življenjem škoduje na duši in na telesu, vam pa ni nič mar?! Ali vam je živina več, kakor otroci, ki imajo neumrjočo dušo?! Oj, slepd starši, kaj vam bo Bog rekel?! In vi pa še pri vsem tem mirno spite, dočim se vaš otrok Bog ve kje valja in pogubi ja v grehih! In če že res mora zunaj hiše spati, je dolžnost staršev, da večkrat pogledajo, če je sin na svojem mestu. Takim slabim staršem »bere levite« celo svetni pisatelj Jorgensen. Obrača se posebno do mater in jim pravi: »Oj, matere, ve matere, ki mirno spite cele zimske noči in ko se prebudite in vidite, da se še ne dani, se mirno obrnete na drugo stran in spite dalje... ali niste nikdar imele nemirnih sanj? Ali vas niso nikdar nemirne sanje vodile na kraj, kjer so se tisto uro mudili vaši otroci, vaši sinovi? Ali še niste nikdar prečule nobene noči b čakale, da se vrne vaš sin in ali niste »hitile od koga se je vrnil proti jutru? Ali ste vedele, da je dal svojo mladost razuzdani osebi? Ste morda vedele, pa ste previdno in strahopetno molčale? Oj matere, matere, porajajoči se dan je videl vaše sinove, kako so zapuščali hišo pregrehe, omadeževani na duši in zastrupljeni do dna mozga! In ve se brezskrbno v poste- lji obračate in čakate na kavo!« (Unsere Liebe Frau von Danemark.) V resnici, na sodni dan bo mnogo staršev debelo pogledalo, ko bodo izvedeli, kaj vse se je godilo za njihovim hrbtom; kaj vse so počenjali njihovi otroci, ko so oni v svoji zanikrnosti mirno spali. Gorje jim, ako so molčali, ko je bilo treba svariti! Gorje jim, ako so mižali, ko je bilo treba skrbno gledati in paziti na pota njihovih otrok! Gorje jim, ako so hvalili in potuho dajali, ko je bilo treba grajati in kaznovati! Da si olajšate odgovor pred Bogom, pazite na svoje otroke ponoči in podnevi z vso skrbnostjo, kakor pazite na :voje oko. Zakaj slabo vzgojeni otroci so ena največjih nesreč za starše, so njihova sramota in šiba na tem in na onem svetu. Zato opominja starše sam Sveti Duh, naj skrbno in strogo vzgajajo svoje otroke, rekoč: »Neukročen konj se ne da voditi in samopašen sin bo predrzen. Le gladi sina in on te bo imel v straha; le igraj se ž njim in žalil te bo. Ne prepuščaj ga v mladosti njegovi volji in ne puščaj v nemar njegovih domišlij (muh). Pripoguj njegov vrat v mladosti in daj mu po hrbtu, dokler je še otrok, da morda ne bo trdovraten. — Uči svojega sina in trudi se z njim, da ne bo tebi v nečast njegova nesramnost.« (Sir. 30, 8—13,) Ko bi vsi starši storili svojo dolžnost, pa bi bilo kmalu konec grdega ponoče-vanja, pri katerem se toliko fantov pokvari na duši in na telesu ter si nakoplje dolgo in težko pokoro, X, Y. (Dalje,) Dobrodelnost in hvaležnost Struna dobrodelnosti odmeva čeda-ljebolj po deželi. In še ni konec njene pesmi. »Reveže imate namreč vedno med seboj,« nam pravi znani glas iz sv, evangelija, Pridejo novi časi in prinesejo nove potrebe, zato je »Dobrodelnost« vedno potrebno društvo. Lepa je pesem, ki jo ubira struna dobrodelnosti; obeta se ji bogato izplačilo: »Kdorkoli da piti komu iz teh najmanjših le kupico hladne vode v imenu učenca, resnično, povem vam, ne bo izgubil svojega plačila,« To pravi največji Dobrotnik, najčastnejši član »Dobrodelnosti«, Bolj slabo pa se poje z drugo struno — s struno hvaležnosti. 1, Začnimo s sv, evangelijem! Tisti čas, ko je bil Jezus na poti v Jeruzalem, je šel skoz Samarijo in Galilejo. In ko je šel v neko vas, mu je prišlo nasproti de-. ?et gobavih, ki so stali oddaleč, in vzdignili so glas, rekoč: »Jezus, učenik, usmili se nas!« Ko jih je zagledal, je rekel: »Pojdite, pokažite se duhovnom!« In zgodilo se je, ko so šli, so bili očiščeni. Eden izmed njih pa se je, ko je videl, da je ozdravljen vrnil in je z velikim glasom Boga častil; in padel je na obraz k njegovim nogam in se mu je zahvalil; in ta je bil Sa-marijan, Jezus pa je izpregovoril in rekel: »Ali jih ni bilo deset očiščenih? Kje pa je onih devet? Ali se ni našel nobeden drugi, ki bi se bil vrnil in, Bogu čast dal, kot ta tujec. In rekel mu je: »Vstani, pojdi, tvoja vera ti je pomagala.« Razlagal ne bom nič. Besede so jasne. Pa vsako leto vsaj enkrat jih lahko slišite, namreč trinajsto nedeljo po binkoštih, nekako v tistem času, ko imate velik del letnega blagoslova že pod streho, ostalo je pa tudi večidel izven nevarnosti. 2, Imeniten in še danes znan rimski vojskovodja in državnik je bil Julij Cezar. Ta je sprejel za svojega sina nekega Bruta, Cezar še je rimskim mogočnežem nekaj zameril. Ti so sklenili, da ga bodo umorili, Nekega dne pride slavni vojskovodja v zbornico k posvetovanju,, planejo nanj zarotniki, da bi ga umorili. Junaški Cezar se nekaj časa umika in brani. Ko pa zagleda med svojimi morilci tudi svojega posinovljenca Bruta, zakliče z žalostnim glasom; »T o r e j tudi ti, moj sin!« Nič več se ne brani. Žalosten zakrije svoj obraz, pade na tla in umrje. Huje ga je ranila črna nehvaležnost Brutova, kakor orožje zarotnikov. 3, Veliki reveži današnjih dni so birmski botri. Koliko se žrtvujejo za svoje birmance, koliko jim kupijo sladkarij, obleke, molitvenikov, pa še uro povrh! Otrok bi bil še morebiti hvaležen, pa se oglasi kdo drugi in zagode na struno nezadovoljnosti, »Pa še v oštarijo ga ni peljal!« In drugod: »Pa samo srebrno uro mu je kupil.« In zopet: »Pa tako-le obleko napravi! Prav žal mi je, da sem jo naprosila za botro,« Ali je treba tega! 4. Pred desetimi leti je bila huda suša. Ljudje so molili in v procesijah prosili dežja. Prišel je dobrodejen dež. V zahvalo so nekje naročili sv, mašo v tisti cerkvi, kamor so hodili s procesijo prosit dežja/ Duhovnik je prišel, da opravi zahvalno sv. mašo in z njim je prišla ena cela ženica — in še ta je bila tujka. Kakor v sv. evangeliju ,., Bil sem sam zraven, zato morera a tem govoriti brez ovinkov. 5. Berač je hodil po vasi in prosiL Bilo je to v bližini Kamnika, Ljudje so mu dajali, eni denarja, eni kruha. Oboje je jemal drage volje. Denar je še v tisti vasi zašnopsal, kruh pa — ? Pojedel, mislite vi? — O, ne, zunaj vasi ga je pustil; stresel ga je na neko njivo. Ko so ljudje jeseni kopali krompir, so našli tam cel kup pokvarjenega kruha. Če je to hvaležnost.,.! 6. Bilo je v dnevih, ko so črešnje zorele, Pa je prišel h kmetu tujec s košem na rami in ga prosil, naj mu podari nekaj črešenj, da jih bo nesel otrokom domov, »Kar na črešnjo pojdite pa si jih na-berite, kolikor se vam poljubi,de gospodar. Mož jih je nabral poldrugi mernik, a mu še ni bilo dosti. Pride z drevesa in pjosi kmeta, naj mu da še liste, ki jih je kmet sam zase nabral. »Saj jih imate dosti,« pravi gospodar. »Poldrugi mernik je že nekaj.'! >Ker tako skoparite,« pravi tujec, »bi vam rad naredil, če bi le mogel, da bi se vam vse drevje naenkrat posušilo,« Nato pa zadene svoje breme ter gre brez vsakega »Bog plačaj«. Hvaležnost iz L 1919,', 7. Bil sem zraven, ko so delili ame-rikanske darove. Precej je prišlo razno-vrsfrega blaga iz Amerike; velike so bile pa čejo napraviti iz šole čisto državno Cerkvi pa vzeti vsako vplivanje na polju ter otežiti versko-nravno vzgojo mladine, dasi dovoljujejo še verstveni pouk. Sedaj pa ima besedo krščansko ljudstvo, ki ne bo pustilo, da bi se mladina razkrist-janjevala po šolah in učilnicah, katere mora plačevati s svojimi lastnimi žulji. Mi hočemo, da ostane naša deca zvesta Bogu in Cerkvi; mi hočemo krščansko šolo! Mi hočemo kot zastopniki sodelovati v vseh šolskih korpora-ciiah. Načrt, ki je tako nedemokratičen, da se v njem ljudski zastopniki nikjer ne imenujejo, je za nas nesprejemljiv. Iz Ormoža. Po opravkih sem prišel pred nekaj dnevi v Ptuj. Ko hočem poiskati in kupiti nekaj razglednic, pridem do trgovine, pred katero so stali 10 do 14letni dečki in tudi deklice in opazovali predmete v izložbenem oknu. Na najnižjem mestu je bila razložena slika z razgaljeno žensko. Po opravku v Mariboru naletim istotako v trafiki izložene enake slike. Ne vem, da se prodajalci in prodajalke ne sramujejo izložiti takih nesramnih slik! Da uprava in merodajni organi puste s tem zastrupljati našo mladino, je škandal. Nisem duhovnik in ni moj poklic, svariti ter opozarjati merodajne oblasti na take nedopustne kupčije, toda čut dostojnosti ter omike zahteva, da se takšne nemoralne slike zaplenijo in sežgo. Kaznoval naj bi se prodajalec, osobito pa izdelovatelj ne samo z denarno kaznijo, temveč tudi z zaporom. Da je prišla k nam nesramna pornografija od drugih narodov, sem žal imel sam priliko prepričati se pri vojakih. Pošteni možje so po pravici tožili: »Glejte, tako mladi, pa vse bo zastrupljeno.« Človek se mora res čuditi, da nas Bog še huje ne tepe. Bojnimir. Moravče. Da ne boste rekli, g. uradnik, da smo postali »moški«, sporočam danes nekaj malega iz naše srede. Naši fantje so se večinoma vrnili iz vojske domov. Da se je kaj na boljše obrnilo, ne moremo reči, kajti vojska je slaba šola. Povabili smo jih zopet v izobraževalno društvo in Marijino družbo, kjer se bodo polagoma zopet privadili rednega in lepega življenja ter čutili zadovoljne in srečne. 10. avgusta so nastopili na odru. Tako skušamo spraviti med naše mlade ljudi čut in zanimanje za pošteno zabavo in za pravi napredek,—kafri samota je smrt za mladost. K takemu izobraževalnemu delu bi bilo treba pritegniti vse mlade ljudi, zlasti mlade fante, da bi ne tavali okoli brez prave za-slombe. Isto velja tudi o mladenkah, katerih se danes po slovenskih farah toliko izgubi. Zato pa — dekleta v društvo! Ljubljana. Mesečna pobožnost bratovščine sv. Rešnjega Telesa bo odslej vsak prvi če- Bogoljubu«. Loterija sama pa še ni nepoštena. Loterija je kakor denar: z denarjem si kupiš v svojo škodo žganja, lahko pa tudi kruha; eden z denarjem pohujšuje, drugi si z njim nabira zakladov za nebesa. In tako je tudi pri loteriji: včasih služi oderuški, lahko pa tudi božji stvari. Kakor vas odvračamo od slabih gostiln in vam priporočamo pošteno zabavo, tako je tudi z loterijo. Navadna loterija je na slabem glasu, ker imata pri njej samo nelepe sebične namene: tisti, ki jo vodi in tisti, ki stavi. Pri tej »Dobrodelni loteriji«, ki jo danes »Bogoljub« priporoča, je pa uprav nasprotno. Napravili smo loterijo predvsem zato, da se pomaga ubogemu bližnjemu in da obenem damo Bogoljubovim prijateljem priložnost, na ta prijeten način ,go ji ti krščansko ljubezen. Ves dobiček se bo porabil za reveže in pomoči potrebne, ves dobitek naj bi imeli za plačilo tisti, ki so vneti za dobra dela krščanskega usmiljenja. Zato se danes obračamo posebno do Marijinih družb, do Marijinih otrok. Vaše roke so že nanosile revežem toliko darov, rešile, oblekle, nahranile, vzgojile toliko sirot, da Vam bo gotovo tudi ta priložnost dobrodošla. Pokažite, da ima — kakor v Marijinem — tako tudi v Vašem srcu usmiljenost eno prvih mest. Marija je Mati usmiljenja, tako naj bodo tudi njeni otroci — otroci usmiljenja. Sedaj na jesen vse spravlja svoje pridelke in se pripravlja za zimo, kdo bo pa kaj pripravil za sirote, reveže? Že enkrat smo zapisali besede: »Naše Marijine hčerke so matere naših sirot.« Da zares: Kakor po eni strani posnemate Marijo v deviški čistosti, tako jo pa tudi posnemajte v njenem deviškem svetem materinstvu, in sicer s tem, da darujete svojo ljubezen in mate- rinsko skrb sirotam in pomoči potrebnim. Pri tej »Dobrodelni loteriji« ni mogoče izgubiti: veliko jih bo dobilo časne dobitke, vsi pa boste imeli dobiček pri Bogu. Časni dobitki bodo: I. Glavni dobitek je preračunjen na 20.000 K in sicer par krasnih konj z vozno opremo. Drugi dobitki so ti-le: 5000 K in sicer sobna oprava: omara, popolna postelj, nočna omarica, umivalnik ali pa klavir ali pa dobra molzna krava. — III. 3000 K poljedelski stroj n. pr. stroj za košnjo ali zlata ura z verižico (moška ali ženska). — IV, 1500 K, brzoparilnik ali en prešič. — V, 13 dobitkov po 500 K, zlata ura, ali 100 kg bele moke, ali jeklen plug, ali stiskalnica za sadje in grozdje, ali fina stenska ura, — VI. 40 dobitkov po 200 K in sicer žepne ure budilke, ki po noči svetijo, ali posode za čaj, kavo, mleko, nastavki za pecivo, stroji za rezanje mesa, namizni nastavki in slično. =— VII. 60 dobitkov po 100 K. — VIII. 1200 dobitkov po 25 K. Srečke so vse po 2 K. Trgovci dobijo primeren popust. Priporoča se, da jih naroče po več skupaj. Vsa naročila sprejema in pojasnila daje Dobrodelna pisarna v Ljubljani, Poljanska cesta. Torej vsi Bogoljubovi prijatelji, Marijine družbe in sploh vsi, ki vam gori v srcih krščanska ljubezen do bližnjega: onemogle roke revežev se zaupno dvigajo k Vam, proseče oči sirot vas zaupljivo gledajo in čakajo — Spominščica na grob f bogoslovca Trpina. Z velikim zanimanjem smo čitali opis čudovite smrti bogoslovca Trpina. V izpopolnilo naj bodo še sledeče vrstice, ki jih je zapisala njegova bivša gospodinja A. G. Stanoval je pri nas zadnja štiri leta gimnazije. Bil je pravi Trpin vse življenje. Vedno bolehen, a vedno vesel. Če mu je bilo še tako slabo, nikdar se ni izgubil smehljaj z njegovih usten. Bil je nadvse ljubezniv in postrežljiv. — O, da ste ga videli, kako otroško je častil in ljubil nebeško Mater Marijo! S kakšnim veseljem je opravljal Grinjonovo pobožnost! Bil je najboljši kon-jgreganist in goreč tretjerednik. Opustil ni nikdar nobenega shoda, ne skupnega sv obhajila. Najvestneje pa je častil Jezusa v najsv«-tejšem Zakramentu. Ni ga menda bilo dneva« da bi ne bil pristopil k sv. obhajilu. Večkrat je prišel s počitnic z vlakom ob desetih do-poludne; šel je najprvo k sv. obhajilu, potem šele zajutrkovat. Nikdar ni razžalil nobenega človeka; vsakemu je v vsakem oziru rad postregel. Zabav ni iskal. Njegovo edino veselje je bilo delo,- učenje in molitev. V šoli je bil telo dober učenec, zlasti pa izboren mate-natik. V prostih urah podnevi je poučeval druge učence. Ves razred se je zatekal k njemu, pomagal jim je brezplačno. Ponoči se je učil sam. Pa ne samo v šoli, tudi doma je bil pripraven za vsako delo. Vedno smo rekli, da takega dijaka ni nobenega več na svetu. To je bil drugi sv. Alojzij. Srečna mati, srečen oče, ki ima takega sina. Pravijo sicer, da ima vsak človek svoje napake, pri Trpinu je bila izjema. Njegova edina srčna želja je bila, postati duhovnik. Večkrat je rekel: »Samo da bi mi dal ljubi Bog dočakati nove maše, potem rad umrjem.« A Bog je v svoji previdnosti ukrenil drugače. Čista angelska duša! Spomni se nas pri Jezusu! Kdo pohujšuje našo mladino? Ni malo takih staršev, ki ti vedno trobijo na ušesa, da je šola otrokom samo v pohujšanje. Ali taki starši naj bi se prepričali, kje stoji šola pohujšanja. Šel sem skozi vas. Harmonika je škripala, plesalci so pribijali, kot bi pokale strojnice. Pridem pred hišo. Zbor vaške mladine in še nekaj otrok iz sosedne vasi povrhu stoji pri vratih in pri oknih in gleda to vrtoglavo no-renje fantov in deklet, mogoče celo lastnih staršev. Kdo ve! Iz lesa, prav iz hrastovega lesa, bi morali biti ti otroci, če bi tako obnašanje ne vplivalo nanje pohujševalno. Otroci slišijo: škof svare pred plesom, duhovniki svare pred plesom, katekizem svari pred plesom. Nespametno ljudstvo pa ravna uprav narobe. Ko bi bil kakor tisti angel, ki je prijel preroka Habakuka za lase in ga nesel v Babilon v levnjak, kjer je bival prerok Daniel sredi lačnih levov, pa bi šel po hišah in bi zgrabil take starše za lase jn bi jih postavil pred razne beznice, kjer levi plesa in pohuj-ševanja preže na našo mladino in bi jim dejal: »Prijatelji, poglejte šolo pohujšanja,« Vesel bi bil, če bi tele vrstice prinesle vsaj v eno hišo luč spoznanja, J. L. Kam — v zmedah? Sanje so sanje. Vendar pa zaradi zanimivosti objavljamo dopis 70-letnega moža iz Ljubljane, ki piše med drugim tudi tole: »Že dolgo vrsto let molim vsak dan en očenaš in češčenamarijo na čast trpljenju Jezusovemu, da bi vsaj nekoliko zadostoval za vso bridkost in zaničevanje, katero je Jezus pretrpel v noči pred velikim petkom. Večkrat sem že želel, da bi mogel vneti tudi druge za enako pobožnost. Ta želja je pa postala še bolj vroča, odkar sem v noči od 11, do 12, sept. 1919 (pred spominom Marijinega imena) imel nenavadne sanje. Na praznik Marijinega rojstva sem bril življenje blažene Angele Folinske (iz knjige dr. Zore: Življenje svetnikov). BI, Angela se je zatekla k sv. Frančišku Asiškemu s prošnjo, naj jivzadobi milost, da bi našla primernega spovednika. Bila je uslišana. Ko se v noči nato prebudim, prosim po zgledu bi. Angele tudi jaz svetega Frančiška, ki sem ga dobil kot patrona pri sprejemu v III. red, naj bi mi na kak način razodel, če so bile moje dosedanje spovedi dobro opravljene. V noči pred spominom Marijinega imena (od 11. do 12. sept.) sem slišal v sanjah glas: »Služi Gospodu Jezusu!« Ko zopet zaspim, vidim v sanjah, kake se zastopniki raznih dežela zbirajo, da bi si volili vladarje. Ena dežela je volila vladarico Prišla je na vrsto tudi Slovenija. Sedaj se je slišal močan glas; »Vaš najvišji vladar bodi Jezus Kristus, vaš Gospod!« Ko v tretje zaspim, vidim v sanjah iste besede, napisane v kolobarju ...... Ali ni to znak, kje naj iščemo pomoči v sedanjih zmedah! Darovi. Za Misijonsko zvezo ali Misi;oniš£e. A. Utemeljitelj: 26, Neimenovan duhovnik, Ljubljana (drugič), 1000 K. B. Ustanovniki: 176. Notar Helena, Dobje, 210 K; 177. Boštjančič Janez, župnik, Pli-berk, 200 K. C. Zbirka: Duh Antonija, Radgona, 58 K. D. Neimenovana, 140 K; Marijina družba, Vojnik pri Celju, 137 K; Šmid Leopold, super., Sv. Jožef nad Celjem, 98 K; dr. Anton Zdešar, C. M. Ljubljana, 52 K 10 vin.; Čečko Jožef, Vojnik pri Celju, 50 K; Če'_-.ilar Marija ml., Tinsko, 50 K; neimenovana, Št. Peter, 50 K; neimenovan, Ljubljana, 50 K; Rozman Apolonija, Sp. Roje, 20 Ki Eržišnlk Mar., 20 K; neimenovana, v zahvalo, 20 K] Ivana Grm, 20 K; Godina Josip, 10 K; Škof Md rija, 5 K; Kumotar Marija, 2 K. Botrin-ski dar: Neimenovana, 55 K, ime: dečku Alojzij, Marija, deklici Marjeta Alakok. Za kruh sv. Antona za slov. misi'onarkei Vidmar Metka, Ukova, 15 K 30 vin. Za Apostolstvo sv. Cirila in Metoda: Več neimenovanih, 21 K 2'J \ic. Za odkup poganskih otrok in krst: Neimenov., 100 K, ime: Anton, Marija; Jera Lampret, Št. Vid, 25 K, ime; Frančišek; Angela Lampret, Št. Vid, 25 K, ime: Jožef; Lokar Anton, Št, Vid pri Zatični, 25 K, ime: Anton; župni urad, Homec, 25 K; neimenovana, 30 K. Za armado sv. Križa: Župni urad, Žalna, 30 K. Za kruh sv. Antona: Neimenovana, 4 K; neimenov., 10 K. Za gobavce: Neimenovana, 4 K. Za airikanske misijone: Založnik Matija, Brezovica, 50 K; neimenov., 25 K. Za »Dejanje sv. Detinstva«: Šolarji iz Št. Vid-ske šole, 30 K. Za Vincencijev dom: Uršula Kocijančič, 50 K. Za semenišče: Hladnik Helena, 10 K. Na skrajnem severu. Tudi tam, kjer ima celo poleti zasigu-ran svoj kraljevi sedež beli kralj »sneg«, najde misijonar blagoslovljeno polje za apostolsko setev. Apostolski vikar škof J. O. Fallice obiskuje katoliške kristjane samo v poletnem času, kajti od oktobra dalje zavladata tema in zima tudi v južnih delih Norveške. Iz nekega pisma škofa Fellice povzamemo, da ga je zadnia pet pripeljala preko raznih nevarnosti po suhem in po morju do neobljudenih obali severnega ledenega morja. S tega popotovanja omenja, da so tudi v teh zapuščenih in človeški nogi komaj dostopnih krajih vneti kristjani, ki jih vodijo s požrtvovalno ljubeznijo dobri katoliški duhovniki. Pomagajo jim misijonske sestre z občudovano gorečnostjo, da-si v največji bedi in pomanjkanju; kajti vciskine posledice se poznajo tudi na Norveškem. Škof Fellice je star že 74 let in prenaša z \ oljno potrpežljivostjo vsa bremena, ki mu jih nalaga misijonsko delo že 32. leto med ledenimi viharji in v brezkončnih zimskih nočeh, v divjih .pečinah in groznih četeh. Vojska je povzročila — kakor povsod — tudi tam zgoraj nove težave: zmanjkalo je virov in dohodkov, cene živil pa so rastle in rastle. »Solze so mi stopile v oči,« pripoveduje svetoživeči škof, »ko sem še na svojem dušnopastirskem potovanju v nevarnosti vsled odtrganih min, ki pla\ajo po morju, razgovarjal s svojimi tovariši o trpljenju in pomanjkanju, ki jih tare. Pripovedovali so mi, da stane funt mesa do 8 mark (to je bilo že lani), seženj drva do 160 mark, da zahteva rokodelec ekrog 4 marke za eno uro dela. V tem razmerju so šle kvišku vse cene. Razsvetljave za oltarje in za večno luč sploh ni dobiti; pomagati si je treba z najskrom-uejšo lučko. Občudovati moram požrtvovalnost tukajšnjih vernikov in velikodušnost misijonarjev, ki store vsak po svoji moči, da ne zamre skrb za zveličanje ne-umrjočih duš. Moč nam daje zaupanje na Boga, krepi nas molitev, ki jo opravljamo zase in za dobrotnike,« Razmere na Kineškem. Velika, orjaška država na vzhodu škriplje na vseh koncih in krajih. Nasproti vnanjim državam je Kitajska brez moči. ^ Točasno je Kina razcepljena v dve polovici: v severno in južno polovico, ki sta bili julija 1918 še v razdoru med seboj, (Novejših poročil nimamo.) Toda do vojaških spopadov ni prišlo; vojaki, ki jih imerujejo roparje v vojaški uniformi, ho- dijo po deželi, ropajo in ppžigajo. V mestih Peking in Kanton, kjer imata vladi svoje sedeže, je največji nered. Častihlepni politiki so si v laseh. Mandžurijo imajo v rokah Japonci, Poznavalci razmer menijo, da si Kinezt z lastno močjo ne bodo vpostavili reda in miru. Ljudstvo samo na sebi je silno de-'avno, pridno in vztrajno; kljub bogatim zemeljskim zakladom pa čedaljebolj obubožano, ker živi v tako razdrapanih razmerah in ga ugonablja kuga pa tudi druge bolezni, povzročene po velikih povodnjih. Za krščanstvo so pa razmere sedaj bolj ugodne nego poprej, kajti staro verstvo propada in izgublja veljavo. Ameri- ški protestanti razvijajo veliko živahnost. Za katoliške misijone je veljava Severne Amerike, ki si jo je priborila v svetovni vojski, precejšnja nevarnost. Ameriko je namreč bogata, druge katoliške države, ki so pošiljale misijonarje ter jih tudi pridno podpirale, so pa obubožale. Ne pozabite Misijonske zveze in njene masne družbe! Darovi za Misijonsko zvezo so zelo izostali in novi udje masne družbe se le malo priglašajo. Gorečnost Vaša za misijone naj ne poneha! Blagor usmiljenim! Med vojsko se je dobrotvornost Slovencev kar najlepše izkazala in obnesla, a tudi sedaj ni opešala. Potreb je preobilno, revežev še več, sirot pa nikdar ni bilo toliko, kot danes. Nekoliko težko in drzno je sicer, ce se vedno oglašamo z novimi prošnjami, a tudi topot »Bogoljub« ne more odreči malega prostorčka, saj je namenjen ubogim sirotam. Škofijsko društvo za varstvo sirot« vzdržuje (že eno leto) v Št. Vidu nad Ljubljano sirotišče, v katerem se vzgaja do 50 sirot. Stroški za hišo, za opremo in za vse potrebščine so znašali doslej okroglo 120,000 K, Društvo bi rado pred zimo nabavilo nekoliko živil; v ta namen bi bilo treba večje svote, dasi še prejšnji dolg ni ves poravnan. Kje vzeti? Ali naj sirote odslovi? To bi bilo kruto! Trkamo torej — dasi neradi — na dobra srca. Prosimo vse one, ki jih je dobrotljivi Bog obdaril z obilnimi pridelki, naj bi drobec odtrgali in poslali sirotišču v Št, Vid nad Ljubljano, Najlažje bi bilo, če bi (predvsem v okoliških krajih) dobrodelni odseki Marijinih družb to zadevo vzeli v roke. Vse bo dobro došlo: žito, sočivje, prstnira. Plačilo bo dal Oni, ki je zagotovil: »Resnično vam povem, kar ste storili kateremu teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili.« Sprejemajo se samo pravilno in čedno pisani spisi. Tiska Jugoslovanska tiskarna. Urejuje: Janez Ev. Kalan, 5. Nedelja, prva v mescu, rožnovenška. Od -včeraj opoldne pa do danes opolnoči dobe v cerkvah, v katerih je ustanovljena rožnovenška bratovščina, vsi verniki popolni odpustek pod navadnimi pogoji, in sicer toli-krat, kolikbrkrat obiščejo cerkev ali kapelo in tam molijo po namenu svetega očeta. Odpustki se lahko darujejo tudi dušam v vicah. Vrh tega udom rožnovenške bratovščine trije popolni odpustki: 1. če v bratovski cerkvi molijo po namenu sv. očeta; 2. če so pri mesečni procesiji; 3. če v bratovski cerkvi nekaj časa pobožno molijo pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom. — Popolni odpustek: a) udom bratovščine presv. Srca Jezusovega; b) onim, ki nosijo višnjevi škapulir. 6. Ponedeljek. Sv, Marija Frančiška. Popolni odpustek vsem vernikom v cerkvah treh redov sv. Frančiška; tretjerednikom tudi v farni cerkvi, kjer ni redovne. 12. Nedelja. Materinstvo preč. Device Marije. Sv. Seraiin. Popolni odpustek: a) udom bratovščine naše ljube Gospe presv. Srca v bratovski * cerkvi; b) istim kakor 6. dan. 13. Sv. Danijel in tovariši. Popolni odpu-tek istim kakor 6. dan, 15. Sreda, Sv. Terezija. Popolni odpu-tek: a) danes ali v osmini vsem vernikom v karmelitskih cerkvah, udom škapulirske bratovščine tudi v farnih cerkvah, če ne morejo obiskati redovne cerkve; b) onim, ki nosijo višnjevi škapulir; c) udom bratovščine presv. Rešnjega Telesa kakor 2. dan; d) udom družbe sv. Petra Klaverja, če molijo za razširjanje sv. vere in po namenu sv. očeta. t9. Nedelja. Sv. Peter Alkantarski, Popolni odpustek tretjerednikom kakor 6. dan. 21, Torek. Sv. Uršula in tovarišice, Popolni odpustek udom bratovščine sv, Uršule danes ali v osmini v bratovski cerkvi. 23. Četrtek. Sv. Janez Kapistran. Popolni odpustek istim kakor 6. dan. 26. Nedelja, zadnja v mescu. BI. Bona-ventura. Popolni odpustek: a) vsem, ki trikrat na teden skupno molijo sv. rožni venec; b) istim kakor 6. dan. 28. Torek. Sv. Simon in Juda. Popolni odpustek udom družbe sv. Petra Klaverja kakor 15. dan. 31. Petek BI. Krištof in Tomaž Flor. Popolni odpustek istim kakor 6. dan. Darovi. Upravništvu »Bogoljubr.« so od 1. do 31. avgusta došli darovi: Ze odkup poganskih otrok: Janez in Otilija Hanko, Sv. Peter pri Radgoni (za tri otroke) 100 K; ložefa Drmelj, Pešicc (za deklico: Jožefa) 25 K; M. Vidic, Polhovgradec (za deklico: Marija) 22 K: Helena Mak, Podlog, 30 K. Za kruh sv. Antona: Marija Sogoničnik, Šmi-hel, 2 K; Terezija Jereb, Smrečje, 10 K; Frančiška Zemljič, Sv. Peter pri Radgoni, 200 K; Marija Kovač, Sv. Peter pri Radgoni, 20 K; Rozalija Vrečic, Sv, Peter pri Radgoni, 20 K; Neimenovan iz Lok-vice, 20 K; Neimenovan iz Sromelj, 5 K; Micika Fale, Novaštifta, 3 K. Za najpotrebnejše misijone: Ana Kranjec, Topol, 2 K. Za misijone: Jožei Anžič, Sv. Jošt pri Kranju (zbirka), 70 K; dekliška Marijina družba, Škocijan pri Mokronogu, 203 K 44 vin. Za airikanske misijone'; Anton Terbuh, Djek-še, 10 K; P, Musi, Vransko, 12 K; župni uradr Št, Lipš pri Zuneku, 60 K. Za jugoslovanske misijone: Dekliška Marijina družba, Staritrg pri Ložu, 160 K 17 vin. Za »Dejanje sv, Detinstva«; Župni urad Boh, Bela (zbirka šolskih otrok), 60 K 50 vin.; Mari;a Tavčar, Sv. Peter v Sav. dol., 29 K; Angela Schu-bert, učiteljica, Rajhenburg (zaostala udnina in zbirka šolarjev), 160 K 17 vin. Za Apostolstvo sv. Cirila in Metoda: Župni urad v Škocijanu pri Mokronogu, 11 K 8 vin.; Anton Terbuh, Djekše, 10 K; župni urad 3t. Jakob ob Savi, 160 K; Micika Fale, Novaštifta, 3 K. Za oslepele slovenske vojake: . Neimenovan 2 K; Jožei Bergant Strmca, 2 K. Za Misijonsko zvezo: Dekliška Marijina družba, Škocijan pri Mokronogu, 80 K. Za Krekov dom: Jožefa Blažič, Šmarjeta, 5 K. Drugi darovi: Za Apostolstvo sv. Cirila in Metoda: Dekliška Marijina družba pri Sv. Križu nad Jesenicami 44 K; dekliška Marijina družba pri Sv. Križu pri Litiji 210 K; župnija St. Gotard 14 K 57 vin.j župni urad Brdo 220 K; župni urad Sava 28 K 80 vin.; župni urad v Ratečah 110 K; Fr. Zbašnik v Hrastju 10 K; župni urad černuče 55 K 40 vin.; župni urad v Črnem vrhu 24 K 28 vin.; Šmartin pri Kranju, zbirka 20 K; po g, Tumpeju g. Jaklič 2 K; župni urad Homec 244 K 30 vin.; po dr. Nastranu gdč. Beti Štaudekar 48 K; Fr. Ferjančič, kanonik, Novomesto 5 K; Janez Brence, župnik, Preska 10 K; župni urad v Adlešičih 20 K; Jelene Terezija pri Sv, Trojici v Tržišču 200 K; drugi v Tržišču 10 K; župni urad Sv, Križ pri Litiji 48 K; zbirka delavk v tobačni tovarni 11 K 30 vin.; Fr. Šušteršič, kpl., Prečna 35 K; župni urad Šmarjeta 16 K; Albin Špacapan 10 K; IV. mestna deška ljudska šola v Ljubljani 32 K 60 vin.; župnija Poljane nad Škofjo Loko 90 K; Marija Žnidaršič v Štangi 200 K; župni urad v Štangi 180 K; Kat. slov. izobraževalno društvo v Selcih 300 K; župni urad Dol pri Ljubljani 85 K; župni urad v Nevljah 70 K; župni urad Javor 47 K; žujtmjski urad Naklo 12 K 40 vin.; župni urad v Svibnem 100 K: župni urad Žabnica 178 K; dekliška Marijina družba v Tržiču 500 K; po Misijonski Zvezi 50.000 K. Odslej naj se vsi darovi za Apostolstvo pošiljajo naravnost na Apostolstvo sv. Cirila in Metoda pod zavetjem bi. Device Marije v Ljubljani, Rožna ulica 11. Za misijone: Neimenovana, 80 K; Vurkelc Jernej, župnik, Št. Vid na Planini, 32 K; neimenovana, 20 K; Dujer Magdalena, Lisna, 6 K; Vehaje Justina, 5 K; župni urad Homec, 15 K; neimenovana, 4 K; neimenov. 10 K; Potočnik Helena, 3 K; neimenov., 2 K. Za odkup zamorskih otrok: Šcme Marjeta, Žalna, 80 K; neimenov., Sv. Jurij na Pesnici, 40 K; Čcčko Jožef, Vonik pri Celju, 50 K. Izšla je Družinska Pralika za leto 1920. Bogoljuba v vsako slovensko krščansko hišo! Cena izvodu brez poštnine K2—. Dobiva se po vseh prodajalnah ali a naravnost pri Založništvu Druž. Pratike v Ljubljani. Posamezni izvodi se najceneje naročajo po nakaznici. Poštnina 20 vinarjev. t trt trt r t 't t t t gmarseu za dopisnico Vas stane moj cenik, ki se Vam pošlje na zahtevo zastonj. C. in kr. dyorni založnik JAN KONRAD, razpoši-Ijalnica, Briix št. 1994, Češko. — I. britev iz srebro-jekla K 7-—, 9-—, 11-—. Varnostni brivski aparati ponikljani K7-50, dvorezna rezervna rezila tuc. 12 K., lase- in brado-strižniki K 26—, 28 —. Pošilja se po povzetju ali predplačilu. Zamena dovoljena : : : ali denar nazaj. : : : Ljudska posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št. 6, za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8—1 in jih obrestuje po 3% brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 3 krone na letp. Vloge v „Ljudski posojilnici" so popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posestva na deželi in v mestih. „Ljuds^a posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo najboljše. Rezervni zakladi znašajo nad en milijon kron. Stanje hranilnih vlog je bilo koncem leta 1918 nad 40 milijonov kron. »Ljudska posojilnica" stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.