Žepna knjiga na naših knjižnih policah Ob koncu leta 1977 In v začetku naslednjega letaje bllo v našlh knjlgarnah In mnoglh blagovnlh hlšah moč opazltl na posebnlh stojallh manjše brošlrane knjige pod skupnim naslovom »Žepna knjlga«. Kupec /e lahko Izblral sprva med dvanajstlml naslovl knjlg, kasneje pa se je izbor še razšlrll, In danes lahko rečemo, da Je v tej zblrkl res lahko najtl ustrezno knjlgo skoraj za vsak okus. Taka možnost nakupa knjig po izredno nizki prodajni ceni in precej širokega izbora je za marsikaterega bralca prijetno presenečenje; ni treba več od-šteti zajetnega kupčka ban- kovcev za knjigo, ki je na po-gled sicer lepa v svoji razkoš-ni usnjeni ali platneni »oble-ki«, toda temu primerno tudi draga in zato tudi pogosto ne-dostopna širokemu krogu bralcev. Ljubiteljem knjig je bilo prej precej težko pogpsto kupiti knjigo in so si željeno literaturo raje izposojali v knjižnicah, danes pa lahko dobe tudi knjige-uspešnice po trikrat manjši ceni kot si-cer - to pa prav v Žepni knjigi. Zbirka je produkt skupne-ga dela več slovenskih založb - kar 7 založb sodeluje v tej medzaložniški zbirki: Cankar-jeva založba (ki je tudi nosilec celotne akcije), založba Mla-dinska knjiga, Borec, Držav-na založba Slovenije, pa založ-ba Lipa iz Kopra, Obzorja iz Maribora ter Tehniška založ-ba. Vsaka založba nameni za vsako knjigo posebej, ki jo že-li uvrstiti v svoj izbor, določen ustanovitveni delež, sodeluje pa lahko s toliko knjigami, kot pač želi. Zdai uvrste neka-tere založbe v Žepno knjigo običajno dve knjigi (tako RHa-dinska knjiga, pa tudi še dru-ge), nekatere pa le eno knjigo (npr. založba Lipa), včasih ne-katere ponudijo kar tri knjige v enem letniku! Pri Cankarjevi založbi delu-jeta dva odbora v zvezi z »Žepno knjigo«: poslovni od-bor ter uredniški odbor, ki izbira nova dela, ki jih bodo uvrstile posamezne založbe v zbirko Žepne knjige. Vsaka založba plača stroške dela te-ga oddelka pri Cankarjevi za-ložbi, določen rabat in si tako zagotove enotno opremo knji-ge, skupno ceno za prodajo, skupen tisk, plačajo sploh vse stroške v zvezi s tiskom, tudi avtorske honorarje. Zbirko so sprva tiskali v 10.000 izvodih, kasneje je naklada padla na 8000, pa celo na 6000 izvodov nekega dela. Naklada je pač odvisna od mnogih dejavni-kov... Da ne bi morda kdo mislil, da neka založba, udeležena v tej knjižni zbirki, lahko precej zasluži s prodajo teh del v bro-širani izdaji. Pri Mladinski knjigi mi je tovariš Ivan Biz-jak povedal, da dajo vsi pri-hodki in odhodki od usta-novitve zbirke pa do danes kar 20 milijonov minusa v zvezi z Žepno knjigo! To Jasno kaže, da založbe nikakor ne bogatijo s tiskanjem in izdaja-njem te zbirke, morda si na-kopljejo celo izgube..., torej je zmotno prepričanje nekate-rih, ki menijo, da si založbe s tiskanjem broširanih knjig -seveda je njihoga količina večja - želijo ustvariti profit. Kje je treba iskati vzroke za tako velike izgube, seveda ne vem - morda ni Mladinska knjiga imela srečne roke pri sami izbiri knjig, namenjenih za Zepno knjigo, najbrž pa so vzroki tudi drugje... Moj pri-jazni sogovornik je povedal, da so do sedaj sodelovali s še-stimi deli (kar štirje avtorji so domači - od Kosmača, pa do novejšega literamega ustvar-jalca Bulatoviča; po ostalih dveh delih pa so posneli tudi film: Ljubezenska zgodba in Zajtrk pri Tiffanyju - le kdo ne pozna teh naslovov?!), da jim je naklada do tretjega let-nika zbirke padla od 10.000 izvodov na 8000 ali manj, nji-hova cena pa se giblje od dveh starih tisočakov pa tja do sedmih... Cena knjige to-rej ni pretirano visoka, pa kljub temu zanimanje za Žep-no knjigo žal upada! Je prav, da je tako, kot pač je? Pri Cankarjevi založbi mi je tovariš Miloš Mikeln predsta-vil namen Žepne knjige - Knjiga naj bi namreč našla pot v najširši krog ljubiteljev branja, kar omogoča med dru-gim tudi dokaj nizka cena. Kljub temu pa je naš sloven-ski »knjižni trg« še vedno ve-liko preozek (je to odraz naše mentalitete, se ob tem sprašu-jem) in bi ga bilo treba bolj razširiti. V naslednjem letu se bodo stroški za tisk in papir še povečali za približno 25% -le kaj bo šele tedaj? Danes lahko izbiramo kar med 31 naslovi knjig, ki so znane doma in v svetu. Mnoga dela so uspešnice, ki so v sve-tu yeliko bolj brana - no, mor-da *pa tudi Slovenci radi veli-ko beremo (le da gremo raje po knjigo v knjižnico ali pa kupujemo knjige bolj za okras in zapolnjevanje praz-nih knjižnih polic - ne pa za branje in bogatenje nas sa-mih... Priznajmo, da je pone-kod res to slednje: da kupuje-mo knjige »na metre« in bolj za vzbujanje občudovanja in zavisti sosedov, ne pa zase...). Izbor knjig se bo to leto še povečal za nekaj naslovov. Treba se je le ozreti po stojalih Žepne knjige in izbrati knji-go, ki bo po našem okusu. V knjigamah so mi poveda-li, da je povpraševanje po teh knjigah zelo različno; prodaja je odvisna od lokacije same prodajalne, pa od populacije, ki zahaja vanjo in še od marsi-česa. Povedali so, da največ pro-dajo brošur oziroma priročni-kov, kot npr. Naše gobe, Lju-bezen, spolnost, sreča, Tvoj otrok od A do Ž in kuharsko knjigo, pa tudi Kirurginja gre dobro v prodajo (kot vedno, se mi zdi...). Tudi zgodbe z vojno ali znanstveno-fanta-stično tematiko so precej iskane. In za konec vprašanje za ra-zmišljanje (če se vam zdi zani-mivo): kaj menite, bralec, ka-ko se prodaja »Vročica sobot-ne noči«..?• Dora Vodopivec