л <
Мб
HardtPdiiknBotc
Verlag imd Schrlftleltung: Klagenfurt, Blsmarckrtng 18, Postfach 115 / Beanigspreia (im vorans zahlbar) monatUcb KM 1.— frel Haus (elnschUeBllch RM 0.20 ZustellgebUhr Abbeatellung'en der Zeltung fUr den nachlolg'enđeĐ Monat werdeo nur echriftUcb und nur bls 25, đes laulenden Monats aĐgenommen
Nr. 3.
Krainburg den 8> JS-nner 3944.
4. Jahrgang.
Sovražnik govori sam! Anglo^Hmerikanci sami razkrinkajo svoje velike obljube o svobodi narodov In demokracije
Nemzreklgmve grozote nad Južno Italijo
Južna Italija dokazuje: za anj;lo»amerikanskimi zasedbenimi četami slede samo lakota, beda in kužne bolezni
Berlin, 7. januarja. Prebivalitvo v Južni Italiji le bori dan za dnem za lastno Siv-Ifenje. Njegovi živci lo popolnoma zrahljani. V teh razmerah bodo propadli duševno in telesno. To ugotavlja vojni dopisnik angleškega tednika „News Review", torej nepri stranska priča. Med drugim piše dobesedno: „Ozrite se danes po glavni cesti, ki vodi iz Neaplja v Rim in doživeli boste, da vas bodo, preden prehodite 50 m, ustavili najmanj dvajsetkrat italijanski otroci in 80 letni starci in zaprosili za kakršnokoli užitno stvar. Na isti cesti srečujete žene s svojimi koščenimi, umazanimi, napol sestradanimi otroci v naročja, moledujoče za skledo špagetov."
Italijanski narod od danei pa, pripominja dopisnik, je Evropa jutrišnjega dne. Kar je doživel v Južni Italiji mu vzbuja strah in grozo.
Te izjave britanskega časnikarja osvetljujejo nedvoumno posledice anglosaške „osvoboditve* evropskih narodov, istočasno pa tudi na strašen način grozo, ki bi spremljala zmago zaveznikov. Vrh tega dokazujejo še, da hodi anglosaški imperalizem ista poja kot v preteklem stoletju. Kjer ne doseže cilja s silo, daje obljube, ki Jih ne izpolni, tako da pahne narode, ki to verjamejo, v nepopisno bedo.
Zgled plutokratske „osvobodilne politike" je moral marsikateremu trdovratnemu pristašu demokratske irazeologije odpreti oči. Italjanom so obljubovall, ako kapitulirajo, zlate gore, predvsem obnavljajoč mir, delo in kruh, dvig narodnostnega zdravja, politično svobodo, državno gospodarsko neodvisnost. Opozarjali jo na hinavske obljube Atlantik-Ciiarte, ki so Jo že skrivoma pa tudi
Iavno utajili, da s to veliko sleparijo love :aline, ki Jih ne zmanjka.	___
Primerjajmo v»nder, kaj Je sovražnik obljubil itsiljanom, „preden so odložili orožje in preden je prodala izdajalska klika okoli Badogllja državo anqlo-amerlkanskemu imperializmu", in kako grozepolno se Je Izoblikovala:
Pred kapitulacijo:
„Sami lahko razberete iz izvlečkov, govorov angleških in amerikanskih državnikov, katere ponavljamo v tem letaku, da vas ne istovetimo z vašo vlado*. (Angleško-amerikanski letak, odvržen nad Rimom v noči 3./4. Julija 19«.)
?o kapitulaciji:
„Italijani sami : < zasnovali in izlegli fašizem in ga potem zavrgli. Ne snremo pozabiti, da so bili Italijani, ki so danes naši zavezniki, včeraj še sovražni in zahrbtni sovražniki. Sedaj naj trpe In garajo kakor sužnji na galejah. („Sunday Exoress" po radiu London z dne 17. oktobra 1943.)
*
Pred kapitulacijo:
„Takoj vam bomo nudili podporo z živili In ostalimi stva.ml, ki nam jih bo mogoče r'obav'ti.* (Britanski vodja delavske zveze Tom O'Brien v nekem nagovoru na italijanski narod po radiu. Reuter z dne 26. junija 1943.)' „Zedinjene države in ostali zavezniški narodi razpolagajo z zadostnimi zalogami živil, tako da lahko Italijane razumno preh ranijo. Zavezniki imajo posebno velike zaloge pšenice. Vladni uradniki v Washlngtonu'izjavljajo, da bo naloga oskrbe italijanskega prebivalstva z živili znatno olajšana, ako Italija takoj In brez nadaljnjih bojev kapitulira." („New York Times* z dne 26. JulIJA 1943.)
Po kapitulaciji:
„Pod naslovom: „Lakota se bliža* objavlja „Dally Express" v uvodniku dne 29. septem. bra 1943. sledeče: „Ne pride v pošte v, da bi mi prehranjevali Italijane, *1 so bili do nedavnega sovražniki. Ne maramo Jim prihraniti kazen za njih zločin, potem ko smo Jih prisilili h kapitulaciji.* (GlOJe-Reuter. 29. septembra 1943.)
kapitulacijo:
„V dokaz za dobro voljo, ki se nahaja za Rooseveltovlm zagotovilom, so zavezniki že sedaj pripravili vse za dobavo zdravniških potrebščin za Italijane." („New York Times* 5. avgusta 1943.) „Takoj vam bomo priskrbeli zdravila.* (Reuter, 24. Juni 1943.)
*o kapitulaciji:
„Reuterjev dopisnik v Neaplju, Cecil Sprig 9*	' v. *edaj število za legarjem
obolelih v Neaplju desetkrat višje kot pa prihodu zaveznikov.* (Globe-Reu-t«r, 26. decembra 1943.) „Pomanjkanje vode in P o /T " П I k a n J e vsakršnih h i g i -ensklh naprav povzroča v Južni
Italiji različne kužne bolezni, ki se le s težavo omeje.* (Poročilo britanskih frontnih poročevalcev z Gibraltarja med božičnimi prazniki 1943.)
Pred kapitulacijo:
„Prihajamo k vam kot osvoboditelji. Naša zasedba bo umerjena in dobrohotna," (Poslanica generala Eisenhowerja italijanskemu narodu po radiu Alžlr 29. julija 1943.)
Po kapitulaciji:
„Med italijanskim prebivalstvom je veliko nezadovoljstvo nad zavezniško zasedbo. Da se poslužujejo nasilja cel6 proti antifaši-stičnlm krogom in ustanovam je simp torn a ti čno za stvarno stanje." („News Statesman and Nation", 18. decembra 1943.)
*
Pred kapitulacijo:
„Zaupajte v vašo bodočnost. Vse se bo dobro korčalo. Korakajte s svojimi amerikanskimi in britanskimi prijatelji naprej do svobode, pravičnosti In miru." (Poziv Roosevelta in Churchilla italijanskemu narodu po Reuterjevem poročilu z dne 11 septembra 1943.)
Po kapitulaciji:
„Britanski vojaki, ki prihajajo iz Italije, pri-povedujejo o katastrofalnih razmerah v Južni Italiji. Pravijo, da se Jih skoraj ne da popisati, da je tam popolen polom in ni nobenega sledu več o kakšni pro-sveti, da ni tam nobenega vodstva, nobenega upa v bodočnost. Za Italijane je
tam samo en cilj: živila! Da si preskrbijo te, prodajajo ti ljudje svoje sestre, brate, matere, hčerke, sinove, da, ceI6 same sebe.' (Poročilo v britanskem časopisu „News Statesman and Nation, dne 18. decembra 1943.)
*
Pred kapitulacijo:
„Za Italijo pomeni zmaga Amerike imeti pravico z drugimi narodi dostop do surovin in tržišč vsega sveta." (Letak, odvržen nad Rimom v noči od 3. do 4. julija 1943.) „Ce hočete videti, da bo Italija zopet vzpostavljena v svoj ekonomski položaj, prosite za mir. Za italijanski narod daje Atlantik Charta obljubo, da dobi z vsemi drugimi državami, najsi so te velike ali majhne, z m a g a 1 c i kakor premagani, na isti stopnji dohod do trgovine . n do surovi n." (Državni podtajnik Zedlnjenih držav Dean Acheson na. spominski svečanosti za Garibaldijem v Washlngtonu dne 10. Junija 1943.)
Po kapitulaciji:
„Zahtevati moramo, da se premagana Italijapopolnomavčleniv ameriške gospodarske interese. Najprej mora Italija soglašati s tem, da podvrže svojo proizvodnjo in svoj izvoz odločitvi inozemskega vrhovnega sveta za ureditev gospodarstva. Spodvezati se mora vsak poskus, da bi Italija postala na kakršnem koli področju avtarkna. Predvsem mora Italija opustiti stremljenja, da bi zgradila zadostno pridelf vanje pšenice v Italiji. Pač pa bodo Italijani pozvani, naj se koncentrirajo na pridelke, ki so najbolj pripravni za njihovo notranjo trgovino. Taki dopustni fabrlkati so med drugim: milo, umetna svila in bombažno blago. Italijansko težko industrijo je treba napotili, da posveča svojo pozornost izgradnji luksuznih la-dfij, avtomobilov in določenih specialnih stro-(Nadaljevanje na 2. strani)
nezmanjšana sila bo!ev pri Zilomini
Popoln obrambni uspeh pri Propojska - Soviet! so zgubili 226 oklopnjakov
Oberkommando der Wehrmacht |e dne 6. januarja objavilo;
Po daljšem odmoru so Sovjetl t močnimi silami pehote In oklopnjakov zopet podvzell tvoje napade severno od Krlvojroga in vzhodno od Klrovograda. Težki boji, pri katerih smo včeraj odstrelili 149 oklopnjakov, ao še v polnem teku.
Na bojišču pri Zitomiru so boljSeviki zlasti severozahodno od Berdičeva napadali z nezmanjšano silo. Močni odredi nemških bombnikov in bojnih letal so učinkovito posegli v boje. Na več mestih so naše čet* prešle v nasprotne napade in razbile sovražne sile.
Zahodno od Propojska smo včeraj kljub sovražnikovi številčni nadmoči dosegli popolen obrambni uspeh. Sovjetl so imeli težke krvave z gube.
Jugovzhodno In severozapadno od Viteb-ska je prišlo, ker je sovražnik znova poskušal predretl, do težkih premenljivih bojev. Zavrnili smo boljševlke, ki so se vedno znova zaganjali proti našim položajem, in z nasprotnim napadom vzeli zopet nekaj vasi, ki smo jih začasno zgubili. Severno od Nevla so spodleteli krajevni napadi Sovjetov. Na-red stoječe smo razbili z združenim topniškim ognjem.
Sovražnik je včeraj na vzhodni fronti zgubil 226 oklopnjakov.
V zahodnem odseku južnoitalijanske fronte so Severnoamerikanci po močni topniški pripravi napadli v prostoru zahodno od Mig-nana in zahodno od Venafra. Razen krajevnih vdorov, ki smo jih zajezili, so bili krvavo odbiti. Boji z ojačujočim se nasprotnikom še trajajo. Ob Jadranski obali so spodleteli sla-bejši sovražni sunki.
Pri podnevnem napadu skupin britansko-severnoameriških bombnikov na obmestja Klela kakor tudi na kraje v Zapadni Nemčiji in v zasedenih zapadnih ozemljih smo v srditih zračnih bojih po doslej došlih poročilih sestrelili 81 sovražnih letal, med njimi 63 štirimotornih bombnikov. V pretekli noči je zgubilo britansko zračno orožje pri zastra-hovalnem napadu na Stettin po nepopolnih poročilih razen tega še 16 štirimotornih bombnikov. V stanovanjskih četrtih napadenih mest so nastale deloma težke škode.
Britansko-severnoameriški zastrahcvalnl letalci so plačali svoje napade v zadnjih 24 urah z zgubo 97 letal, med njimi 79 štirimotornih bombnikov. Računa se lahko s tem, da so pri poletu nazaj bila zgubljena še nadaljnja težko poškodovana letala. V istem času je nemško zračno orožje zgubilo 20 lovskih letal.
ŠlIrlmMPfnl bo! proll bandilom na Balkana
Težke zgnbe teroristov - Dosle} razoroženib 150.000 Badoglijevih izdajalcev
Berlin, 7. januarja. V boju proti komunističnim tolpam na I apadnem Balkanu so naše čete dosegle v zadnjih štirih mesecih velike uspehe. Kljub težavnim terenskim In vremenskim prilikam so odredi vojske in Waf-f*- , večkrat z učinkovito pomočjo zračnega orožja in vojne mornarice, prizadeli komunistom še nadalje hude udarce.
Zgube banditov so bile v zadnjih štirih mesecih Izredno visoke. Nad 10.000 Jih je bilo ujetih In najmanj 30.000 jih je izpadlo, ker so bili ranjeni, vtem ko so morali pustiti nad 25.000 mrtvih. Ce priračunamo k temu še število prebežnlkov, so zgubili komunisti od septembra lanskega leta daleko nad 70.000 mož. V Istem razdobju smo na Zapad-nem Balkanu razorožili 150.000 Italijanov ba. doglijancev.
Znatne so tudi materialne zgube komunistov in Badoglijevih Izdajalcev. Zgubili so v tem razdobju nad 1200 topov, protloklopnja-£kih in protiletalskih topov ter metalcev granat. Nadalje smo uplenili 3000 strojnic, nad 75.000 pušk in avtomatičnih pištol, 100 oklepnih bojnih in izvldniških vozov, 1400 osebnih in tovornih avtomobilov ter 33 ladij in osem letal. Konj, mul in oslov so bandit! zgubili nad 7000, ravno tako obsežne količine vojnega orodja, municije in oskrbe.
Vojaški položaj na Zapadnem Balkanu se je s tem v teh pičlih mesecih temeljito spremenil. Na Vzhodnem Jadranskem morju stoji na vseh važnih točkah nemška obalna straža In obrambne naprave širnega prostora so bile povsod po načrtih še dalje I"-prajene.
Nova žrtev
Nesramno nasilje proti Afganistana
Sedaj naj nov primer pomnoži število zavezniških zahrbtnih napadov, katerih destruktivni učinki so z grozno jasnostjo pokazali vsem narodom, kaj pomeni, biti izročen anglo-ameriškemu gospostvu. Kakor poroča časopis „Duma" iz Instanbula, so tri sile svetovnih roparjev v Teheranu sklenile, staviti proti Afganistanu skupno zahte-

Sucitsn
msnsMdsk
Mtnv

^r-OBenderSchafl Tehersn
reschawsr.
IRAN
BRIT.
Sshidsn
katkuttf
EN
rjhchi

vo slično oni v Iranu, da „zasigurajo svoje ondotne interese in koncesije". Zedinjene države zahtevajo pri tem zase koncesije petroleja in olja ter njihova tržišča. Sovjetska Rusija ostale surovine in blago, dočim zahteva Anglija koncesije, kontrole čez vso pošto in brzojav in monopol vseh prometnih sredstev in potov. Te celotne zahteve spričo za-sužnjenja Irana ne pomenijo nič več in nič manj kot popolno izročitev in uničenje suverenosti države. Da se ta roparska zveza n# bi preveč kazala v pravi luči, so baje Afganistanu zagotovili „popolno neodvisnost" v vseh vprašanjih armade, gospodarstva in financ. Praktične učinke pričakujejo za prve dni novega leta.
Turčija bo vodila dosedanjo politiko še nadalje
Ankara, 8. januarja. Ob prehodu leta j* izdal ministrski predsednik Saracoglu poslanico turškemu narodu, v kateri je dejal, da bo prineslo bodoče leto težke dogodke raznim državam. Razen male krize v prehrani so bile Turčiji prihranjene vse vojne katastrofe. Tudi v novem letu bo nadaljevala svojo dosedanjo politiko.
Zanosnl protisunki pri Zitomiru
Oberkommando der Wehrmacht je dne 4. januarja objavilo:
V	južnem delu vzhodne fronte do južno od Kij eve je ob krajevnem bojnem delovanju vobče potekel dan mirno.
Na bojišču pri Zitomiru napadajo Sovjetl še dalje z močnimi silami. Po žilavi obrambi In po zanosnih protisunkih naših čet so utrpeli visoke zgube. Pri tem smo uničili večje število sovjetskih oklopnjakov.
Pri Vitebsku smo se ubranili ponovnih sovražnih napadov. Severozahodno od mesta so nemški lovci še dalje prodirali kljub ži-lavemu odporu in večkratnim, s pomočjo oklopnjakov izvedenim sovražnim nasprotnim napadom. Severozapadno od Nevla so naše čete zavrnile sovjetske napade.
Od Južnoitalijanske fronte ne poročajo nobenih posebnih dogodkov.
V	Sredozemlju in nad zasedenimi zapad-niml ozemlji smo včeraj v zračnih bojih in po obrambi protiletalskega topništva sestrelili 16 britansko-severnoamerišklh letal. Ena nemško lovsko letalo pogrešamo.
V	pretekli noči je priletelo nad Zapadno Nemčijo nekaj sovražnih vznemlrjevalnlh letal.
Nadaljujoč svoje napade proti sovražnim zaščitnim bojnim silam v Atlantiku, so naš# podmornice znova potopile šest rušilcev. S tem Je britansko-severnoameriško brodovje v zadnjih desetih dnevih po podmornicah zgubilo veega skupaj 21 ruillcer.
StTM t. — Itwr. f.
KARAWANKEN BOTE
Sobota, g. JannaarJa 1944,
Neizrekljive grozote nad Jnžno Uali]o
(Nadaljevanje s 1. strani) jev. Italijanska trgovinska plovba bo imela še omejen prostor na turah po Severnem Atlantiku, Italija naj postane kakor prej zopet v prvi vrsti dežela za turiste." (Kingsbury Smith v newyorSkem časopisu „Amerl.
can Mercury", v oktobru 1943. leta.)
*
Pred kapiiulacifot
„Vaši možje se bodo povrnili k svojemu normalnemu življenju in k svoji produktivni zaposlitvi. Na stotlsoče italijanskih ujetnikov se bo povrnilo k italijanskim rodbina m." (Poslanica generala Eisenhowerja italijanskemu narodu preko radiooddajne postaje v Alžiru dne 29. julija 1943.) „Edino brezpogojna kapitulacija omogoča srečno bodočnost vsemi" (Poslanica delavske stranke Labour Party italijanskemu narodu po Reuterju z dne 31. avgusta 1943.) „Ml bomo organizirali delavce v Angliji In vi boste z nami skupaj delali, da izgradimo nov in bolj*! svet." (Radijski nagovor voditelja britanskih delavskih društev Tom O'Briena po Reuterju z dne 24. junija 1943.)
Po kapitulaciji:
„New York Herald Tribune" poroča, da bodo približno en milijon Italijanov poslali v Zedinjene države Severne Amerike, da se konča pomanjkanje delovnih moči." (Exhange Telegraph , 8. decembra 1943.) „Britanske oblasti hočejo iz Italije v Anglijo deponirati en četrt milijona specialnih delavcev za kovinsko industrijo. Razen tega je v Angliji 76.000 italijanskih vojnih ujetnikov, ki ostanejo po kapitulaciji zaposleni na kmetijah. Govore tudi o uporabi večjih kontingentov Italijanov v rudnikih." („Svenska Morgen-bladet" z dne 30. deecembra 1943. iz Londona.) „Zasedbene oblasti tirajo moške prebivalce v Južni Italiji s palicami na d e -1 o", poročajo britanski poročevalci z dne 26. oktobra 1943. leta v Gibraltarju. „Ameri-kanske oblasti v Neaplju so ukazale nabor vseh za delo sposobnih mož, ker je veliko pomanjkanje težkih delavcev za glavno bazo severnoameriške armade." („United Press" po „Nya Dagliht Allehanda* po UP z
dne 29. novembra 1943.)
*
Pred kapitulacijo:
„Za Italijo pomeni kapitulacija možnost, da sodeluje za dosego Izboljšanja delovnih razmer, da doseže ekonomski napredek in specialno varstvo." (Govor državnega podtajnika Zedlnjenih držav Berle-ta dne 14. decembra 1942, objavljen v nekem anglo-amerlkanskem letaku, ki so ga odvrgli dne 3. julija 1943. leta nad Rimom.)
Po kapitulaciji:
„V Siciliji postavljena anglo ameriške vojaška.. uprava uresničuje načrt Big Business v USA za izropanje Evrope. Amerlkansko upanje si hoče ustvariti nove možnosti za Izžemanje Evrope. Neka skupina mogočnih ameriških trustov je z vlado Zedlnjenih držav v Washlngtonu že zbarantala velik projekt, po katerem bo ona imela kontrolo nad evropsko industrijo. Pri tem so razpravljali tudi o vprašanju prevzema italijanske industrije, kakor hitro bo Italija zasedena. To so torej gentlemenl, ki naj utirajo pot pristno demokratičnemu režimu. Samo političnim slaboumnežem se kaj takega lahko natvezi." („Daily Worker", London v septembru 1943). „Zdi se, da obstaja britansko ameriška upravna organizacija za vojaško zasedena ozemlja v Italiji samo .v to svrho, da se trdno instalirajo kapitalistični interesi zaveznikov v osvojenih ozemljih. Vtem ko umirajo vojaki, seštevajo bankirji svoje dobičke." (Britanski časopis „Cavalcade" v septembru 1943.)
Boljšega nazornega materiala za latansko metodiko pravih sovražnikov Bvrope in vsake človeške kulture doslej skoraj niso mogli nuditi. Prav za prav bi moralo to docela zadostovati, da spregledajo cel6 slepci. Zla-
Globlji Tzroki RoosoTcUovega pakta z boljševizmom
Amerika si želi zmede v Evropi
Njen cilj je uničenje, revolucija In lakota - Pariz, Marseille, Amsterdam, Bruselj, Budimpešto hočejo porušiti - Klovn Vllitor Emanuel
Lizbona, 8. Januarja. Tudi Viktor Emanuel •e je obrnil z novoletno poslanico na „avoj narod', v kateri kot poStenjak daje geslo, da obstaja samo ena pravica in dolžnost, namreč zvesto služiti domovini. Kakor je govoričenje tega klovna med kralji kontinenta nepomembno in ni vredno, da se zanj zanimamo, tako zanimiva je reakcija, ki Jo je vzbudil ta „oklic" v Angliji.
„Dally Herald" se ledenohladno roga temu produktu težnje za samoveličjem in izjavlja, da bi se morala priznati italijanskemu kralju nagrada ta „najnesramnejSo prevaro, ki je bila v letu 1943. izvršena". Lakonično kratko, z vidnim zadovoljstvom da Reuter zaušnico dalje in konča svoje kratko poročilo s pomenljivo ugotovitvijo: Časopis izraža bojazen, da bo Viktorjevo blebetanje zaveznikom v Italiji In drugod samo škodovalo. Kaj takega se izdajalskemu kralju pred nekaj meseci še sanjalo nI, da se ga bo s tako prezirljivo ošabnostjo imenovalo enostavno Viktor. Viktor — „zmagovalec" pomeni ime, pomen besede Italijanom ni neznan. Revščina njihovega nekdanjega kralja jim mora pognati rdečico sramu v obraz. Kako dolgo še? To se ne vprašujejo samo zavezniki, marveč tudi v vseh slojih italijanskega naroda, ki v Južni Italiji nima več nobene druge naloge kot pa, da likvidira preteklost na ta ali oni način.
Radi tega Britanci In Amerikanci goreče netijo mnogovrstna nasprotja, ki so nastala med osebnostmi in stranko in ne izpuste nobene prilike za poglobitev tega sovraštva. Ba-doglijevi vladi, to je eni oficlalnl vladi je bila dodeljena radioodajna postaja Bari za pravi vojni pohod proti „strankam", ki jih vodi Sforza. Radiooddaja Neapelj pa se bori v smislu Sforze in strank. Tako je Izbruhnila pravcata radijska vojna, ki divja v vedno ostrejši obliki.
Anglo-A^nerikancl se vesele zmede, ki na ta način zajema vedno širše kroge, in ribarijo v kalnem vsa priznanja In kontribucije, ki bi se jih enoten narod še lahko ubranil. D r-žavna, politična In gospodarska zmeda: to Je zadnji cilj za katerim streme zavezniki prav tako glede vse Evrope, kot so to že uresničili v omejenem primeru v Italiji. Kar so dosegli v Jeseni In v pričetku zime v Južni Italiji, upajo, da bodo lahko uresničili v teku 1944. leta v vsej Evropi.
Zaenkrat ogrinjajo svoje sanje 8e v obleko bojazni. Iz Zedlnjenih držav poročajo ,da pre-
rokuje večina uvodnikov v severoamerlških časopisih ob prehodu leta Evropi atraine čase. Rulenje, revolucije, državljanske vojne in lakota bo vladalo v vsej Evropi. To, da je ta Evropa prestala ta £tiri leta vojne brez tega blagoslova Je samo zategadelj mogoče, ker se čutijo SeveroamTikanci v svojem razpoloženju zmagoslavje kot nosilci teh darov, kajti sicer se nikdar ne more zgoditi, da bi se znaSla Evropa v takem položaju. Mogoče je tudi, da severoamerikansko časopisje na ta način razbremeni svojo slabo vest radi izdaje nad Evropo v Teheranu In hinavsko obžaluje domnevne žrtve svoje umazane politike. Ta razlaga se še okrepi, če čltamo v raznih člankih, da bo novo leto leto terorja množic In maščevanja. Tudi Pariz, Marseille, Amsterdam, Bruselj in Budimpešta bodo porušeni.
Obseg zavezniške izdaje nad Evropo se т takih prognozah podočnosti točno o risu je. Da bi se pa izključil vsak dvom o severoame-riškem pobratimstvu z boljševizmom, trdijo da se sestradane države v Evropi usmerjajo vedno močneje na „levo".
Vsekakor se boje take usmeritve na levo sedaj tudi že v lastnih predelih. Londonski dopisnik nekega newyorskega časopisa meni, da je končno tudi Anglija dežela, sposobna za produkcijo, katere konkurenco je treba po možnosti izključiti. Ce se naj uresniči gospodarska diktatura Zedlnjenih držav, naj se to dopusti raje Sovjetom. Tako izjavlja United Press v nekem poročilu iz Washingtona, da bo odprla po mnenju odločujočih severnoameriških eksporterjev in tovarnarjev obnova in nova industrializacija Sovjetske zveze po vojni velika tržišča za prodajo blaga. Menijo, da bodo pridobili v Sovjetski zvezi predvsem tržišča za prodajo strojev, avtomobilov, letal, strojev za pridobivanje kamenega olja. Iz takega negotovega upanja se razvidi, zakaj se je Roosevelt odločil podpirati boljševizem, drugič pa tudi, s kakšnimi naivnimi nameni projicira v bodočnosti severoaraerikanski kapitalizem svoj odnos do Sovjetske zveze. Ker pa ima ravno zmagovita Nemčija potrebno proizvodno kapaciteto, da lahko izvede industrijsko zgradnjo z lastnimi močmi z najnaprednejšimi tehničnimi sredstvi, računa Severna Amerika na uničujoč bes boljševizma, ki naj s svojim uničevanjem vse lastnine In vseh proizvodnih moči ravna pot kapitalistični poplavi z mnoštvenim izdelovanjem.
Telik nspeh naših podmornic proti sovražni тојп! mornarici ЖЂ J.__!•_ •! #
Potopljemli je 21 rnsilcev
Sovražnik |e zgubil dragocena boina sredstva kakor tndi 2000 do 3000 mrtvili
Berlin, 7. Januarja. PolopittT nadaljnjih iest aoTrainih rniiicev po naših podmornicah, M I* bila javijena v poročilu oborožene sile x dne h. januarja, fe zgodila v itirih dneh od 31. decembra 19%3 do 3. januarja 19^%. leta. Od ieh iest vojnih ladij |e bilo pet uničenih še nekaj ur pred koncem leta pred Biskajo in ena v širnem Atlantiku.
Neki nemški podmornici je uspelo, da je kljub neugodnim prilikam za streljanje po. godila s torpedom enega rušilca. Zadeti ni-šllec se je še pred polnočjo pogreznil. 2e v prvih urah novoletnega dneva je dobila večja skupina podmornic stik z dvema skupinama rušilcev. V večernih urah Istega dne so podmornice prešle v napad. Se pred mrakom je zletel v zrak nek rušilec, ki je bil zadet po več torpedih. V posebno smelem napadu je neka druga podmornica, ki sta Jo dva rušilca spravila v hudo stisko, uničila obe enoti s torpedrimi streli iz največje bližine. Zadet v zadnji konec ladje, se je en rušilec takoj pogreznil, dočim »e je drugi zaradi velike razpoke, ki Jo je po detonaciji zadobil v sprednjem in zadnjem koncu ladje, najprej prevrnil. Med neprestanimi
■ii pa li na! zapiiefo т iTojlo cpominsko kn)l-'^ eksplozijami nemškim podmornicam name-
go ' evropski narodi, ki |lh ]e doslej meč NemSl)« in njenih sobojevnikov obvaroval pred usodo Juine Italije, besedo dopisnika lista „News Review'i „Italijanski narod, kakršen te danes, je Evropa, kakršna bo jutri", namreč tista Evropa, ki bi nastala, če bi na kontinentu smeli vladati Anglo Amerikanci in bol'ševiki. Anglija sama to pravil
nj-enih vodnih bomb so se razbite ladje ru-šilcev potopile. Dne 3. januarja zarana sta dve skupini podmornic v Biskajskem zalivu In v Atlantiku zopet prišle v bojni stik z neko skupino sovražnih lovcev na podmornice In rušilci neke zaščitne skupine. Iz obeh skupin so naše podmornice potopile po enega rušilca.
Zgubonosn: napadi boljšeTikoT
Večkratna zavrnitev sovražnika pri Zltomlm - Stopnjevanje bojev prt Berđlčevn
Oberkommando der Wehrmacht ]• dn* 5. januarja objavilo:
V Južnem delu vzhodne fronte so le tudi včeraj vršila lamo bojna dejanja krajevnega pomena.
Na bojišču Jugovzhodno In zapadno od 2i-tomira imo zavrnili ponovne močne napade Sovjetov in uničili v^čje število lovražnih oklopnjakov. Odredi lastnih oklopnjakov so T presenetljivem sunku razbili nek sovjetski strelski polk. Zlasti v odseku pri Berdi-čevu so boljSevlki stopnjevali svoje napade. Po srditih bojih smo opustili vzhodni del mesta, dočim smo na drugih mestih zavrnili Sovjete. Zapadno od Propojska Je sovražnik po močni topniški pripravi z več strelskimi divizijami in številnimi oklopnjaki prešel v napad na ozki fronti. Za Sovjete zgubonosnl boji 80 Se v teku.
Poskuse boljSevIkov, da bi severozahodno od Vlteb'ika zopet pridobili svet, ki smo ga ml osvojili v zadnjih dneh, smo zavrnili deloma s protisunkom. Severno od Nevla se je
MAtd. U ae 9 '
s pomočjo oklopnjakov. Pomorske obalne baterije so obstreljevale boljševlška Specialna vozila, ki to pri Kronstadtu obtičala v ledu, In s številnimi zadetki pogodile neko motorno ladjo.
Na južnoitalijanski fronti Je sovražnik z veliko močnejšimi silami ponovno napadel naše prednje straže. Zavrnili smo ga in je imel visoke krvave zgube. Tudi severozahodno od Ortone so se zrušili sovražni napadi pred našimi položaji.
Dne 4. januarja so okrog poldneva severno, ameriški bombniki napadli kraje v Severni in Zapadni Nemčiji. Stanovanjske četrti mesta Klel so bile znova cilj težkega zastr«ho-valnega napada. Sile zračne obrambe so po doslej došlih poročilih sestrelile nad ozemljem Relcha In nad zasedenimi zapadnlml ozemlji 29 letal, večinoma štirimotorne bombnike. V zadnji noči so nekatera britanska vznemlrjevalna letala preletela Zapadno in Severno Nemčijo.
Nemška letala so v pretekli noči napadla posamezne cilje na Jugovzhodnem Angleškem.
Tako se Je našim brez presledka proti sovražnim zaščitnim bojnim silam bojujočlm se podmornicam posrečilo, da so tekom samo desetih dni uničile vsega skupaj 21 rušilcev. Te za varstvo konvojev Izredno dragocene, nagle in okretne ladje, ki se v Angliji že dolgo gradijo namesto novih trgovskih ladij, so Imele skupno tonažo približno 31.500 ton. Razen tega pomeni potopitev teh vojnih ladij za sovražnika, da je zgubil 150 do 180 topov kalibra 10 — 12 cm, nad 80 štlricentlmeterskih topov in najmanj 160 strojnih orožij. Ce se nadalje računa, da je vsak rušilec najmanj oborožen s Šestimi tor-pednlml cevmi In da ima za vsako cev po dva torpeda, je bila zgubljena s tem bojna moč 126 torpednih cevi In nad 250 teh dragocenih bojnih sredstev. Število vodnih bomb, ki so jih ti ruSllcl vozili s seboj, je znašalo najmanj 1250 do 1300. Posadka uničenih rušilcev, morda 3000 do 3300 mož, je najbrž večinoma našla smrt v valovih.
Švedska o odkriljn senalorlja Johnsona
Stockholm. 7. januarja. Odkritja senatorja Johnsona v Zedlnjenih državah o plutokrat-sko-sovjetskih načrtih glede razdelitve Evrope in sveta so povzročile osuplost ali poparjen molk posebno pač pri malih državah, ki so doslej slepo odprle vrata sovražni agl. tacijl, ali pa so oel6 verjele puhlicam Atlantik-Charte.
Ravno Isti listi, ki so si že dolgo časa stavili kot najvišjo nalogo, da v plamenečlh razpravah protestirajo proti vsaki nemški opazki o potrebni novi ureditvi Evrope in ki imajo tudi Se danes vedno takoj pripravljene polemike, napade in obrekovanja, molče danes v vseh Jezlkihl
Opozlcionalni tisk prlobčuje Johnsonove Izjave z debelim tiskom. V ostalem pa jih pobere edino en veliki stockholmski list. „Stockholms Tldningen" }e priobčil Reuter-Jevo poročilo o Johnsonovih izjavah brez komentarja pod naslovom: „Švedska kot del ruskega veleprostora?*
Taka razlaga je pač tudi povsem opravičena, kajti Johnsop je trdil, da hoče sovjetska vlada gospodovati približno nad največjim delom Evrope, med tem tudi Nemčijo In Francijo in nad državami Vzhodnega morja, če bo ona zmagala. Po sovjetski razlagi pa spada seveda največji del Skandinavije k območju ekspanzije, za katero stremi, vštevši Švedsko, katere pristanišča in rudniki, katere industrija in atratt-gičnm lelesaioa proti Mwviku mo
( ZIRCALO ČASA >
„Po naši politični slabosti se sovražnik krepi tako fizično kakor tudi morallčno", )e Izjavil londonski časopis „Cavalcade". smo v glavni stvari vojaško odpovedali da^ leč pred Rimom, Je povzročilo to, da smai se branili, priznati italijanski narod kot de^ mokracijo zaveznikov."
IS Italijanskih mest je v treh božičnih dne* vih postalo žrtev britansko-severnoamerl« šklh zračnih napadov, kakor se sedaj spo. roča. Skof v Vicenzi, Cinatl, Je pozval svojo škofijo, naj se upre sovražniku.
„Častni dolg Grčije",* Je Imenoval mlnlstr« ski predsednik Rhallys v nekem radijskem nagovoru odpor grškega naroda proti bolj« ševizmu.
V novoletni poslanici je izjavil vrhovni po«
veljnlk Japonskih ekspedlcijskih bojnih sli na Kitajskem, general Hata, da bo 1944. leta prineslo odločilne bitke.
Generala MacArthurja Je volilni komlti, ki stoji za njim, ravnokar Javno predla« gal za republikanskega kandidata za mesto predsednika; tako javlja londonski ,43aily; Express" iz Chlcaga.
Epidemija legarja v Neaplju se, kakor pra< vi J o iz Južne Italije v Rim došla poročila« vedno silneje razširja. Ker anglo-amerlSk* zasedbene oblasti za civilno prebivalstvo nai dajo na razpolago nobenih zdravil, j« umr-< Ijivost zelo velika.
Pri eksploziji nekega severnoameriškega rušilca severno od Sandy Hocka v newyor« škem zalivu je bilo, kakor poroča naknad* no „United Press", ubitih najmanj 50 pri« padnikov mornarice. Števila članov posadi' ke še niso objavili.
Britanski konservativci so sedaj v obširni spomenici objavili svoj povojni program za gospodarsko obnovo. Omembe vredno Je v njej ostro odmikanje cel6 od najbomejšlhi socialnih načel, ki ,ih vsebuje Beverldgejev načrt. Zeli si slej ko prej neoviranega izža^ manja delovnih ljudi v prid.v Angliji vladv Jočega plutokratskega razreda.
300.000 poljskih Zidov se nahaja v Sovjet' skl Rusiji. ■ Nadalje prebiva še več tisočeV poljskih Zidov v Iranu; ti bbdo, kakor рол roča židovski list „Davar" v Tel Avivu, janu' arja meseca prišli v Palestino.
Švedski list „Aftonbladet" objavlja Iz Mal' moe poročila Švedov, ki so se vrnili Iz Nem^ čije. Teroristični napadi so Nemce zvarili V resnici tako, kakor se doslej Se nI doživelo. Tudi volja do zmage je močnejša ko kdaj' koli preje.
vedno zelo mikali. Kakšno stališče bi zavzela Švedska k temu, če bi Sovjetl hoteli enkrat uresničiti te teheranske dogovore • svojimi plutokratskiml zavezniki, da Egra< dijo „boljši In lepši svet"? Število komunistov in drugih prijateljev Sovjetov na Švedskem nI neznatno. Številni deli sovjetskega tiska so že dolgo na tem, da iz predsodkov proti Nemčiji zaljubljeno gledajo na Moskvo.
Vse to bi vendar bilo morda še nekoliko drugačno, če bi Imeli Sovjete še za gospodarje v lastni hiši, če bi sovjetski veliki prostor razvijal „vse svoje blagodatl", ki jih Je uporabljal že v baltskih državah, v Besara^ bljl ali proti Finski, če bi bile novo pridob-IJene pokrajine takoj izgrajene kot pas za zblrqnje proti dosedanjim plutokratsklm za^ voznikom.
4000 primerov smrti za kolero na teden
Stockholm, 8. januarja. Približno S^U milijonov funtsterlingov Je stala doslej lakota v Indiji že samo vlado v Bengallh, poroča londonska „Times* iz Kalkute. Epidemija kolere se širi še v nadaljnjih šestih okrožjih in v petih je že ustaljena, število smrtnih primerov se ceni sedaj na 4000 tedensko.
Kaj pravi sovražnik?
Obupni položaj v Južni Italiji
,Д>ап xa dnevom st na italijanski fronti, M
i i usoda ni ugodna in ki j« politično na slab« iem, na vieh straneh xabliska ogenj topov, vrše vroči boji, v katerih sovražni itrell pobijajo naš« može In jih raztrgajo na kose, vtem ko so st preiivečl I# za nekaj metrov približali Rimu. V megleni zori se poskušajo naši vojaki 8. armade popolnoma izmučeni prebiti skozi morilsko nemško obrambo. Toda Feldmarschall Kesselring udari potem nazaj v divji oienzivi."
S temi besedami karakterlzlra vojni dopisnik angleškega tednika „News Rewiew* boje na Italijanski fronti. Brez cilja, tako nadaljuje, se bojuje Italijanski narod na Jugu države dan za dnevom za svoje lastno življenje. Njegovi živci so popolnoma razmajani. Ko sirena prvič zatuli, se vse prebivalstvo kakor divje mravljišče bojuje in hiti v zračna zaklonišča. Italijanski naro* kakršen je danes, — tako pripomni dop'"" nlk dalje — Je Evropa, kakršna bi bil* ly'^l. Kar je doživel v Južni Italiji, ga nevdaja a strahom In grozo. „Poglejte danes enkrat raz ceste Via Roma, ki vodi iz Neapl)" P^od Rimu, na Italijo; idlte enkrat vzdol* ** »'P® ceste In doživeli boste, da vas bodo vsakih 50 metrov najmanj 20 krat zadržali italijanski otroci in osemdesetletnl starčki in vas milo prosili, da Jim daste kaj Mstl. Na Isti cesti boste srečevali žene z njihovimi koščenimi, umazanimi, napol sestradanimi otroci na rokah, In te vas bodo milo prosile za skledo t špageti.
Verlss und	NS.-Gauvtrlut umi Drucker«!
Ktrntan OmbH. Klaneniurt. —	i
ПиДие"*-	■
Samatag. 8. .Tanner 1944.
KARAWAXKEX BOTE
Spltp s. — Nr. 2.
Dcutsdie Reife in der Bewahrung
Was sidh bereits bewahrte, wird in Zukunft noch entsdieidender sein
Wenn dcr Ftihrcr in seiner Ncujahrsbotschoft an 'das dcuisclic Volk crkliircn konnte: „Die spStcre Kricjsjcschichte wird cinimu leflstellcn, wer nun in dicer Zeit gut gefuhrt hat: unsere Gesnti oder wir, Ich glaube nichl., dafi — wen., un? das Sehieksai je-mals solche Moglichkeiten gebo'en haben wiirie —' wir sic dann so schlecht ausgcwertet liatten. wie dies auf der Selte unserer Feinde gesehah". dann Icuchtct in diesen Siitzen die GroBe und die Schwere dcs ver-gangenen Jab res auf. ia dariiber hinaus wird dieses Jahr Symbol dcr binherigen weltgcachiditiielicn Knt-wicklunj wnd zu einer Garanti; fiir die weitere Ge-staltup« dc deutscben der curopiiischen und damit der gesamten Wcltzukunft.
Gemetsscn an dcr Belastung. die uns das Sehieksai im Jahre 1943 auf die Schultern legte. hat sich die Krgft der Bezwipgunj, bcsscr jesagt der Krfiillung der echicksalhaften Aufgahe.. in 'einer einzigartigen Weise geoffenbart. Wir sind bis ги jener Scbwclle vorgestuiSen. wo wir den Kampfplatz der Geschichte vor uns sehen. dessen AusmaRe die uns gemiil5en und dessen Ziele die uns erreichbaren sind. Es ist ein tiefes Vertraucn durch alle deutschen Jahrhunderte gegnngen. daB einmal das uns zugeborende, uns an-gcmessene und uns ausiullende Reich kommen werde. Nichl nur die Dichtcr haben es so verkiindet, auch die besten und klihisten der I'olltiker. die niichtern-stcn unsfrer Fcldhcrren und die koniglichsten der KSnlge haben es so erwartet. Die Welt aber will uns seif je die Wirklichkeit unscres Reiches zer-storen und dcr scheinbare Ehrentite! don sic uns gab, das „Volk der Dichtcr und der бепкег" zu sein. ist nichts als ein I.ockmittel mit dem man bns von unscrer eigensten Auigabe fcrnhaltcn will.
Die Anstrcngungen der Welt, das Deutsche Reich stete im Keime sii vcrnichten, haben im Laul'e dieses Kriejea cine besondere Steigerung erfahren, wahr-scheinlich weil die Feinde des Reichsgedankens spiircn, dafi cs dicsmal dem Sehieksai ganz ernst ist mit der Erprobung der deutschen Reife. Der HaB dicscr Feinde ist darum so grenzenlos und so ent-schieden. daB England beispielsweise den Weg ins cigene Verdcrbcn sehcndes Auges vorzieht der Dul-dung der dcutsehen Gestaltung. Die sonst so bewun-dcrte Rcalpolitik der Briten ist dahingcsdiwunden; si« wiBsen. daB aie selbst dann mit dem Verlust ihrer MachtstelluDg zahlen werden. solite Deutschland noch einmal unterliegen. Doch sie wollen und sie kon-nen allcm Anschein nach niojit anders. vielleidit weil das Sehieksai ihte Verblendung zu unserer Erpro-bung braucht,
lu dem sehr verschiedcncn Kampf gcgen den Osten und dea Westen liegt die Hauptbelastung der deutschen politischen und niilitarischen Reife nicht sosehr, ein kurzsichtiger Einblick erwei.sen mochte. in dem harteren Einsatz im Osten sondern vielmehr In dem ■ schnelleren wendlgen Zupacken im Westen und Sii-diffl. Der Osten stellt keine eigentliehen Probleme, en deneh sIch die glelchzeitig polltlsche wie milita-risdie Gestaltungskraft in gleichem MaKe bewiihrcn iniifite: er ist einfach in seinen Konzeptionen und Tcndenaen. Die bolschewistiscb« MMa«nfliit der Front, die botschcwistische Gemeinheit der Politik zu bindfgen, veriangt einen hohen Grad an mllitarlschem KSnnen und elnen politischen KlarbliA. der vor alien Dingen Verhiiltnisse, die denkbar einfach licgen. nicht komplizicren darj. bcsteht dprt die Auf-gabe, den natiirlichcn, ungckiinstcltcn Einsichtcn un^ Entschliisscn bcl elnem HSchstmafi von eigener Klar-heit den Weg in die Verwirklichung freizumachcn. Im Siiden und Westen jedocb steht uns ein Fcind gegeniiber, dcr iiber eine jahrhundertealte Verfcine-rung leiner politischen Methoden verfiigt der einge-weiht ist in die Psychologie der Volkerverfiihrung, dcr den ganien Reichtum seiner Tradition in ein aus-gckliigeltes System der raffinierten Tauschung um-ge»etzt hat, Es will darum besonders bcachtct werden, wenn der Fiihrer bctont, daB wir uns selbst eincm solchcn Gegner als iiberlegen erwiesen, indcm wir jed« Chance, die uns zur Anwcndung der dro-hendcn Gefahrcn gegeben wurdc. blitzschnell aus-nutzten und so die PlSne des Gegners zunichte mach-
ten. Das HiUiptgcwicht der diesbeztiglichcn Flihrer-erklarung muR jedach auf die Tatsache, gelcgt werden. daB es der dculschen I'lanung gelang nicht nur die aktuellen Aufgaben zu losen, sondern auch die zukiinltige Entwieklung der Auseinandtrsetzung ohne Hast, mit durchdaehter Ruhe vorzubereiten. indcm der Ausbau der militarisdien Kralte planmiiBig durchjefiihrt wurde
Welch ein abgrundtiefer HaB muB unsere briti-schen I'einde verblenden. und wie entscheidend muR dieser HaR ihre sonst so gewohnte Klugheit der po-liti.4clicn Entscheidungen triiben. daB sie mit Recht von dem Fiihrer des dcutsehen Volkes aufmcrksam gemacht werden konnen auf die Unzulijnglichkeitcn der Durchfiihrung ihrer HaB- und Vernichtungsplanel Oder mischt sidi in die Entschlossenheit Deutschland zu verderben. schon so stark die Angst vor der Starke des Reiches und vor der Unabwendbarkeit der Entwieklung — wenn auch unbewuBt und mit Lei-denschaft geleugnet —, daR die klare Entschlossenheit fchit, gebotene Chancen mit der notwendigen Schnelllgkeit zu erkennen und auszunutzen? Mag dem
sein. wic es wolle. niemand in der Welt kann ieden-falls mit gcrcifter Obcrzeugung und eindhnglicher Bewciskraft die deutsche I.eistung def vergangcnen Jahres Icugncn Wap sich aber bewuhrte wird in Zukunft nur noch enrscheidender sein und was die deutsche l.ebcnskriift nicht brach muBte sie stijrken. Das Reich wiichst in di>n Anfechtungen und K risen veil die Dculschen reil gcworden sind es zu be-wahren,
„Am Siege nIAt zu zweifeln"
tz. Helsinki, 7. Jiinner. (Eigenbericht.) Ks hSngt von uns ab. wic wir aus diesem Krieg hervor, gehen, schrcibt „Haemeen Sanomat". Halten wir welter aus wie bislier. so brauchen wir am Siege nicht zu zweifeln. Vom Westen her sind wir seit dem Wlnterkrieg mit leeren Versprechungen ge-fiittert worden und heute weifi jeder Finne, daB man uns von dort aus weder helfen kann, noch helfen will. Allein das Deutsche Reich, das selbst die schwersten Lasten triigt, beweist sein Ver-standnis fiir unsere Lage durch tatkraftige Hilfe. In einem noch engeren AnschluB an die Waffen-briiderschaft mit Deutschland liegt unsere tin-zlge Rettung, und wenn wir die Treue halten, so schUtzen wir damit auch unsere nationale Eh re.
Ein neues Expansionsinstiument Stalin s
Litwinow und Maisky stellen ihre Erfahrungen in den Dienst des Bolsdiewlsmus
I'd. Berlin, 7. Janner. Seit Wochen liefi man in London und Washington die Offentiichkeit der eigenen Lander wie die der verbiindeten oder neutralen Staaten wissen, Stalin habe sich auf der Konfercnz von Teheran einer detaillierten Besprechung von Nachkriegsfragen absolut un-zuganglich gezeigt. Er habe die militarischen Fragen der Zusammenarbeit in den Vordergrund der Verhandlungen geruckt und dabei die Errich-tung einer zweiten Front veriangt. So war in den anglo-amerikani.sclien Landern aus der Not eine Tugend gemacht worden, in dem man von der entschlossenen Haltung des Sowjetdiktators sprach, die kcine politischen Manipulationen zu-lasse, bevor niclit die vordringiichsten Aufgaben gelost seien.
Stalin selbst sah jcdoch keine zwingenden GrBnde, die Tauschung der offentlichen Meinung in den plutokratischen Landern durch deren Kc-gierungen als ein Positivum fiir sich selbst aus-zulegen und sctzte darum die Vorbereitung seiner Expansionspolitik in offener Weise fort. Er bcfahl, wie der Londoner ,.Daily Sketch" in Er-fahrung brachte, die Errichtung einer Sonder-kommission mit der Aufgabe, Einpfehlungen fiir die „Zusammenarbeit" beziiglich der Nachkriegs-
probleme politischer und wirtscha.ftUch€r Natur in Europa der bolschewistischen Regierung zu unterbrciten. Den Vorsitz in dieser Kommission soli Maisky, dcr fruhere Londoner Botschafter der Sowjetunion. iibernehmen, und Stellvertreten-der Vorsitzender wurde Litwinow, friiherer bol-schewistischcr Botschafter in Washington.
Es ist bezeichnend, dafi in diesen AusschuS zwei Juden als Vorsitzende berufen wurden. Ihre vor kurzer Zeit erfolgte Zuriickziehung aus den anglo-amerikanisclicn Hauptstadten war dort weiten Kreisen der Offentiichkeit ein Ratsel, da man nun ihrem Auftreten eine gewisse Homo-genitat mit der britisch-amerikanischen politischen Atmosphare feststellen konnte. Nun wird klar, was von wirklichen Kennern der sowjeti-schen Diplomatic schon immer betont wurde, daB die beiden Juden nichts waren als besonders ^cwandte Beobachter, die die Aufgabe hatten, in die Geheimnisse, die Schwiichen und die Starken der plutokratischen Diplomatic und Politik ein-zudringen, um ihre Erfahrungen im geeigneten Augentjlick der Weltrcvolution und dcm bol-schewistisclien Machtstreben zur Verfiigung zu stellen.
Deutsche Gege^s'oBe luhren iiber Leichenberge
Um den Sperriegel der „baltisften TUr" - Unvorstellhare Auslalle des Gegners
Die sowjetlsche Fiihrung schaltete der Massenkonzentrierung im Raum von Shitomir ein starkcs Krafteaufgebot vor Wltebsk parallel, nicht nur um durch die Gleichzeitigkeit beidcr Angriffsunternehmen die deutschen Aljwehrkraftc zu zersplittern, sondern dariiber hinaus der Winteroffensive die endgiiitig entscheidende Bedeutung zu gebcn.
Vor Witcbsk, im Janner. (PK-Sonderbericht.) Im nordlidien Brennpunkt der groBen Winter-schUcht versuchen die Sowjets mit mindestens fiinf Armeen, rund sechzig Schiitzendivisicncn. daruntcr einer Reihc von Klite-Schiitzendivisio-ncn, zugleich etwa fiinf Schiitzenbrigaden, unter-stiitzt von 15 Panzcrverbdnden und den dazu-geliorigen Artilleriekriiftcn, seit dem 13. Dezem-ber Witcbsk, die Stadt an der Diina, zu iim-fassen, die dort kampfenden deutschcn Verband« zu vernichten und so die „Baltische Tiir" auf-zustoBen, um den StoB nach Westen hin an die Ostsee iiber Diinaburg und Riga zu fUhrcn. Dies ist der Tatbestand. Aber was haben die Sowjets erreicht? Mehrere hundert Feindpanzer sind an den Fronten slidostwSrts, ostwarts, nordlich und
nordwestlich Wltebsk liegcngeblieben. Tausende von Toten wurden gcopfert — Regimenter der Gardcschiitzendivisioncn, die sildUch Newel auf Witebsk antraten. sind auf hundert Mann zu-sammengeschrumpft.
Entwicklung der sowjetisdien Angriffe
Zwei sowjetische Sanitiiter des Gardeschiltzen-regiments 275, die ostwarts Witebsk im Abschnitt einer sachsischen Division iiberliefen, berichte-ten, daft die Ausfaile dieses Regiments ulivorsteUbar gewesen seien. Am 19, Dezembcr (dem GroBnngriffstag ostwarts der Stadt) eroffnete das Regiment mit zwei Eataillonen zu insgesamt 500 Mann den Angrift. Bereits am 24. Dezcmber war das Regiment auf-
gerieben. Aus einer Unterhaltung verwundeter bffiziere auf dem Verbandsplatz entnahmcn die Uberlaufer, daB noch 37 Mann ubriggi'bticbea waren Um dcm Todesschicksal zu entgehen,
licfen die beiden iiber, als sie Yerwundete aus der Feuerzone bergen sollten.
So erging eS auch den anderen Verbanden die, wo es auch immer sein mag, die Umtassungs-front von Witebsk aufbauen woilten. Nachcicm die Bolschewisten zuerst — am 13. Dczembci' — von Norden her angriffen, eroffneten sie am 19. Dezember den Angriff ostwarts der Siacit entlang der Diina nach Westen, um dann am 23. Dezember nach vorUbergehender Umgijp-pierungspause erneut langs des Flusses in west-iicher Richtung anzutreten. Am gleichen 1 .ge begannen die Bolschewisten siidostwarts an der Rollbahn nach Smolensk mit verstarkten Angriffen, die sich im Verlaul'e des 24. Dezc.nl'^r wesentlich steigerten. Ebenfalls am 23. De/om-ber eroffneten starke Verbande der sowjetiiciien 4. Stofiarmee im Nordwesten der Stadt, an der Strafie nach Polozk, ihre von Panzern .:n:cr-stiitzten Angriffe, die gleichermaBen am 24. Dezember erheblich an Starke zunahmen.
Empfindlicfae EinbuBen der Sowjetreserven
Am ersten Weihnachtsfeiertag wie ato z vcitcn wurden durch die zum Gegenangriff eingeseutcn deutschen Reserven die Sowjets an ihren Vor-stoiSen gehindert und dabei vor allem siidostwarts Witebsk gezwungen, sich nach den deutschen taktischen Absichten zu richten. Schnce, feuchtes, dunstiges Wetter, Temperaturen um 0 Grad erschwerten die Siclit. Grenadiere, Ндп-zergrenadiere, Sturmartillerie und Panzer, dar-unter auch schwere „Tiger", kiimpften eine harte Schlacht gegen die zahlenmafiig iiberlegencn Bolschewisten, die immer neue angefiillte Krafte gegen die deutschen Stellungen heranfiihrten, um einen Durchbruch nach Westen zu erzwingen, der dann die endgiiltige Umfassung von Witcbsk einleiten soil. Nicht nur allein die hohen Panzer-verluste, sondern vor allem die Reduzierung der Kampfliraft der seit Tagen unentwegt angreifen-den Bolschewistenverbiinde, die stets von Be-wahrungsbatailionen angefiihrt werden, haben zu empfindlichen Einbul?en an Menschen gefiihrt, die auch die scheinbar unerscliopflichen Kampf-reserven der um Witebsk eingesetzten Armecn der Sowjets nicht vertragen konnen.
Elgene Gegenangriffe, die zusammen mit 6rt-lidien GegenstoBcn gcgen die eingebrochenen Feindteile angesetzt werden, fiihren »teti fiber Leichenberge. Eine sSchsiitche Division zžhlt« allein bei derartigen Aktionen fiber 4800 Feind*
tote vor den eigenen Stellungen,
Die Haltung des deutsdien Soldaten
Die letzten Tage waren fiir die deutschen Soldaten der im Kampfraum um Witebsk eingesetzten Divisionen Tage des schwersten Kamp-fes, die sie in den Frontabschnitten fechtend und im schweren Artilleriefeuer des Feindes ver-harrend ertrugen, um dann im Morgengrauen. am Tage oder in der Nach t -zum Angriff anzutreten. Die Schwere der Kiimpfe um Witebsk ist vielleicht durch die Zahl der vernichteten Panzer angedeutet, aber die groBe I.eistung aa^cm Zahigkeit, Ausdauer und Beharrlichkeit wird einmal offenbar werden, wenn die Geschichte die Tatsache zu registrieren hat, daB diese Divisionen bereits seit Monaten im unverandert harten Kampf standen.
Kriegsherichter Dr. Joachim Fischer.
Wieder U5A-Bomber in Schweden notgelandet.
Ein j»rol5cr USA-Bomber mul5te am Dicnstag bei Srnedstorp in der siidsdiwedisdien Provinz Scho-nen eine Noclandung vornehmcn. Das Flugzcug zeigte zahlreidie Spuren heftiger BcsdiiclJung. Die zehnkopfige Besatzung wurde internicrt.
r. F. t U*Mi
Aueecbnei4eii! Anflieben!
^eiitSek methedisAi and ptakti^c4i
241. 8TUNDK.
Wae \v1r Immer w1t4l«r hor«i
1. Ich habe es mlr zur Aufgabe gemacht —
Lotil sem se 3. Dir iat es glelchgUltig — Tebi je veeeno 3. Ich habe es satt — Sit sem tega i. Ich kann es nicht Ubera Herz bringen —
Srce ml ne da e. Alle Anzoichen sprechen dafUr, daB . . .
— Vee kaže, da & Dae ist der Dank dafUr! — To jt v zahvalo zato!
7. Ich dringa daraufl — Nujno zahtevam! e. Ich bcfltehe darauf! — Pri tem vztrajam! e. Es kommt darauf an, ob er kommt — V tem je etvar, če pride
10	E* 1st mir »ehr daran gelegen — Mnogo ml je na tem
11	Ich habe kein Interese« daran — To me ne zanima
It. Ich war nahe daran, mir daa Leben zu nehmen — Malo je manjkalo, pa bi si bil vzel življenje
18 Es let mir sehr darum zu tun — Tega ml Je zelo mar
14. Ich werde mlch nie dazu hergeben — V to se ne bom spuiCal
15	Endllch ist mir gelungen — Končno ml je napelo (se mi je posrečilo)
16	Er zog wieder den KUrzp.ren — Zopet je bil premagan, zop?t je zgubil
IT LaU nlemand mehr herein —, Ne dovoli • nfkomur več vstopiti
M Unter ima geeagt — Med nami rečeno
ЗЛ, Abgeeehen diavon, daJS — Ne glede na to, de, Geeetzt den Fall, daS — Recimo, da ...
*'■ 1и1 Ro^usugen sehr arm — On je tako i'rkoć isi>io reven
*■	Wartea wa echlieSee — Po
"wovlh bMwteh мкМ
Hler steht iler /-w e 11 c Fall!
1. Sle etarben Hungers — Za lalioto so umrli
3. Er wurde des Dlebstahls angeklagt — Ob-dolžen je bil tatvine
3.	Man UberfUhrte ihn der Luge — Dokazali so mu laž
4.	Er freute sich seiner Gesundhelt — Veseli se svojega zdravja
e. Er erfreut sich groBer Bellebthelt — Zelo priljubljen je
e. Erbarmet Euch der armen Tiere! — Usmilite se revnih živali
T. Er besann sich eines anderen — Premislil si je
8.	Ich werde Sie eines Besseren belehren — Svetoval vam bom nekaj boljšega
9.	Walten Sie Ihies Amtes — Izvršujte svojo službo
10.	Er wurde Landea vei-wiesen — Izgnan Je bil
11.	Er wurde seiner Stelie entaetzt — Odstavljen je bil od svoje službe
12.	Er entzog sich dcr Au.ssage — Izognil se jo pričevanju (izpovedi)
13.	Er wehrte sich seiner Haut — Za svojo kožo se je potegnil
3 4. Er war mehrerer Sprachen m&chtig — Znal je več jezikov
15.	Das ist Guides wert — To je zlata vredno
16.	Wir sind eines Sinnes — Enih misli siv.o
17.	Ich bin der Anuicht Moje mnenje je
18.	Rechter Hand stelit ein Gasthaus — Nii desni je gostilna
19.	Das ist keineswegs richtig — To nlkakoi ni pravilno
20.	Woher de.4 Weges? — Od kod prihaja.??
21.	Eines TnKON gvai.hah c.? — Nekega dne " je zgodilo
ac. Ich emiahne Sle aJleo Ernetee — РгчЧ urea v«e Q(poaarjam
23.	Wir kamen uiiveriichteter Dlnge zurtick — Vrnili smo se, ne da bi kaj opravili.
24.	Sonderbarerweise ц&т niemand daheim — čudno je, da ni bilo nikogar doma
25.	Die Sache verhillt sich melnes Eracht<»ns so... — Po mojem mnenju je stvar taka
26.	Meines Wissens stlmmt das nicht — Kolikor vem, se to ne ujema
27.	Sind Sie wenigstens elnigermaSen zufrie-den 7 — Ste vsaj kolikor toliko zadovoljni ?
28.	einerseits ja, anderseits nein — Po eni strani da, z druge atiani ne
29.	Ich spreche Ihnen seitens der Angehori-gen melnen Dank aus — V imenu svojcev se vam zahvaljujem.
Neue Eichenloubtriiger
Berlin, 7. Janner. Dcr Fiihrer verlieh du Kichenlaub zum Kitterkreuz des Eiserncn Kreu-zcs an die Schnellboot-Flottillenchcfs Georg Christiansen als 326. Soldaten, Korvet-tenkapitan Bernd Klug als 361. Soldaten und KorvettcnUapitiin Klaus F c 1 d t als 362. Soldaten dcr dcutschcn Wchrroacht.
Die drci F.idienlaubtrager der Kriegsmarine, von denen Christiansen bereits rait Wirkung vom 13. November 1943, Klug und Feldt am 1. Janner 1944 ausoezeichnet wurden, gchoren zu der aufs hochste bewShrtcn alten Garde der Schncllbootwaffe.
Stark gedSmpfte Illuslonen
hw. Stockholm, 7. Jiinner. (Eigcnbcricht.) Dcr Chef des f'SA-Kricjsinformationsnmtcs Klmer Davis er-k'iirtc in cincr Rundfunkredc. die cffcnslchllich zur Diimpfunj der allzu hpeh jcspannfcn Illusionen bc-ziiglich der nachstcn Kricg-seniwicklung bcstimmt war, man stehc vor der intensivsten, aber auch kri-tisch.sten Periode dee janzcu Krieges, vor entschci-dendcn Kampfcn gcgen einen Felnd. dessen Haupt-stieitkriiftc nach wie vor ungcbroch'-n seien ..Dafi wir so wcit Jtl'.ommon .sind. ist cine jroRe Lclstimg, aber ihr Wert jcht vcrloreu. wenn wir nicht den Re«t d«« Weges zuriicklegu." Di« vqp d«a Vtreiiug-
ten Staaten. aufgebaute enomie Kriegsmaschine stehe erst vor ihrer wirklichen Probe.
Aus London kommen ahnlichc Stimmen Die ..Daily Mail" prophezeit harte und btttcre Kiimpfe. ..Die Zeit ist da, um all unsere Stiirke und Energic zu-sammenzuraffen." Kapitiin Liddell Hart meint, wie immer recht vorsichtig und durch schlecht^ Erfahrungen gewitzigt; Wenn man nui miiitarische Faktoren in Rechnung stellen wolle. konnf man die Frage nadi dcm Kriegsende nur dahin beantworten, da6 dcr Krieg noch unbestimmte Zeit dauern konne. Auch wenn die Alliiertcn jetzt den Deutschcn quantitativ iiberlegen seien, hiitten sie leider nicht die eigentiich notige relative Oberlegenheit. Deutschland: Land-streitkrafte seien in dcr I-age, alle Vorteile der mo-dernen Verteidigungstaktik auszunutzcn.
„Kampfgemelnsđiaft am Mikrophon"
Stockholm, y. Janner. Der Londoner Rundfunk hat den Jahreswechsel benutzt, um eine Ergeben-heitsadresse an den Mjsk*uer Rundfunk zu sdiicken. Mit den „herzlichsten Griiikn" hab^-n die Londoner Rundfunkschwatzer die Versiche-rung verbunden, dali sie „den gleidien Kampf aus den gleichen Motiven heraus" fiihrten wie die sovyjeti.sdien Kollegen. Immerhiii recht pikant, dafi sidi die Handlanger der brltischen Pluto-kratie auf eine Stufe stellen mic den Schritt-machern des Bolschewismu.«. Die ganze Neujahrs-botsdiaft trieft nur so von Freundschaftsbetcue-rungen. Phrasen wie „geeint im gleidicn Geist und im gleichen Kampf'' iibersturzen sich. Eine besondere Note aber bekommt, diese englische Neujahrsbotsdiaft durch die Beteuerung, dafi das Jahr 1944 die F.ngliinder und die Sowjets „auf den Sdiladitfeldern" in Jen Fabriken und am Mikrophon Seite an Scite nebeneinandcr als „treue Kameraden" ti'iden werde. Die „Kannif-geineinschaft am Mikrophon", das ist die „Kampfgemeinsdiafr" der jiidischen Brunnenver-gifter und Liigenfabrikanten, die in London und in Moskau am Werke sind. Wir sind iiberzeu^r, daU sie audi im neuen Jahre alle; tun werden, um {lurch Verhetzung, dcr Volker und Verbrei-tunj von Luge und Verleumdung ihre dunklen Krieg(g«Kbiift« m beci-«iben.
etraa 4 — t.
KARAWANKEX BOTE
Rihota, 8. јавиагја 1944,
^ako ле je ^опеаСа ^ugoiCavija
Spisal Danilo Gregoric <-^opyrtght 1МЗ ay Wllhelm Goiamann Verlag in JLelpzlg
Dolgi, vitki mladenič je sedel zmeden v svoji postelji in poslušal, kar mu je poročal Ko-eić: o Simoviću, o nemirih, ki jih je bil Si-movlć povzročil v mestu, o trditvi, da baje kralj soglaša s Simovičem.
Prihitel je nek kcHnomi sluga. Hitro se je Mladenič oblekel. Ni ророШмпа doumel položaja, toda videl je_ da je v teku nekaj zelo resnega.
»Ampak jaz vendar nimam niti pojma o teh rečeh, general! Simoviča toliko da poznam. In kaj je z mojim stricem? Ali je on obveščen?«
Kosič ni mogel ničesar poročati o tem, kako stoji stvar s kraljevim namestnikom Pavlom. Ta je bil odpotoval in se je moral nahajati kje v vlaku v smeri proti Zagrebu.
Oba druga kraljeva namestnika, Antič, Kosič In dva službujoča generala so sedeli skupaj s kraljem in se posvetovali. Pobočnik, general Petrovič je prevzel zaščito grada. Hitel je ven in dal povelja, da ne smejo pustiti do grada nobenega, najsi bo kdor hoče. Bataljon osebne straže se je oborožen postrojil in zavzel položaje okrog grada. Kralj se je z drugimi vred podal v vojašnico garde. Spotoma so sklenili, dati generalu Kosiču neomejeno pooblastilo, da z oboroženo silo zatre puč In vzpostavi red. Kralj je preplašeno in zbegano vedno ponavljal Kosiču:
»Napravite red, udarite.<
Spodaj se je bil, kakor je bil ukazal general Kosič, med tem postrojil največji del garde. Strumno so stale fronte, ko se je pojavil mladi kralj v spremstvu generala in obeh kraljevih sonamestnikov. Častniki, ki so ravnokar še oklevali, ne vedoč, kaj se dogaja, so se potrudili. Kralj torej vendar ni bil z zarotniki ?
Pred polki je stal vitki mladenič v uniformi letalskega nadporočnika. S svojim čistim glasom je pozdravil formacije s starim pozdravom, ki je bil izročen že iz turških vojn:
»Pomozi bog, junaci!«
In iz hripavih kmečkih grl njegovih gardistov je zadonelo:
»Bog ti pomogao!«
Počasi je mala skupina koraikala mimo vrst, da so vsi lahko natančno videli kralja. Kosič je šel zraven njega in že preudarjal, kako bo uporabil prihodnje ure, da zatre upor. Pripravil si je že točen načrt. Simoviču kratkoročen ultimatium, naj se takoj vda — In nato pa čisto energično iztrebljenje anglo- in sov-jetofilov iz armade z vsemi sredstvi.
Preskušajoč je general gledal obraze častnikov, ko je šel mimo njih. V negotovi svetlobi, nI mogel natančno razbrati iiraza, ki jim je bil v očeh. Ali so mar bili tudi zarotniki med njimi? Tu stotnik, ki se mu je jasno poznal nervozen drget okrog ust? Ali polkovnik tamle, ki je stal pred svojim bataljonom? Samo če ostane garda trdna, se bo vse zopet uredilo. In zvesti Leko, načelnik dvome ■uprave, je med tem gotovo tudi že zasigural pešpolke tam zunaj na Banjici. Se en pogled na premo izravnane vrste, ki so se zgubljale v temi pod drevesi, in skupina se je vrnila v grad, da spremlja kralja. Kraljeva namestnike. in Antič so ostali v gradu, Kosič je šel hitro nazaj v vojašnice grade. Sedaj bo opravil z uporom.
Pred velikimi vrati vojašnice je bilo slišati kovinsko drdranje oklepnih vozov. Kaj je bilo že zopet to? Nek major se je pojavil, ki je hotel govoriti s Kosičem. General ga je pustil k sebi.
»Gospod general«, je rekel major Zobenlca na ves glas, razburjeno, »gospod general, prosim vas da greste takoj z menoj. Vojaštvo je prevzelo oblast, in general Simovlč ima za to nalog od kralja «
»LHže.š, ti si Izdajalec!« je sedaj zakričal
na majorja, general, bled od gneva, In м obrnil na častnike, ki so stali poleg njega: »Odvedite tega možakarja. Treba ga je zapreti.<
»Mene ne more nihče zapreti!« je vzkliknil Zobenlca. »Častniki so z nacionalnim pokre-tom!«
Nastalo je gibanje v skupini, ki je bila nastala okrog obeh. Nekateri so v smislu generalovega ukaza hoteli prijeti Zobenlco, drugi, omahujoči ali tudi morda poučeni, so se prerivali vmes in tako majorju omogočili, da je zopet prišel skozi vrata vojašnice.
Kosič, peneč se od jeze, je sedaj poslal en škadron na cesto, da bi obkolili in prijel skupino oklopnjakov. S pospešenim korakom je hitel tja v glavno poslopje, v pisarne štaba.
Toda poročnik, ki je poveljeval odposlanemu škadronu, je prešel k zarotnikom. In straža,pregovorjena, presenečena po častnikih, ki so vdrli, je pustila vstopiti novo skupino zarotnikov. Kosič ni več mogel priti k štabu gardnega poveljnika. Večje število mladih častnikov poročnikov, nadporočnlkov mu je zastavilo pot.
»VI greste z nami!«
In že so obstoplll Kosića. Poskušal je potegniti pištolo, toda izmaknili so mu jo. Deset, dvajset rok se je krčevito prijelo njegove uni-
»Po nalogu generala Simoviča vas prosim, da ukažete vsem poveljnikom polkov, naj se podajo takoj z menoj h generalnemu štabu.«
Stajić ni hotel — ali morda ni mogel — ugovarjati. Dal je nastopiti polkovnike. In tu so sedaj stali vsi s svojimi bleščečimi uniformami, s svojimi zlatimi traki, s svojimi svetlimi škornji. Poveljniki gardnih polkov, slika poveljnikov, ki nikomur niso mogli več poveljevati. Njihova garda se jim je bila razdrobila med prstmi.
Nek major je odvedel vrsto polkovnikov. General Stajič je ostal sam, se usedel k pisalni mizi, si prižgal cigareto in zamišljeno puhal dim v zralc. Tako ga je našla zora.
Enajsto poglavje.
Dan v Belgradu.
Do pozne noči sem bil še v uredništvu. Začeti bi se moral veliki, na žalost zakasneli propagandni pohod, da bi se narodu razložil ves kompleks vprašanj novega reda v Evropi in opisala vloga Jugoslavije po njenem pristopu k paktu treh sil. Bilo je Se veliko dela v tej noči. In utrujen sem naposled legel v posteljo.
Bil sem Se v prvem spancu, ko me znenada in prodlrljivo zbudi zvonenje telefona. Gotovo je zopet kaj obtičalo pri delu za mestno izdajo. SIcer sem bil pač vse točno uredil in <Jr.'l vsa navodila.
Eden izmed mojih sotrudnikov je govoril po žici.
»Nekaj se dogaja v mestu. Na Teraziji stoje oklopnjaid. In most proti Zemunu je zaprt. Ravnokar ml je to sporočil vodja odpravnega oddelka. Kolporterjl go komaj priSli skozi zapore, ki so povsod postavljene.«
Na mah sem bil zopet popolnoma zbujen. Kaj neki je to? Previdnostni ukrepi proti nemirom? Ali kaj drugega? Puč?
Za ailo sem se oblekel, vzel iz predala svoje pisalne miz« veliki parabeilum in počasi šel po stopnicah navzdol. V stopnišču sem srečal sotrudnika, ki me je bil zbudil. Bil je upravni ravnatelj založbe. Tudi on se je ukvarjal s tem, da je nabasal veliko pištolo.
form#. Udrihal J« okrog eebe, k&kor blazen se Je boril proti aađmoči. Njegovo obleko so mu strgali 8 telesa v cunje. Prijeli so ga za roke in noge, nI se mogel braniti in tako so ga porinili ven do voza majorja Zobenice. Zaman je poskušal otepeti se tolpe, kričal, preklinjal In se upiral.
»Morali boste torej vendar Iti z nami gospod general!«
Bil je to Zobenlca z izrazom posmehljivega besa. Sunjen v voz, prijet, v nemočni jezi stiskajoč zobe — tako se je peljal sedaj Peter Kosič, šef generalnega Štaba v mesto, k Simoviču.
Zobenlca je sedaj vdrugič stopil na dvorišče vojašnice. Zarotniki so se bili pomešali z drugimi častniki, ki so zbegani zrli dogodkom noči nasproti, i.# postajali okrog v skupinah.
»Kralj je z nami. Ne verujte Kosiču, on je bil prisilil kralja, da se pokaže z njim pred vami. Vsa vojska stoji za Simovlčem. To je naša dolžnost, domovina je v nevarnosti.« Razburjeno in silno so bili izrečeni argumenti, ki so jih živo In neštetokrat ponavljali. In čeprav se je še slišalo nekaj glasov, ki so izražali dvome, nesigurnost, vendar jih je preglasil val prepričevalnih izvajanj zarotnikov. In tako nihče ni mogel vzpostaviti discipline In reda.
Tako so si zarotniki osvojili gardo. Zobenlca pa je stal pred generalom Stajićem, poveljnikom garde.
»Sicer ne vem, kaj se dogaja, toda človek ne more nikoli vedeti...«
Stopila sva na ulico. Nočni uslužbenci pri upravi so bili zbegani, ljudi se je lotil občutek strahu. Počasi sem šel po uUcl navzgor do prihodnjega ogla, kjer je bilo naprej po-rinjeno prevladujoče poslopje agrarne banke. Tukaj je že stala zapora v popolni pohodni opremi, z jeklenimi čeladami, s puškami z nasajenimi bajoneti. Mlad častnik je hodil od vojaika do vojaka in dajal polglasna navodila. Posamezni nočni pasanti so se umaknili v ■ stranske ulice. Za zaporo, pristajallšču za taksije so stali nočui taksiji pred svojimi vozovi in se šepetaje razgovarjali. V ozadju je bil oklopnjak. Njegove cevi so preteče merile na poelopje založbe.
Pristopil sem k nekemu podčastniku.
»Kaj se je pripetilo, kaj se dogaja?« Kratek hripav smeh, pridušen In zadržan, je bil odgovor;
»Vojaštvo je prevzelo oblast. Kralj je polnoleten.«
»In vlada?«
»Ne vem. To mene nič ne briga.«
Sel sem počasi nazaj In pogledal na uro. Bilo je nekaj pred četrto uro. Kaj naj storim? Očitno je to, kar se je dogajalo, bil puč. Puč, o katerem je govoril ta ali oni v zadnjih dneh. ki so ga pa vedno smatrali za nekaj nemogočega. Najvišji pri vojski so bili vendar za -'vlado In za pakt. Toda sedaj je bil vendar puč tukaj, ki ga je bil še pred nekaj urami Cvet-kovič odpravil kot neumno govorico panike.
Preudarjal sem. Nazaj v stanovanje nisem več smel. Gotovo me bodo Iskali. In potem ponoči, ob priliki prevrata samega, — kdo ve, kaj se še vse lahko zgodi. Saj pri takih prilikah nihče ni odgovoren. Revolucionarna vnema, pravijo naiknadno, če opravičujejo umore.
Od vratarja sem poskušal dobiti zvezo s policijo, z ministrskim predsednikom, z zunanjim ministrstvom. Zaman, telefoni niso funkcionirali. Očitno je bil telefonski urad že zaseden.
Od Terazije sem se je slišalo težko kovinsko drdranje oklopnjakov ali topov. Drugače popolen mir. Nobene,та glsau ni bilo.
Ce bi se le lahko vzpostavila zveza s ko-i merkoli, ki se spozna v stvareh. Kje je vojni minister, kje tiči Cvetkovič, kaj deia garda?,
Mal oddelek vojakov pod vodstvom nekega letalskega častnika je v pospešenem koraku prišel po ulici navzdol. Pri neki sosedni hiši so se ustavili: Pozvonili so in poiskali zaspanega vratarja. Pogazili so ga in zginili v vežo hiše.
Bil je že skrajni čas. Moral sem nekam, kjer me saj v tem prvem trenutku niso mogli ta-i koj najti. In morda se pa list vendar šei obrne.
S počasnimi koraki, kakor kak zakasnel ponočnjak, z roko v žepu pri petelinu nezavarovanega parabelluma, sem bel po ulicah. Najprej k sorodnikom enega izmed mojih sotrudnikov. Potem šele sem se hotel odločiti za kaj nadaljnjega.
In tu sem sedel sedaj v neki sobi, vtem ko je skozi zaprta okna lezla v njo bleda sivoet bližajočega se jutra.
Pozvonilo je. AU so prišli pome? Zopet sem prijel za pištolo.
Bil je šef kabineta pri ministrskem predsedniku s svojim bratom. Oba sta bila tudi zbujena sredi noči In sta oblekla plašče kar čez spalne obleke, nepočesana, neobrita, zbegana In neprespana. »Predsedništvo je obkoljeno po vojaštvu. Poslopje generalnega štaba nasproti je popolnoma razsvetljeno. Povsod po vsem mestu naokrog stoje strojnice in lahki topovi«, mi je pripovedoval šef kabineta.
In kaj je s Cvetkovlćem ?«
»Nimam pojma. Poskušal sem, da bi ga kakorkoli dosegel, toda nI šlo. Bržkone je aretiran. Ali pa morda še kaj hujšega.«
Poslovil sem se. Hotel sem priti na varen kraj k znancem, preden bi se zdanilo. Zdelo se ml je, da bi me tam ne mogli najti.
Jutranji svit je ležal nad mestom. Sel sem skozi postranske ulice, mimo posameznikov, ki so prihajali od nočnega dela ali pa odhajali na zgodnje delo. Neka mala krčma je bila odprta. Dretje in ozek rumen svit sta prihajala izza prislonjenih duri. Očitno še noben izmed teh ljudi ni vedel, kaj se je dogojalo. Bil sem truden, telesno in duševno. Čutil sem, da je sedaj bilo vse zaman, kar je bilo storjenega v dolgih, prečutih nočeh, v žilavo izjedenih razgovorih, v mnogih pretresih in poskusih^ v tej borbi zoper nespamet in hudobnost.
Bil je popoln polom. Medla sivost, ki se je počasi spreminjala v dan, je bila prava in ustrezna slika mojega duševnega razpoloženja.
Prišel sem do svojih znancev v tihi ulici ob Donavi. Pozvonil sem. Videl sem zbegane, pre-
Sodržavljani!
Izvršujte vse odločbe zakona o zračni zw Ščiti. Uredite temu primerno svoja Stanovanja. Delajte vedno po določbah vašega čuvaja zračne zaščite in podpirajte ga s smiselnim sodelovanjem. IzwSujte vedno svojo dolžnost tudi v okviru skupnosti zračne zaščite.
straSene obraze. Odgovarjal sem na tesnoba* vprašanja. In zahotelo se mi je aamo miru.
In tako sem ležal tu v zatemnjeni. sobi ter poskušal zaspati. Vedno znova se mi je porajalo v glavi vpraSanje: Zakaj? Ali je-bilo to mogoče? Ali niso to samo neumne sanje, blazen izrodek preutrujenih živcev?
Radijski aparat v sosedni sobi Je dokazal, da je bilo žal popolna resnica, kar sem doživljal.
(Dalje prihodnjič.)
Vojašivo je prevzelo oblast
Der Lauisprecher im Kuhs.all /
Nach neuen Forschungsergebnl.ssen Itann der	als »entrahmte Mllch« bezelchnet wird, ent-
Fettgehalt der Kuhmilch durch Gewitter ver-	halt nur noch 0,1 v. H. Fett im Gegensatz zur
miadex't werden.	Vollmilch mit elnem Fettgehalt von 2,8-4,0 v.
Mllch ist bekanntUch eln wichtlges Nah-	H. Sonst abe- bleibt ihre Zusamemnsetzung
rungsmittel, das Fette, EiwelB, Kohlehydrete,	^ unverftndert. Zur Feststellung des Fettgehalts
Salze, Vitamine und Waaser enth&lt. Der Nfthr-	der Mllch dlenen verschiedene slnnreiche Ver-
wert von elnem Liter Vollmilch betr&gt durch-echnittlich 650, jener von Butter- und Mager-mllch etwa 350 Kalorien. Das Fett let in der Milch in Form einer Emulsion, d. h. zahlloser, kuBerst feln verteilter Tropfen enthalten. Da dlese Fettkligelchen spezifisch lelchter sind ala die Liosung, in der sle schweben, stelgen »le, WQjin die Milch ruhig steht, allm&hlich nach oben und bilden dort eine fettreiche Schlcht, den Rahm oder die Sahne. Nach neuen For-pchiingsorgebnis.sen von H. BUnger kann der I'et'vgfhalt der Milch durch Gewitter vermin-do rt weidon. Dies zclgten Untersuchungen an 19 Ktihen, die nach elnem heftigen, mlt Platz-regen verbundenen Unwetter wohl die normalen Milchmengen lieferten, deren Fettgehalt aber von 3,24 v. H. auf 2,92 v. H. zurUckge-gangen war. Am n&chsten Tag schon war er wieder auf 3,52 v. H. gestiegen.
Mttgen dieee Schwankungen dee Fettgehalts auch zahlenmanig nicht allzu bedeutend sein, so offenbaren sle una doch, wie stark auch die Tiarwelt ftuBeren EinfiUssen unterworfen 1st, Main erkennt dies nicht zuletzt daran, dafl durch »auiheiternde«, laute Muslk, wie man Im Ausland festgestellt haben will, sogar der Milchertrag erhoht werden kann. In manchen Kuhatlllen wurden daher versuchsweise Laut-sprecher angebracht, die t&glich mehrere Stunden In Betrieb sind. Die Trennung des Fettes von der Mllch zur Gewinnung von Rahm erfolgte frllher in sogenannten Batten, groBen, flachen Behaitern, in denen die Milch stehen blieb, bis slch an Ihrer Oberflkche eine Fett-schlcht geblldet hatte. Dlese wuide dann ein-fach mlt elnem Loffcl abge.schopft. Heute wird der Rahm fast auaschllcBlich auf rtiaechlnellem Wege mlt Hiife von Zentrlfugen gewonnen.
Die Ubrijrbleibend« MAfennilch, <Ut amtUch
fahren. Die Azldbutyrometrle nach Gerber be-niht Im Prlnzlp darauf, dafl man eine be-•timmte Milchmenge zur AuflSsung dee Ka-aeins mlt etwae Amylalkohol und Schwefel-aaure achUttelt darauf zentrifugiert und die Meng# des hierdurch klar abgeachledenen
Fetts in Gewichlsliundei'tijatzen an eii;om ivitij-instrument abllest. Wahrend die Milch an Ei-eensalzen sehr arm iet, enthalt sle besonders relchllche Mengen der fUr den Aufbau von Knochen und Zahnen wichtigen Kalksalze. Ihr Vltamlngehalt unterliegt ]e nach der FUtte-rung und Haltung des Viehs groflen Schwankungen. Bel GrlinfUtterung und Weldegang ist er hoch, bel TrockenfUtterung im Stall dagegen gering. Dag sind nur elnige der Ge-helmnleae und KUnder, die eln einziges Giaa Milch dem Spezlalchemiker verrat, der etwa einer Verwasserung oder sonstigen Verfla-schung des wertvollen Nahrungsmittela auf der Spur ist.
Eine Mous hielt eine Armee auf / aass '&Sr
Daa Elektro-Pathologische Museum in Wien, daa erst seit wenigen Jahren beeteht, beeitzt eine interessante Abtellung, in der geltsame F&lle von durch nlchtige Ursachen hervorge-rufenen Stromschl&gen gesammelt sind. Am melsten interesslert der Fall einer in Splrltus konservierten Feldmaius, die auf eine merk-wUrdige Weise in den Weltkrieg eingegrlffen hat. Sie ruht in diesem Museum, weitab von ihrer rum&nischen Heimat, well sie der elektri-sche Tod erellt hat, ebenso wie die zahlreichen anderen Kreaturen, die hler, in Spirltus ge-bettet, die Gefahren des elektrischen Stromes zelgen.
Im Jahre 1916 befand slch die Armee Mak-kensen auf dem Vormarsch in RumSnlen. Bel 8tr6m«ndem Regen wateten die feldgrauen Sol-datpn Im Morast grundloser Strafien, befehllgt von den Anwelsungen der miltt&rlschen Radio-sendestation. Plotzlich verstummtcn die draht-losen Nachrichten, die die Truppen Uber die Bewegungen des Gegners auf dem laufen-den hielten. Der Vormarsch kam z um Silil-stand, die Verbindiing mlt dem General.sLuh war abgerlssen. Was war goschehen ? Eine Maus hatte in den Krieg eingegrlffen! Das ausgehungerte TIerchen kroch nahrungasu-chend durch dl« Dr&ht# des miUULrischen Aa-
dlosenders. P16tzllch schoB ein greller Licht-bogen aug dem Draht, der das Tier In Sekun-denschnelle totete. Die Maus hatte Isolierun-gen im Relaie der Sendestatlon durchbissen und einen Kurzschlufi erzeugt. Es dauerte graume Zelt, bis man den Schaden feststellen und beheben konnte. In der Zwlschenzeit war die gunze Armee zum Stillsland gekommen und verharrte so lange an elnem Ort, bis die Befehle von hinten wieder eintrafen. Nicht zuletzt dadurch entgingen die Truppen elnem feindllchen GegenatoB der wlrkungslos ver-puffte, da der Gegn'er unaere Streitkrftfte Hchon welter vorne vermutet hatte. Nachrich-tenofflziere sandten den vom todllchen Strom getroffenen Korper der Maus nach Wien, wo er heute das Interessanteste SchaustUck des Elektro-Pathologlschen Maseums bildet.
Aber nicht nur eine Maus gibt es In dieser Sonderabteilung zu sehen, sondern auch aller-lel andere Tieie. Belspielsweise einen Spatzen. der ein tragisches Knde fand, well Ihm ein langer OrashiUm zum Verhftngnls wurde. Der Vogel lleli sich zur Hast auf eiuer Sturkstrom-leltung nieder. Sekunden spRter raffte ihn der elektrische Tod diihin, denn der nasse Gras-halm, der den gegenilberlicgenden Draht be-rtihrte, hatte »in« >«lektrlech^ Briicke« go-
Wer stahl oie Biinen vom Scbiank?
Wer sich fiir den Winter leckere Blrnen und Apfel aus elgener Ernte zurUcklegen konnte und sie pfleglich behandelt, der liebt erf durch« aus nicht, wenn sich an dlese Vorrate irgend-< ein Unbefugter heranmacht und mlt Bchageu verzehrt, was Ihm nicht zukoramt. So glng es auch einer Familie In Dilren im Rheinland, die mit Mlflmut feststellen muflte, dafl von den prachtvollen, auf ein em Schranke aufbe-wahrten Blrnen ab und zu eine verschwand, ohne daU es gelang, den Dieb zu fassen. Nach-dem sich die Famllienmitglieder In offener Aussprache darUber klar geworden waren, daS kelner aus ihrer Mltte der ungebetene Nutz-nielJer der Birnen war, wurde ein regelmfi,-Biger Beobachtungsdienst In der Nahe des Bir-nenschatzes eingerichtet. Dlese Wachttltig-keit wurde durch eine Uberraschende Lbsung des Ratsels alsbald belohnt. Man konnte be-obachten, wie sich des Hauses Katze dem Auf-bewahrungsort der Blrnen nftherte. Ein un-geahnt kiihner und verwegener Sprung und sie saS, was niemand vermuten konnte, auf dem Schranke schnappte slch eine Blrne und machte slch mlt nicht weniger schneidlgem Satze davon, um nach einer Scheune zu schlel-chen, wo sie ihre Beute zu verzehren begann* FUr die Zukunft wurden Vorkehrungen Se* troffen, um eine Wlederholung solcher Tatea der erstaunllcherwelse vegetarlsch veranlag-ten Katze zu unterblnden.
bUdelT^Noch Jetzt, in eiucin Spirltusglas, halt der Spatz den Grashaim fest In selnem Schna-bel. Vor lingerer Zelt hatte eine Kreuzotter in Klagenfurt eine Stromstttrung verureacht, die nun ebenfalls hler von der Geffihrllchkelt der Eiektrizitfit zeugt. Sle war in die Zentrale des Elektrizitatawerkes elngedrungen und Uber dio kupfernen Sammelschienen gekrochen. Ihr Schwanzende befand sich noch auf der elnea Schlene, wtihrend ihr Vordertcll schon die zwoite berliUrte. 5000 Volt schossen durch ihren Korper — und doch kam das ReptU mlt dem Leben davon. Man erschlug es erst am nftchsten Tage und bemerkte erstaunt an selnem Ваиф die achweren Brandwimden.
f
BoWa, 8. JannarJa 1944.
KARAWANKEN BOTE
stran 5. — Štev. 8.
(Jm (S^rcnnpunki da ^agcs
V zariscH dneva
I	-
Naš špoHni kotiček
Sovjetski desperadi v duhovniški obleki
v kolikor se vodstvu banditov zdi umestno, Se obda s plaščem religioznosti in se dela, kakor da je pri njih zaSčita krščanskih verskih dobrin. Pri kakor že tolikokrat lovijo kaline In ne da se tajiti, da je ta metoda pri enem delu dobrovemega prebivalstva uspešna.
Da so tudi degenerirani duhovniki, ki opravljajo umazane posle roparske sodrge v gorah, kaže Lampretov primer:
škofijski ll«t ljubljanske škofije je namreč pred nedavnim objavil odlok o suspenzi jI Jožefa Lampreta, duhovnika senjske škofije, prej Inkardinlranega v mariborsko Škofijo, ki hodi oicrog e komunističnimi tolpami po deželi, ma-Suje, pridiga In deli zakramente, pa nima ne epovedne juris dikcije (zato so pri njem opravljene spovedi neveljavne), ne kancmične misije. Zato se mu prepoveduje v ljubljanski škofiji Kakršno koli Izvajanje duhovniške oblasti (su-epensio a lurlsdlctione et dlvlnis).
Ta prop ali duhovnik se torej ne sramuje, podeljevati zaikramente In opravljati spovedi, do Cesar niti opravičen. nI. Pa ne samo na Balkanu poekušajo na ta način pridobiti prebivalstvo na svojo stran, ampak tudi v onih delih Italije, ki so jih zasedli nasprotniki Nemčije. Neko topogledno poročilo pravi;
Kakor se boljševlškl agentje, zveeti zgledu Svojega najvišjega mojstra Stalina tudi na »drugih področjih prikrivajo »cerkveno«, da na ta način najbolje dosežejo svoje namene spodkopavanja, opisuje cinično po anglo-ameriških Virih razširjen opis o rogoviljenju komunističnih tolp v določenih delih Italije. Tako poročajo, da ве vojaško vodstvo nekega takega »•narodnega osvobodilnega odbora« — boljše-viki se vendar v znaku Stalinovega gesla glede prikrivanja kominteme z nacionalizmom v no-'vejSl dobi prav radi krase в takšnimi »narod-'iunl« naslovi — zbira ob soudeležbi zlasti ko-'Puniat-iftnih odlposlancev v duhovniških oblačilih. Predsednik dela, preoblečen kot duhovnik, večina njegovih sotrudnlkov tudi. In seje Be otvarjajo s formulo »Bratje v Kristu, koa-WstorlJ je otvorjen<.
Brezimni poročevalec pravi, da je poseben Prtaor, gledati komunistične desparade v du-^ovnižkem oblačilu. Za komuniste pa uporaba oblačila zgolj kot vojne zvijače očitno nič nenavadnega. Boljševlškl agentje so J^Sojenl tako, da sistematično uporabljajo cerkvene obleke in se za svoje temne namene poslužujejo formul, naprav in pribežališč. Prenašajo na Italijanska ozemlja, M jih oni obdelujejo, zgolj običaje, ki jih uporablja Stalin na veliko. Če poskuša preslepiti okolje glede slej ko prej ateističnega značaja svoje politike In sovjetske države s tem, da postavlja nov ^svetl cerkveni zbor (alniodo)« s patriarhom hi s ellftniml maSkaradami, ki Imajo popolno-Hia ta namen, da. lunotrivajo najelabSe toljše-ргвлси*® z dozdevnim verskim obeležjem, vee to ni nič nenavadnega. Ustanoviti se inora samo podpora, ki jo najdejo te spletke Pri, reakcionarnih In' šovinističnih elementih in »uviieitva proti Evropi; katere skupno kuHuro-bolJSeviki In njihovi pomagačl teptajo z nogami. Zasmehovanje krščanskih veroizpovedi, niUjovih simbolov, zloraba duhovniških oblačil ^ Cerkva za namene boljševiške agitacije sta nadaljnji obliki, kako pridejo do izraza raz-^rojevailne in uničevalne moči, ki se tukaj iadiv-Зајо pod najnesramnejšlm izikoriščanjem tako Ivanih »nacionalnih« tendenc.
Vsi tisti, ki dajejo potuho temu počenjam Ju, •e bodo morali nekega dne pokoriti za to, kajti boljševizem Se nikoli ni dopustil, da bi mu ušel kateri izmed njegovih zaveznikov ali kateri Izmed njegovih voljnih orodij: ko Jih porabi. Jih uniči kot prve.
Gorenjski sport т preteklem leta
Vsako podjetje, vsak obrtnik In vsako društvo mora ob zaključku vsakega leta položiti obračun svojega celoletnega delovanja, zato je tudi dolžnost športnikov, da se ob zaključku ^ leta ozro na svoje športne uspehe In neuspehe, < predvsem pa na delavnost na športnem polju, . ki naj bo tudi v vojnem času čim bolj aktivna. Kljub temu, da je priznan šport kot vojno-važen so le redki oni ljudje, ki imajo razumevanje za šport. Ta aH oni bd si še želel za svojo zabavo uživati na športnih uspehih in gledati Športnike kot artiste ali žonglerje, ki naj se borijo z nadčloveško pogmnnoetjo In v stalni smrtni nevarnosti za svoj vsakdanji kruh, za ■ Športnlka-amaterja pa, ki poleg svojega rednega trdega vsakdanjega dela žrtvuje ves svoj prosti čas mesto nepotrebnega pohajkovanja aU pijančevanja za vežbanje in podvig v športu, se najde le težko ljudi, ki bi to žrtev za uspeh in podvigo naroda pravilno cenili. Namesto da bi se športnika za njegovo Idealno in požrtvovalno delovanje cenilo kot viteza, se ravno športniku mečejo pod noge največja polena in često se postopa 2 njim. kot s kakim zločincem. Revež-športnik naj se poleg vseh ostalih težkoč bori še proti lastnim ljudem, ki nočejo razumeti športnega Idealizma In stremljenja športnika In ki so v svojem duševnem razvoju še za pol stoletja za sodobnim svetom. Na tak način so bili uničeni že številni športniki in le odločni in trdni volji posameznih športnikov se je zahvaliti, da gre šport kljub vsem oviram svojo pot naprej.
Gorenjski športniki so že od nekdaj priznani daleč naokoli kot odlični športniki v najrazličnejših športnih panogah. Njihovi Izredni uspehi so zapisani v kronikah Sirom sveta. Mala Gorenjska je lahko ponosna na svoj športni rod.
Kljub vsem težkočam so Gorenjski športniki tudi v preteklem letu bili zelo agilnl. Kot največje športno središče Gorenjske je že splošno priznano malo mesto ABIdng, kjer so doma številni odlični športniki in kjer se tudi največ dela na športnem polju. Zato je skoro pri vsakem govoru o gorenjskem športu mišljen
predvsem Sport v ABlingu, ker vsi ostali kraji na Gorenjskem so v primeri z ABlingom na športnem polju komaj vidni.
ABlinško športno društvo s svojimi desetimi aktivnimi športnimi sekcijami prednjačl v športu daleč naokoli.
Pa si oglejmo še športno delovanje In uspehe T posameznih panogah %)orta v preteklem letu.
Nogomet
Nogomet je vedno bil in bo priznan kot kralj športa in to se tudi vsako leto znova potrdi. Na Gorenjskem so v preteklem letu obstajala številna nogometna moštva, ki pa so tekom leta bila primorana s svojim delovanjem prenehati. Prvorazredna moštva sta obstajala dva, eno v ABlingu In eno v Krain-burgu, vendar se je tekom leta krainboirško moštvo radd Izgube športnega Igrišča razpustilo. Tudi aBllnSko moštvo je bilo radi dolgotrajne zapore Igrišča znatno prizadeto. V pomladanskem prvenstvu je bil ABUng na drugem mestu v Kamtnu, Krainburg pa na četrtem, v jesenskem prvenstvu pa je ABllng na tretjem mestu, medtem ko Krainburg ne nastopa.
Drugorazredna moštva so obstajala v preteklem letu štiri, in sicer dva v Krainburgu in po eno v ABlingu in Laaku. Ob preteku leta je obstajalo le Se eno moštvo na Gorenjsekm, in to T ABlingu. V pokalnem tekmovanju si je osvojilo prvenstvo aBUnSko П. moštvo z velikim naskokom točk, drugo mesto je pripadlo krainburškemu liGW, tretje Kralnbur-gu П. in četrto Laaku.
Tudi mladina je nastopila na številnih tekmah. V glavnem sta obstajala dva mladinska moštva, eno v ABlingu in eno v Kralnburgu, od časa do časa pa je postavil tudi Veldes svojo mladino na noge. Prvenstvenega tekmovanja v K&mtnu se je udeležilo samo aBUnško moštvo In zavzema trenutno drugo mesto v tabeli.
V splošnem se lahko reče, da Je nogomet т preteklem letu v polni meri zadostil sedanjim zahtevam In da je bilo delovanje v tej panogi športa povsem zadovoljivo.
(Nadaljevanje sledi.)
Vesti iz Ljubljane in okolice
Skoraj nepopravljiva škoda. Ljubljanski »Trgovski list« pdže: Cela generacija bo morala pridno in i>ožrtvovalno delati, da se popravi škoda, ki so jo povzročili v ljubljanski pokrajini komunisti. Da navedemo le en primer: Po mnenju naših stavbnih etrokovnjaikov bo treba samo za obnovitev razdejanih in po-žganih kmetaklh hiš ter drugih poalopij 260 milijonov zidakov. Vse naSe opekarne pa morejo na leto Izdelati približno 12 milijonov zi-daikov. 20 let bodo torej potrebovale samo na-Se opekarne, da napravijo za obnovo razdejanih hiš potrebno opeko. Dejansko pa bo obnovitveno delo trajalo še mnogo delj, ker so razdejane tudi ceste in železnice in se bo mogla potrebna opeka dovoziti v nekatere kraje le z največjo težavo in šele potem, ko bodo prometne zveze znova urejene. Samo ta primer kaže, e kakšno brezvestnostjo so se pri nas uničevala poslopja in kako je bil ves »osvobodilni boj« pri nae samo prava gospodarska katastrofa za vso pokrajino. Ali tudi ta katastrofa nekatere ljudi še ne bo izpametovala?
Jubilej g, Tomaža Mencingerja. Ugledni ljubljanski trgovec in meščan g. Tomaž Mencinger je te dni dopolnil 70. leto svojega pridnemu in poštenemu delu posvečenega življenja.
Zaplembe Imovine. Uradni list šefai pokrar jtneke uprave objavlja odločbo o zaplembi vse premične in nepremične Imovine, upornika Petriča Dušana, akademskega slikarja v Ljubljani, in imovine njegovih rodbinskih članov.
Splošno gibanje proti komunizmu. Predstavniki celokupne slovenske javnosti, med katerimi čitamo Imena rektorja In prorektorja ter dekanov univerze in izredno velikega števila najprominentnejših osebnosti vseh stanov in poklicev, so izročili šefu pokrajinske uprave pre-zidentu dlvizijskemu generalu Rupniku proti-komunistično narodno spomenico, ki pravi med drugim, da je komunizem dpkazal z dejanji, da ni nikaka politika In ne ideologija, ampak najbolj Burov barbarizem, ustroj nereda, izgra-
jen zločini sestav, uničevalec verskih etičnih in moralnih vrednot, uničevalec osebne in narodne svobode, uničevalec življenj poštenih delovnih ljudi kakor celih narodov. Zato danes boj proti komunizmu nI politika , ampak osnovna človeška in narodna dolžnost, saj se tiče tako življenja vsakega posameznika kakor življenja vseh narodov :— še posrt>no malega slovenskega naroda, nad kateri® zločinski breznarodni komunizem najbolj beeni. Vsi pošteni ljudje in vsi narodi se bore proti zločinskemu komunizmu. Tudi ogromna večina slovenskega naroda je to zlo in neerečo sama spoznala in odklonila. Pogorišča slovenslUh vasi kličejo vse še zaslepljene Slovence, da spregledajo. Nad deset tiyiS.jX)žgapih in porušenih slovenskih' domov vpije po obnovi iz ruševin. Preko sto razdejanih šol, prav toliko prosvetnih in narodnih domov so strašna obsodba »kulturnega« prizadevanja komunizma. Nad 70 onečaščenih cerkvi, od teh 16 požganih, so kričeč dokaz komunističnega brezboštva. Preko 15.000 grobov najboljših mož in žen&, fantov in deiklet in nedolžnih otročičev iz vseh stanov in skupin kUče po pravični kazni. Poleg stotin pomorjenih izobražencev je tudi 29 narodno zavednih duhovnikov. Spomenica je jasna in jedrnata in v vsaikem pogledu zadeva bistvo prepotrebne borbe fperečo zahtevo današnj^a časa. Presunljivo prikazuje strahotni položaj, v katerega je razbojniški komunizem zagnal celotni narod v njegove sloje In vsakega poeamez-' nika. izhod iz težkega položaja je samo eden: trdna odločnost, da se komunistični pošasti emotreno, z železno doslednostjo posekajo nje-ne strupene glave in da se učinkovito zavi-e ter onemogoči širjenje pogubne okužbe.
Rogovllčeva mama ■ čmnč — umrla. Za večno je zaspala tašča pokojnega bana in mu-dr. Marka Natlačena, gospa Neža Vilfanova, vsem dobro poznana Rogovilčeva ma-ma 8 Črnuč.	'
Rodbinska kronika iž Gorenjske
Sotialnopolilltwl obiornth
Nemška vojska hrani ruske otroke
NemSka vojska je ustanovila sedaj 400. o-troško kuhinjo v zasedenih vzhodnih pokrajinah, S hranjenjem ruskih otrok Je pričela iPoljSka kuhinja nekega nemškega polka med boji ob jezeru Peipue. Do .danes ee je razvila ta prvotna delitev dodatne tople hrane ruskim otrokom v obsežno pomožno akcijo.
Na novo pridobljene tvorne sQe
Počitniški domovi DAF In mnogi drugI do-" ^vl mudijo delavcem y oboroževalni lađustrl-rudarjem možnost, da bo zopet okrepijo. ^ domov z 12.000 posteljami je na razpolago ^ efcvlru Relchsorholungswerka oddiha potreb-V tem letu je prebilo 180.000 mož in žo-
— to je 20 odstotkov več kot v letu 1942. — •voj dopust v najlepših pokrajinah Nemčije.
^brazba strokovnih delavcev ▼ General-gonvemmiento
jj^l^aževanje strokovnih delejvcev т Indu-obratih v Generalgouvemementu, ka-neiiin	še narašča je postalo že intenzlv
It« i zgled služI v bistvu delavsko stro-!^3e, kot se Izvaja v Nemčiji, čeprav ",°^fllaeodiU na dane možnosti v de-2 ^ , '^eze vodijo vajeniške vode, zl^jo med '^obraievalnlml obrati in dolo-s^tavo izpitom odborov, pred katerimi polagajo delavsko ett^kovne izpite.
Maltt gospodarske novice
Izsa anglo-ameriikega vp,da v Afriko na. jeeca pomenjkenjo živil v blv« francoski Se-»erni Afriki vsak dan vedno boli; tako po-
ocajo Iz Tangera. po rigoroznlh metodah Iz-,	od strani Insurgentov le nekoč
Algerija dane« izpostavliena drakon-■*lm ukrepom omejitve.
Civilno prebivalstvo v zadinienih državah h' w	z nadaljnjo orne-
Dr-H«rfnik ^ bencinom; tako Je Izjavil Sa ivSS ""varnoameriškega petrolejske-
Kreis Krainburg
Zlrklach. Rojstva v decembru 1943. L Marta Grllz Grad; Anna Nowak, Ulrlchsberg: Stefanle tVochinz, Oberfernig; Johann Urbam, St. Martin; Johann Prestor, Oberiem^. — Umrla sta: Jakob Meguscher, Dworie in Johanna Gerkmann, Unterfemlg.
St Georgen. V mesecu decembru 1943. leta BO se rodili: Maria Naglltsch, Prepratscheu; Ludmllla Perden, St. Georgen; Maria Suppan, Oberfeld; Franeiska Ostermaon^ Mile; Marla Aidowetz, St. Georgen; Viktor Breser, Oberfeld, Stefanle SIrz, Lausach; Viktoria Sajowita, Walsaeh; Johanna Siter, Mitterdorf; Maria Knlfltz, Prepratscheu, Johann Ster, Wlnklem; Johann Kucher, Walsaeh. — Umrli so: Johann Saplotnlk, Hotemasch; Johann Belecher, St. Georgen; Johann Sajowitz Olscheuk; Johanna Burger, Walsaeh; Matth&iis Kert, Krainburg, Am Strand; Ludmlla Sodnik, St. Georgen; Jo-eef Rachne, HUlben.
St. Velt-a. d. Sawe. V decembru 1943. 1. ao ee rodili: Maria Kalisch, Untergamling; Marian Zych, Brod; Johanna Draxler, Unteiplr-nltech; Marian Kowatsch, St. Vedt a. d. Sawe: Joeefa Jereb, Werje; Gerhard Seidler, St. Veit a. d. Sawe; Johann Jesch, Untergamling; Albin КпарИлсђ, Wlkertsche; Kristine Zweck, Oberpimitsch; Helga DoUInger, Welcbseldorf; Maria Trampusch, Brod; Viktor Kopatsch, Oberpimitsch; Johann Zurk, Brod; Xenia Prach, St. Veit a. d. Sawe; Alodsia Offentau-BtairwiKitotfrii Joeef grimoaohlt^ Gw-
zle; Mm-tin SchUrzel, Brod; Wilhelm Podgor-scheik, Qbergamiing; 'Friediidi Boris Macarol, GuDBle; Antonla Zeditaik, Tazen; Florlana Wleleir, Gunzle; Johanna Grabner, Tazeai; Lud-wig Juritach, St. Martin a. G. V letu 1943. je bdlo Vsega likupaj 142 rojstev. — Umrli so: Johann KoUer, St. Veit a. d. Sawe; Johaim Škofitz, Untergamling; Felix Porenta, Welch-eeldprf; Johann Seschek, Oberpimitsch. V letu 1943. je bilo 76 smrtnih primerov.
Kreis Radmannsdcrf
BreeJeeii. Rojstva v mesecu decembru 1943. leta.; Franz Testen, Laufen; Maria Weluschek, Tschemlutz; Antonla Schusterschitz, Mosch-nach; Paul Pototschnlk, Breslach. — Umrla sta: Andreas Paulin, Imifen In Agues Mlakar roj. Dolschan, Piraschitz.
Steinblchl. Rojstva v mesecu deicem. 1943.1.: Johann Zengle, Steinblchl. — Umrl je: Johann Schwonter, Unterleibnitz.
NeiimarktL V mesecu decembru 1943. leta so se narodlli: Andreas Schmitek, Viktor Scherbetz, Maria Tadel, Stefan GroB, Irma Remltz, Stefanle Jontes, Silvestra Rlbnlker, Anton Melerschitz, Johann Schurk. — Umrli so: Raimund Koschler, Franz Kral, Johanna Anschitsch, Katharina Kautschitsch. — Poročili so se: Johann Hladnik z Marie Saplotnlk, Ignatz Walewet?, z Johanno Stegner, Bartholo-ma,ua Kordesch z Rosalie Zerer in Josef Rob-le]$ z Framziako Zim.
Neue Freigabe von Kinderschnhen
Nova prosta izdaja otrošldh čevljev
Die Gemeinsdiaft Sdiuhe gibt bekannt, dafi аВ i. Janner die Kontrollabsdinitte 5 der 4. Rei<M-i kleiderkarte fiir Kinder im 2. und 3. Lebensjahr imd 7 der 4. Reidiskleiderkarte fur Knaben und Maddien vom 3. bis 15. Lebensjahr zum Bezug уоп Sdiuhwerk freigegeben warden. Auf dea Kontrollabsdinitt 3 sowie fiir Kinder im 4-bensjahr audi auf den Kontrollabsdinitt 7 kon-« nen ein Paar Sdiuhe aller Art mit Ausnahme von Lederstrafiensdiuhen und Arbeitssdiuhen bezogea werden. Fiir Knaben und Maddien vom vollen-deten 4. bis 15. Lebensjahr werden auf Kontroli-abschnitt 7 ein Paar Holzsandalen abgegeben.
Werdende Mutter in der Eisenbahn
Noseče žene na železnici
In den Zugen des Berufs- und Vorortverkehre sind nach einer Bekanntmachung der Deutschea Reicfasbahn werdende Mutter mit Ausweis aui den freien Platzen der Abteile fiir Sdftverkriegs-beschadigte zugelassen. Werdende Miitter mit Ausweis, die Fernzflge beniitzen, sollen wie schon bisher durch das Zugbegleitpersonal nach Moglichkeit auf Sitzplatzen untergebracht werden. Wenn andere Platze nicht zur Verfiigung stehen, sind vor allem die freien Platze in den Abteilen fiir Mutter und Kind in AnspruA zu nehmen. Werdende Miitter, die reisen miissen, fiihren daher zweckmafiig einen Ausweis mit eich, eine Schwangerschaftsbescheinigung einet Hebamme oder eines Arztes und, soweit sie er-werbstatig sind, einen Ausweis ihres Betriebes Oder ihrer Dienststelie mit der genauen An-sdirift Шгег Wohnung und des Betriebes.
Naši vojaki pozdravljajo domovino
z Vzhoda: Paler Silvester, St. Georgen; Mlakar Johann; Klantachnik; Streich Stanislaus iz Neumarktla.
Z Zapada: Sormian Franz, Gber Femlg; Mar^ tlnjak Josef, Grad; Lautlscher Johann, ABlingj Zwetek Martin, Woch. Mitterdorf; Mikel Martin, Woch. Kerschdorf; Poleiner Cvetko, Bim-i baum bel ABling; Detaewetz Leopold, DorfemJ, Woschner Josef, St. Oswald; Kaisowar Jew ћазш, ABling; Schuster Stanko, Schwarzen*
dorf; Perz Slavko, Radmannsdorf; Mulel Josef, Unter Leibnitz; Bergant Josef, Dworje;
Maly Ciril, Tupalitsch; Kavčič Anton, Tupa-Utsch; Jeras Vinko in Perauschek Milan, Ta-zen; Filipitsch Franz, Kalberg; Maly Josef, Neumarktl; Beneditschitsch Johann. Eichen-gruben; Balantisch Franz, Mankendorf; Konjer Viktor, Flodnlg, Meglitsch Anton, Dolina; Mau-rin Anton, Krainburg; Melitzer Paul, Tersain; RamovBch Josef, Falkendorf; Mlakar Josef, Unter Otok; Stritich Stanko, Neumarktl; Ra-«
epet Andrej, Feistritz; Scholer Stanko, Breslach; Pertschitsch Franz, HI. Kreutz; Motsch« nig F^anz Tersain; Marolt Vinzenz, Veldes; Breznik Johann, Buntschitsch Josef, Dobnik Josef, Borko Kari, Besiak Josef, Ber Franz, .]»чгг Belal Franz, Rogell Josef, Globotschnik Jo- « ■ hann, Jurkownlk Franz, Peterka Anton, De-rentschin Karl, Stoper Martin, Breznik Franz, Walte Oskar, Panschek Anton, Shita Franz, Galun Anton Rah Johann, Terbuc Jakob, Moll tschitsch Alois, Hamrschak Franz, Kopuschar Franz, Cehart Stanislaus, Lubiz Franz, Ple-terko Franz.
Z Juga: GrolBdek Vinzenz, St. Jakob a. d. Saiwe; Grad Peter, Dragomen; Lnkan Johann, Dragomen; Wrhowetz Anton, Waatsch; Jug Johann, Ponowitsch; Vogelnik Josef, Buchf helm; Ferjan Josef; Grabtsche; Batzingen Jakob, ABling; Pokoren Johann, Podretsche; Na-stran Gottfried, Domschale; Lipouschek Joeef, Blagowitz; Wallant Viktor, Radmannsdorf; Groschel Jakob, Krainburg; Hoiker Franz, Laak; Kwas Franz; Salog-Komendo; Mrsche Andrej, Moste-Komendo; Traven Martin, Wo-•ditz.
S Sevehi: Kloptschitsch Johann, Srakoulej Schelesnlker Franz, Stein; Mandelz Franz, Zgosche; Sor Franz, Krainburg; Knifitz, Pre-batfichewo; Sire Franz, St. Georgen; Kristan Franz, Nerumarktl; Konz Stanislaus, Wart; G^ lob Xgnaz, Miinkendorf; Koritnik, Zlrklach, Novak Franz, Jama; Mrak Stanislaus, St.
Veit; Kunsichitz Ferdinand, Pernike; Poga-tschnlk Ludwig, Wart; Kopin Karl, Schdnstein; Pristovnik Johann, Plank'enstein; Kaiser Johann, Unterdrauburg; Jenko Alois, Zagorje;
Ster Michael, Krainburg.
Našim bralcem I
Objavljali smo doslej rade volje pozdrave naših vojakov. 2al pa tega v bodoče ne bomo mogli več storiti, ker nam nedostaja prostora.
Naš knjižni kotiček
Zopet leži pred nami letopis deželnega glavnega mesta LInz, ki je izšel v Kari H. Blechoft Verlagu, Wleo pod naslovom »Stlllere Helmat« (»Tišja domovina«) In katero je izdal župan dr. Leo Sturm. Letopis je spričevalo kulturnega dela enega izmed naših Gauov. Med letopisi zavzema ta zvezek že radi tega posebno iriesto, ker zbira stvarlteljsike sile FUhrerjev«
ožje dom'ovtne in prinaša prispevke cele vrsta pomembnih peeniko\' in umetnikov kot; Blaaa, Ortner, Tumler, Zerzer, Dachauer, Dlller, Kari Hane Watzinger in mnogo drugih. Knjiga je opremil jena s številnimi umetniškimi tiski, reprodukcijami slik in risb ume'.ndkov iz Gaua Oberdonau. Izdajo te reprezentativne knjige toplo pozdravljamo, zlasti že aaio, ker je izdaja knjig danee tako težavna.
Fr. Horstmann
Diplom. Opfiker Ca KRONFUSS
Klogenfurf, Bahnho^slraђe IS
BI4 Hi xeitexet fedat yonnlttaj geediloese4i
stran в. — Iter. 2.
KARAWAVKEN BOTE
Sofcot«, g. januarja IMt
I* ЊШ o^esi
Xidktfspiele
AUgenieine Hlmtreuhand O. ra. b. H. Zwelgetelle Veldee
ASSLING
7.. 8., 9.. 10. I.
Die kluge Marianne
FUr Jugendltche nicht zugelatsen!
11.. 12., IS. I.
Premier Butterfly
FUr Jugendlicbe nicht zugelassen!
DOMSCHALE 8., 9. I.
Sofienlnnd
FUr Jugendliche zugelassen!
12. I.
Hochzeit mit Hindemiseen FUr Jugendliche nicht zugelaesen!
KRAINBURG
7., 8., 9., 10. I.
Frauen sind keine Engel
FUr Jugendliche nicht zugelassen!
11., 12., 13. I.
Aus erster Elie
FUr Jugendliche nicht zugelaesen!
LAAK
7.. 8., 9., 10. I.
Spate Liebe
FUr Jugendliche nicht zugelaesen l 11., 12., 13. I.
Himmel, wir erben ein SchloB Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelaesen!
LITTAI
8.. 9. I.
Die groSe Nummer FUr Jugendliche zugelassen!
12., 13. I.
Flucht ins Dunkel
FUr Jugendliche nicht zugelassen!
MIESS
8., 9. I.
Diesel
FUr Jugendliche zugelassen!
NEUMARKTL
7., 8., 9., 10. I.
Dr. Crippten an Bord
FUr Jugendliche nicht zugelassen! 12.. 13. I
Mannernirtschaft
FUr Jugendliche nicht zugelassen!
RADMANNSDORF 8., 9. I.
Frauen sind keine Engel
FUr Jugendliche nicht zugelassen! 12., 13. I.
Die unvollkommene Liebe FUr Jugendliche nicht zugelassen!
STEIN
7.. 8., 9.. 10. I.
Nacht ohne Abschied
FUr Jugendliche nicht zugelassen!
12.. 13. I.
Florentinerhut
FUr Jugendliche nicht zugelaesen!
ST. VEIT 12. I.
Der dunkle Ta*,
FUr Jugendliche nicht zugelassen!
SCHWARZENBACH 8., 9. I.
Die Keilnerin Anna
FUr Jugendliche nicht zugelassen!
VELDES
7., 8., 9. I.
Du gehorst zu mir
Fui Jugendliche nicht zugelassen!
12., 13. I.
Der ewige Quell
FUr Jugendliche zugelassen!
WART
8.. 9. I.
Fronttheater
FUr Jugendliche zugelassen! WOCHEINERTAL
8., 9. I.
Blaufuchs
FUr lugendliche nlrht zugelassen!
Aritlidier Sonntagsdsenit
KraiiiiMirt;: Am 9. Janner 1944: Dr. Kar. Petritsch, Krainburg. Velde ser StraUe 14, Feraruf 179.
Au iPdnii Ultn dip UeiKiu-hf Wdi'hi'iix'iiHii
SEIT JAHRZEHNTEN
44%
DARMOL-WERK
DtisLSCHMIDCUl

gefahrsicher beleuchten. heiQt Unfalle verhUten. Hlerzu finden anderwel-flg enfbehrllche OSRAM-Lompen zweckgereehte Verwendung. Schon 15 u. 25 Watt genUgen meist.
. OSRAM .
AMTLICHE BEK4l«l«TMA€HtJ\IC;El\
mMta Krainburg.
Krainburg, den SO. 12. 1943.
Razglas
Hiinl posestniki, njihovi na'meetnlki ali upravitelji ee morajo a hlinlml Imeniki, ki ao v njihovih hišah v svrho preizkušnje teh imenikov zglaaiti pri prijavnem uradu mesta Krainburg, Adolf-Hltler-Platz št. 1, pritličje, vrata St. 1 in ■icer med uradnimi urami od S. do 12. ure in od 16.30 do 17.30 ure ob naslednje navedenih dnevih. Ob sobotah odpadejo popoldanske uradne ure:
v ponedeljek, dne 10. I. 1944. Adolf-Hitler-Platz,
HaufHaM
H6RBST
Hiagenfuti
Kinderbetlen
Sia^alne.
/arne preo ognjem In vio nom Omare za iplse in knjige
HANS WEBNIfi.
iCIagenturt HeydrlchftrsRc
Schlllerstrafle in Valvasorplatz, Hinterhausgaeee in Postgasse, Goethe-PlatE in Geyergaese, Am Baumgarten, Am Vi«hmarkt, SchloBweg in Bahnhofweg,
ponedeljek, dne 17. I. 1944. BergstraSe,
torek, dne 11. I. 1944. •redo, dne 12. I. 1*44. četrtek, dne 13. I. 1944. petek, dne 14. I. 1944. Mboto, dne 15. I. 1944.
torek, dne 18. I. 1944 •redo, dne 19. I. 1944. Četrtek, dne 20. I. 1944.
T pftek, dne 21. I. 1M4.
v aoboto, dne 32.1. 1M4. v ponedeljek, dne 24. I.
torek, dne 26. I. •redo, dne 26. I.
1944. 1M4.
v četrtek, dne 37. I. 1944.
v petdc, dne 38. I. 1944.
v eoboto, dne 29. I. 1944. v ponedeljek, dne 31. I. 1944, v torek, dne 1. П. 1944.
v »redo, 3. П. 1M4. v četrtek, dne >■ П.
v petek, dne 4. П. 1944.
v eoboto, dne 5. II. 1944.
v ponedeljek, dne 7. H. 1944. Palkendorf, v torek, dne 8. П. 1944. ~
v aredo, dne 9. DC. 1944.
v; četrtek dne 10. П. 1944.
v petek, (ine 11. П. 1944.
Sawestrafie,
Layergaeee,
Albrecht DUrer-Gasee in Auf
der Bastel,
Jahngaaae, LaibacheretraGe in SeelandetraBe od št. 1. do 40, RelterdurchlaB In Am Felsen, 1944. Sawe-Voretadt,
Kankerweg in Koechatgasse, Vogelweidegasee in Karawan-
kenetraBe,
Veldesenrtrafle tn Alte-Poet-Oaaae,
Frttbelg., Herat Weeeel-Plate in SeelandstraiQe od it. 41 do 80, Steinergasse in Gartengasee, SeelandetraBe od St. 81 do 139, Gallenfeiserfltr., TriglavatraBe
Inf Feldweg,
Alte StraBe in Am Weiher, Ooldenfeld, Zum WajMerturm in
Wicket raBe,
Badgaase in Habichtgaae, Sperbergaaee,
^ НШк&Јилб
Kohl«', Koltt- und Baumeterialiengrofjhandel
Krainburg - Buro: Adolf Hitier-Plalj 15, Tel. 193 Lager; Savavorstadt und Veidesarstr. 1 2
1*44.
▼ eoboto, dne M. H. 1*44.
GrubMidorf,
Am Haag od štev. 1 do 60, Am Hang od štev. 61 do 120, Am Hang a števllikainl, ki nlao Imenovane, pri tem #o tUdI zapoipadene atanovanjske na-•elbine,
Am Strand,
▼	ponedeljek .dne 14. II. 1*44. Felaendorf,
▼	torek, dne 15. U. 1*44. St. Margaretenberg,
T aredo, dne 16. П. 1*44. Wart od hiš. štev. 1 do 100 v Četrtek, dne 17. П. 1*44. Wart od h«, štev. 101 do 200, v petek, dne 18. П. 1*44. Wart od hiš. štev. 201 do 300, v ^boto dne 1*. П. 1*44. Wart od hiš. štev. 301 do 400, T ponedeljek, dne 31. П. 1*44. Wart z še ne Imenovanimi hišnimi številkami kakor tudi nove atavbe, ki do dane« še nlao dobile hišnih številk.
Opozarjam hišne poaeetnike, njihove namestnike ali upravitelje, da morajo brezpogojno predložiti hišne imenike in bom proti njim v primeru neopravičljivega nevpoštevanja te odredbe a kaznimi postopal.	_
Der Bttrg«rmel«ter:
gex. Mlirth
Ob smrti našega nad vse ljubljenega soproga in dobrega očeta, starega očeta, brat4. strica, svaka, tasta, gospoda
Slelan Dcmsdier
#e za vse izraze sožalja, za podarjene vence in cvetje, za mnogoštevilno spremstvo na zadnji poti vsem prisrčno zahvaljujemo.
Poee'bno zahvalo g. župniku za poslednji blagoslov, ter vsem, ki so nam ob najtežjih urah stali ob strani.
Neumarktl, 3.1.1*44.
2alu)očl;
Antonla, soproga, Slavko in Mirko, sinova, Milica, hči, Franz Strohmeier, zet, Silva roj. Pau-tschltech, Marga roj. Mathels, snahe, Franeit, UUka in Mira, vnuki in ostalo sorodetvo.
SENF
Ptbrlk C. Ven«**. Klijenfurt
CibriV C. wen«ei Klue^nfiir
V globoki žalosti Javljamo veem so-ItgM rodnikom. prijateljem in znancem žn-loetno veet, da je naS ljubljeni eln, brat
Desdimann Frani.
Soldat,
v cvetoči mladoetl 22 let, 5. novembra UMo. na vzhodni fronti zgubil svoje mlado življenj?.
Ve« naSe upanje in tivljenjeka sreča podiva daleč proč od domovine, ki jo je tako ljubil.
Kdor Je poznal naAega Francelna, U ve, kaj smo z njim zgubUl.
Ribno pri Bledu, 27. dec. 1943.
žalujoči starAl, bratje In iwrnln
ESSIG
Kabrlk C Wengei Klasenfun
Oi« stirkenden
Hlitn- and UardiuunqiiropfQn
„Ledauflilar"
vviedei «rhaltli(ii
Jdiutarf-MBtHiki
Wien XII. Hersierqasse 5
Weehselseitnte Kranken-VersicherunBs Anstalt
SUdmark bietet;
Kranken-Zusch uBverHicherane fUr Pflipbtversioherte.
Kranken Vollverslcherung
fUr Versinherunesfreie
Krankenhaiixlaeueld-Versicherune filr iedermenn,
Auskunft: Hanptverwal-tuns G raz. Neiilnreacse 57 Verw ^lliniKsstelle Mar burit, B.lm. Sohmldt-Gasse Nr. 8. Bilro Cilii, Graben-easse 2.
Wie ein Schwamm sidi wenn er ins Woijer kemmt, $0 sQugt sich ouch die W6*che-faser im Henko-Watser voll. Sie quillt auf — und dadurch lost sich die Schmutzkruste avf derWdsche, betonderi, wenn man die Stuck* g*l*g#ntlicti durchsfampfl. Heute solite jede Housfrou vor oWem genOgend iange einweichen, um aiese schmutzlosende Wlrkung zu verstarkenl Dos ist ouch des-halb notig, weil Henko nicht unbeschrfinkt zu haben itt und wir diesen wertvollen Waschehelfer deshalb besser ousnOtien mosten.
Si>l]/Bu IŽCfc)
Dekla, vajena vseh kmečkih del te sprejme v dobro hiio. Ponudbe na K. B. pod »Sposobna 1178-1", v Krainburg.
Krojaiki vajenec te sprejme. Oskrba v biiL Ponudbe n« K. B. Krainburg pod „Takoj".
2166-1
Sprejmejo se mlinar za valjčni mlin, hlapec za kmetijstvo in dekla za kmetijstvo v mlinu. Joyan, Mittergomling Nr. 20, a. d. Sawe.	5705-1
Dva mizarska vajenca, hlapca in deklo sprejmem takoj. Markelj Johann, Wcrd 16. P. Podnart.
2156-1
Kovaikega pomočnika in vajenca sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši, Ciril Porenta, kovaški mojster in izdelovatelj vozov, Mannsburg okraj Stean.
5009-1
Mlinarja, dobro verziranega sprejme valjčni mlin. Nastop takoj. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Takojšen nastop" 1164-1
SLUŽBO DOBI
16 L deklica, preko dneva w posjene iiče zaposlitve od 4. ure naprej, pri družini, ki bi ji za delo nudila vtaj skromno prenočišče. Ostalo po dogovoru. Naslov pri K. B. Krainburg.
217»-*
_PRODAM__
Tobačno seme s popolnimi navodili za setgv, pridelavo-in pripravo za kajenje stalno razpošiljam. Naročilu priložiti RM 4.' Ignaz Medwed, Volkermerkt, Kiirnten.	2054-6
Prodam i lahke fijakerske sanke,
2	posmojke, i voz, enovprežen,
3	fijakerske svetiljke, i laufram, 2 štangen-jermena, i vajeti, 1 rukrema, S ujzd, } manjše komate in več starega železja 1» kovače — vse v dobrem stanju. Dolenz Kari, Eisnern. 1190-f
Sturžnico (Drehbank) ugodno prodam. Markitsdi Franz, Wart III, SAlosserei, Krainburg. 2121-0
KUPIM
NIVEA
ZAHNPULVER
ist ein feines. ichaumendet Zohnpfleoemittet von er frlschena oromatischem Geschmack. £s ist neu ge-schofien worden fur сГеп Fall, doO bic zur Ze>t Niveo Zohnpo&fo nicht im« mer bekommen konnen.
Angebrodiene Arznei-Pad<ungen
nadi tntnahme der (eweils benottgten Arznelmenge »ofort wleder gut ver-schlleftenl Zutritt von Luh und Feuditlgkelt beeintrochtigt in vielen Fallen die Holt-borkeit und Wlrkung der Arznel. Ver-dorbene Arzneimlttel bedeuten ober den Vertust von In rAuhevoller Arbeit ge« wonnenen hod^wertlgen HellsloMen, die donn onderen Kronken fehlen —
Dr. Boether-Tabletten
tind wie all* Madophorm-Arznelmltlal oossdilleeiich In Apoth*k*n •rhaillleh.
MEDOPHARM
Pharmazeufische Praparate Gesellschoft m.b.H., MOnchen B
OuteAniagc
Hirer ErtpamirTe
vrridiigrnSif dm koltert-loCrn Aiildnr-Rjlocbcr ubrr ilrurmrgunfTfgirs kiitpdim uiid ddsVtrnnfr BfnslpaimtifidrrortMMoi unddUrtlrn BdUlpdrkalfir in dm DofMU-Alpciigautn
EUSTtNRQT
Dynamo 6 do lo Ph in motor 6 do 8 Ph kupim, eventuelno r*-menjam. Naslov pri K. B. Krainburg pod „Prilika 2177-7'.
Kupim 8 do 10 m dolgo ral^ Ijeno tranimisijiko velo z ležaji debelo fo do 60 mm. Tsches«<B Josef Muller, Tazen 41, St. Veit
i. d. Save.__1^6f-7
Hie »e za nakup nekaj vagonov smrekovega, jelkovega, borovoga lesa, 19, 14 in 16 mm, % do 17 cm, pararelno ali konično, iz žage ali trgovine v vseh kakovostnih razredih. Visoka stopnja nujnosti. Ponudbe na Hans Tranm-eer, Holzgrofihandel, Kla^niurt, Volkermarkter StraBe, Bahnuber-setzung.	10Ју7
MENJA M
Ženski Šivalni stroj dam za moško ali žensko kolo. P. Mat-kovitsdi, Am Hang i49> Krainburg.	_ 2170-15
Z Ц N 1T V K
Fant 32 let, lofer x nekoliko gotovine želi spoznati v svrho nitvc gospodično ali vdovo 25 30 let z lastnim domom in bre«, otrok. Cenjen« ponudbe na K
B. Krainburg pod „Resnost
"• __
SpodnjeStajerc, star 38 let. zLnja s kmečkim dekletom, de 35 let starim, v svrho takD,|n)e ienitve; tudi vdove brez otrok niso izključene. 2ehm na poh^ nost in zvestobo. Ponudb« s sliko je poslati na K. B. Krainburg pod značko „Novo živlM" nje" stev. 5013-21
Fant 31 let osamljen skah neizkušen želi ' k-nitve znanj, z dek«««"« 4' vo brez otrok ^ M f 35 let. Le t*"" ponud^ s »» ko. ki se »rne, poslati na V B Krainburg pod „Zvesto >» srečno življenje".__
RAZNO
čevlje, daraike in molk# (StreBee-schuhe) na Berugichein I.
luje po meri. Maria Peklemik, Krainburg, Bcrgitrafic i{.
2187-»!
Knjigovoditvo v abonmaju f®* itni predal U Laak a. d. Zaitr«