a j večji slovenski dnevnilT lf T Združenih državah
_ Velja za vse leto ...	$6.00
D Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
l
GLAS
List slovenskih delavcev v Ameriki«
TELEFON: CHelsea 3—3878
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879
	The largest Slovenian Daily in B
i	the United States.
i	Issued every day except Sundays □
■fes	and legal Holidays*
	75,000 Readers.
	—------
TELEFON: CHelsea 3—3878
NO. 45. — ŠTEV. 45.
NEW YORK, TUESDAY, FEBRUARY 24, 1931. — TOREK, 24. FEBRUARJA 1931
VOLUME tftytt — LETNIK xxaijl
DHI UPA, DA BODO POGAJANJA USPEŠNA
VOJAKI IN POLICISTI STRELJALI V SKUPINO NACIJ0NALIST0V VEČ OSEB MRTVIH IN RANJENIH
V Bombayu je bilo aretiranih nad petsto prostovoljcev. — Angleško vojaštvo je streljalo na demonstrante. — Vseindijski kongres je dal Gandhiju nadaljno polnomoč. — Sklep delavskega komiteja je postavil na laž govorice o razkolu. — Angleška vlada bo kmalu odgovorila.
BOMBAY, Indija, 2 3. februarja. — Tekom druge demonstracije, ki so jo vprizorili pristaši Gandhija, so angleški vojaki in policisti aretirali veliko množino Indijcev.
Iz Peša vara poročajo, da se je v mestu Utmanzai udeležilo demonostracije na tisoče Indijcev, ki so protestirali proti aretaciji indijskega nacijonalista Abdula Ghafarkana. Ker se množica na povelje ni hotela raziti, je oddal oddelek vojakov na demonstrante par salv. Dva Indijca sta bila na mestu mrtva, veliko jih je bilo pa ranjenih.
V	Bombayu je bilo aretiranih petsto članov prostovoljskega zbora indijske nacijonalistične stranke, ko so hoteli vprizoriti demonstracijo na Esplanade Maidan.
O spopadih s policijo oziroma vojaštvom poročajo tudi iz raznih drugih krajev.
NEW DELHI, Indija, 23. februarja. — Delavski odbor vseindijskega kongresa je dal Mahat mi Gandhiju nadaljne polnomoči v njegovih pogajanjih s podkraljem. Zdaj zamore Gandhi po svojem lastnem preudarku sprejemati oziroma zavračati predloge.
To znači, da indijski nacijonalisti brezpogojno zaupajo svojemu voditelju ter so uverjeni, da bo dosegel kar največ mogoče v interesu Indije.
Tozadevni sklep je tudi ovrgel vse govorice, da je nastal razkol v delavskem odboru.
Rečeno je bilo namreč, da se nekateri zmerni člani ne strinjajo z Gandhi j evimi nazori ter da hočejo imeti mir za vsako ceno.
Glede pogajanj med Gandhi jem in podkraljem sta obe stranki zelo molčeči, kajti obe stranki čakata, kakšno stališče bo zavzela angleška vlada napram Gandhijevim pogojem.
Gandhijevi pogoji so naslednji:
— Indijske oziroma angleške oblasti v Indiji morajo izpustiti vse politične jetnike; neupravičene napade, ki jih je vprizorila policija na indijsko prebivalstvo, je treba natančno preiskati in kaznovati krivce; vso lastnino, ki je bila zaplenjena vsled neplačevanja davkov, je treba vrniti; člani kongresne stranke naj imajo pravico preprečiti prodajo tujega blaga ter naj se jim dovoli, neglede na angleški monopol, pridobivati sol.
V	obeh taborih vlada precejšen optimizem ter prepričanje, da bo med Gandhijem in lordom Irw-ingom dosežen glede vseh točk sporazum.
Ko so danes vprašali Gandhija, kako bodo izpadla pogajanja, je rekel: — Veliko večja možnost obstaja, da bova sklenila mir kot pa da se bova razšla v sovraštvu.
RANGOON, Burma, 22. februarja. — V bližini Tharawaddy se je završil vroč spopad med policijo in štiristo domačini. Petindvajset domačinov je bilo usmrčenih, veliko število pa ranjenih.
V	Henzada okraju so bili usmrčeni trije domači ni, ko so hoteli vprizoriti napad na nekega visoke~ ga angleškega dostojanstvenika.
ŠTRAJK PROTI TEKSTILNI K0MPAN1JI
Štrajkarji v Lawrence so pozvali svoje tovariše, naj se jim pridružijo v boju. —Upravičene zahteve.
LAWRENCE, Mass., 21. febr. — Štraj kujoči delta vsi Amer. Woolen Company so se danes podali v Wood in Washington tovarne ter pozivali tam zaposlene delavce, naj se jim pridružijo v boju proti izkoriščanju. KeT je v ponedeljek praznik .ter bodo tovarne do torka zaprte, bo šele v sredo mogoče ugotoviti obsežnost štrajku.
Delavci se pritožujejo, da jim je kom pa ni j a naložila še več dela, ne da bi jim dala za to kako povračilo.
Prvi odgovor, ki ga je dahi mestna uprava v tem sponi, je bil, da je bilo poslanih beč močnih oddelkov policije za zaščito tovarn.
Soglasno z novimi določbami bi morala dva delavca upravljati po devet strojev.
Delavci pa hočejo, naj vse posta-rem ostane ter zahtevajo za vsako prekumo delo dvojno plxco.
ŠPANSKE
VOLITVE
Nadaljne priprave vlade
EKSEKUCIJA SCHROEDER-jeve
Morilka državnega policista in njen pomagač sta šla mirno v smrt. — "Železna" Irena je ostala do konca zvesta svojemu imenu.
BELLEFONTE, Pa., 23. februarja. Umor državnega policista Brady Paula je bila maščevan. Danes zjutraj ob sedmih sta bila bivša natakarica Irene Schroeder in njen ljubimec Gleen Dague usmrčena v elek tračnem s.oiu.
Morilca sta junaško čakala svoje-
MADRID, Španska, 22. februarja. Generalna stavka, kot odredba proti novi vladi, je bila vsaj za enkrat preprečena. Izvršilni odseki socij-a-listične stranke ter delarvskih organizacij pa razmišljajo še naprej o svojem stališču napram volilnemu programu vlade.
O možnosti poznejše generalne stavek, kot demonstracije proti monarhiji, pa se ni dosedaj še razmišljalo.
Medtem pa je vlada Aznarja zaposlena s pripravami za občinske, provinci j a In e in parlamentarne volitve.
Čas za volitve bo pozneje objavljen. Neudeležba socijalistov ter levih republikancev bi ne pomenjala opu-sta volitev. Liberalci ter člani strank desnice bi bili dasti močni, da izvedejo volitve tako kot si žele.
Po daljši seji so sklenili danes izvnševalni odseki socijulistične stranke Udeležiti se občinskih ter provinci j alnih volitev a naročiti svojim pristašem, naj se izognejo prihodnjih parlamentarnih volitev. V teku eneja tedna bo objavila vlada svoje stališče napram političnim jetnikom.
Milejše ravnanje se pričakuje, a najbrž ne b> izdana nikaka splošna amnestija.
F!rancis:o Cambo, katlonski
BEG IZ JEČE SE NI POSREČIL
Begunci zašli v zasedo. Strojne puške so jih pokosile. — Oblasti so že vnaprej izvedele za beg.
JOLIET, m., 22. februarja. — Trije kaznenci so našli danes zjutraj smrt, ko so skušali pobegniti iz državne tjetnišnice.
31-letni Jožef Norkievič in 39-Iet-ni Julio Chileno sta bila mrtva takoj, a 34-letni Alvin Ki Imam, ki je bil obsojen radi ropa, je izdihnil par ur pozneje.
Oblasti so izvedele da nameravajo ga konca. .-železna" Irena, ko so vsi trije pobegniti, žarkomet je bil i^^^ sohroederjevo, je ostala na merjen nanje, ko so skušali pre-	Mpa zvesta svojermi
plezati z'dovje. Ker se niso pokorili inif<n„
kljub ponovnim pozivom, so otvorilii, K električnemu stolu je prišla v pazniki ogenj nanje.	spremstvu bolniške strežnice in kaz-
Strajne puške so opravile svoje	mdnSkg„m Bolniška strei-
krvavo delo.	mca je takoj nato odšla.
-—--Irena 'je sedla na stol in zaprla
oči. Rekla ni nobene besede le roke so se ji rahlo tresle. Predno so ji na siknili nu glavo črno kapo, je zaprla očL
Raibelj Elliot je spojil električni tok.
Njeno telo je krčevito zvilo pesti so se stisnile, zapestja in meča so ji nabrekla.
Električni tok je fil odprt pet minut. Na.o je stopil zdravnik k stolu ter po kratski preiskavi izjavil: — Gospodje, Irene Schroeder je mrtva.
Par minut pozneje so privedli Glenrra Dague, in prizor se je ponovil.
Dague in Schroeder sta v ječi pisala svoje spomine ter v oporoki določila, naj se jih izda v obliki knjige. Denar, ki ga bo prinesla prodaja knjig, naj se uporabi za vzgojo Ire nine ga petletnega sina.
AMERIŠKI BIKOBOREC TEŽKO RANJEN
Brcoklynski matador se je izpodtaknil pri boju in bil ranjen na nogi.— Lalanda ga je rešil.
NUEVO LAREDO, Mehika, 22. fe-
Azarnja. — Neudeleže- bruarja. — Ameriškega matador j a, nje strank levice ne bo Sidney"a Franklina iz BroOklyna, je
v.	. ... i bik danes nabodel skozi desno nogo
motilo načrta. — Milost j ler ga nevarno poškodoval.
za politične jetnike, J Španki bokoborec Marciel Lalanda je preprečil nadaljno nesreče s tem da je hitro posegel vmes ter od-
vedel bika.
Današnja bikoborba je bila vpri-zorjena na čas' rojstnega dne Wash-ingtona. 9000 ljudi je videlo biko-barbo. tri tisoč nadaljnih obiskovalcev pa ni moglo dobiti nikakega mesta več.
Pri otvorjenju boja so zadoneli klici: — Viva Lalanda in: — Atta Boy, Frankln!
Lalanda je hitro usmrtil prvega bika, Franklin pa se je imel boriti e drugim.
V boju se je Franklin izpodtaknil ter bil brez obrambe. Konečno se je posrečilo pikadorjem odvrniti bika, nakar je skočil Franklin kvišku.
Hotel se ije boriti naprej, a Lalanda BERLIN, Nemčija, 22. februarja, mu je skočil nu pomoč ter umoril Unter den Linden je prišlo danes
REICHSBANNER JE POVZROČIL DEMONSTRACIJO
Prišlo je do spopadov s komunisti na slavni cesti Unter den Linden. Nemški fašisti tepeni.
ljenja.
Šest delavcev v električni napravi v Formazza dolini je bilo pokopanih, ko je velikanski plaz zasul naprave. Radi močnega snega je bilo reševalcem dosedaj lotiti se izkopavanja.
Kampanija planinskega zbora, ki je sku&ula prekoračiti Manine-pre-laz, je ibila popolnoma odrezana od ostalega sveta, a kenečno je bilo mogoče rešiti jo.
EKSPLOZIJA
V NEMŠKEM PREMOGOVNIKU
Eksplozija se je zavrsila v tisoč osemsto čevljev globokem rovu. — 31 premogarjev je izgubilo življenje.
NORHBERG, Nemčija, 21. febr. — V Esehweiler premogovniku blizu
SNEŽNI VIHARJI NA LAŠKEM
Močni zameti in plazovi na severu. — Dež je preplavil Sicilijo. — Štirje mrtvi v Palermo.
RIM, Italija, 22. februarja. — Težko neurje je obiskalo danes različne dele Italije. Tako v severni Italiji ter v Alpah, ko; tudi na skrajnem jugu, na Siciliji, je bila povzročena velika zmeda vsle močnih
snežnih viharjev, lavin in preplav- |^aohena se je v globini 1850 čevljev
zavrsila silna eksplozij a, ki je zahtevata enointride«3et človeških žrtev. Dva premogarja se nahajata smrtno poškodovana v bolnišnici. Trupla usmrčenih so tako nakažena, cla nemogoče ' ^ ^ mogoče identificirati. Reševal-' cem se je posrečilo reži ti petdeset premogarjev, katerim je posip, ki ga je povzročila eksplozija, zaprl izhod.
Oblasti domnevajo, da je eksplodiral premogovni prah, in bo, kot Patrula šestih mož je že dva dni vedno ^kih prilikah, uvedena popolnoma zasnežena ob nekem ozkem obronku. Kot javljajo, jih je bilo mogoče prehraniti s pomočjo živil, katera so jim spustili po vrvi.
LONDON, Anglija, 22. februarja. Lloyd poroča, da je sprejel klice na pretresljivo jokajo.
obširna preiskava, ki bo najbrž, kot vedno ob takih prilikah, ostala brezuspešna.
Pred vhodom v rov je zbrana velika množica sorodnikov ponesrečenih premogarjev. Žene in otroci
italijanskega pa miku
Vlada in premogovna družba sta [obljubili pomagati družinam ponesrečenih premogarjev.
To je že tretja večja rudniška katastrofa, ki se je pripetila v teku
pomoč od "Alleanza".
pj.mik je navedel svojo pozicijo v bližini Ligata, Sicilija. Italijanski pimik Romano hiti na pomoč. Pri posipu zemlje v južni Italiji zadnjih par meseca v Nemčiji.
in sicer pri Mosoroffa je izgubilo ba- ;	_
je šest ljudi življenje. Iz province
Bari prihaja poročilo, da se je po- ££ PRIZNANJE DELAVSKIH
javil močen vihar, vsled katerega je
izgubilo življenje več ljudi | UNIJ NA JAPONSKEM
Brbzojavne ter telef onske zveze se na raznih krajih popolnoma prere-
zane.
Ladje, ki so hotele oditi v albanska, oziroma v jugoslavanska pristanišča, s? morale ostati v pristaniščih.
i TOKIO, Japonsko, 22. februarja.
[V poslanski zbornici je bila stavljena predlaga, naj vlada postavno prizna delavske unije. Dozdaj niso imele unije na Japonskem nikakega statusa.
f Nadaljna predloga določa, naj bi
Železniška postaja v Andriji je vlada podedovala v vseh sporih med bila porušena, in dve osebi sta bih deloni ^ kapitalom, pri tem resno poškodovani.
V Crignoli se je porušil del tamoš-nje katedrale. Slična poročila so dospela tuid iz Kalabrije.
Posebno prizadet je bil otok Sici- j Naročite se na "Glas Naroda* 15;ja. Vsled trajnega dežja so izvan- največji slovenski dnevnik v Zdru-redno narasle reke.	'ženili državah.
DENARNA NAKAZILA
bika na mestu.
KRALJ ZOGU BO
ODPOTOVAL Z DUNAJA
DUNAJ, Avstrija, 23. februarja. — Albanski kralj Zogu bo odpotoval čimprej mogoče z Dunaja, ker se b3ji nadaijnega napada na svoge življenje.
Iz Tirane poročajo, da je oče majorja Topoiaja, ki je bil usmroen pri vo- ' atentatu na albanskega kralja," po-
dite! j ter eden rrajbolj znanih fi- zval vse Albance, ki so Topila je ve-nančnikov dežele, namerava obja-' ga rqdu, naj pridejo v Tirano »ter viti ustroj nove stranke, obstoječe naj prisežejo Krvno osveto morilcu iz neza/Jooljnežev vseh strank. No- in njegovi družini, va stranka obeta biti velikega po-
mena.
CHAPLIN BO POSTAL "SIR"
LONDON, Angina, 23. februarja. Angleški mlntstr. (predsednik Ramsay MatiDonald, je namignil slavne-
RAZKOL V ANGLEŠKI
DELAVSKI STRANKI
od spopada med komunisti ter fašisti tekom velike demonstracije za varstvo republike.
V Lustgarten, nasproti palači prejšnjega kaizerja, se je zbralo pet tisoč mož "Stosstruppen", da poslušajo govor svojega voditelja, pruskega deželno-zborskega poslanca Hoersanga, za obrambo republike ter proti moenos:i fašistovskega -ali komunističnega puča.
Po nagovoru je šlo kakih 30,000 članov Reichsbannerja v zaključenih vrstah mimo govornika.
Napad komunistov se je izvršil, Ido bo so korakajoče kolone razpuščale da odidejo domov.
Več strelov je bilo oddanih, a število ranjenih je bilo le majhno.
Policija je nastopila s krepelci med bojujoče se ter jih ločila. V celem je bilo 'aretiranih kakih 15 oseb.
ANGLEŠKI PRINC
PRELETE ANDE
LONDON, Anglija, 22. februairja. Mladi sodjalist in milijonar Sir Oswald Mosley, ki je član parlamen-mu kinematografskemu igralcu Ch., ta, bo izstopil iz delavske stranke Chaplinu, da se ibo najbrž vrnil v j ter osnoval novo parlamentarno ANTOFAGASTA, Chile, 22. febr. CaHfornijo kot "Sir Charles".	skupino.	j Waleski princ in njegov brat George ,
"Dali/ Herald ', ki je vladno gOa- j Baje se mu je dosedaj posrečilo sta danes poletela v malem zralco- I silo, pravi, da bi moral kraHj poča- pridobiti za svoj program že pet- plovu preko And v Santiago. Aero-«tlti "najbolj slavnega Angleža, kar najSt poslancev, članov delavske plan je spremljalo šest vojaških ae-Jlh Je danes na svetu".	stranke.	' roplanov.
IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NASTOPNI SEZNAM
V JUGOSLAVIJO
Din 500 ____________________________________________$ 9.35
Din 1000 ________________________________$ 18.50
Din 2500 ............................................S 45.75
Din 3000 ............................................5 54.60
Din 5000 ............................................$ 90.50
Din 10,000 ............................................$180.00
V ITALIJO	
lir 100 _________________________	$ 5.75
T.ir 200 ...........................	$11.30
Lir 300 ..........................	$16.80
	$27.40
Lir 1000 ............................ t	$54.25
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, t* $40.— 80 centov, za $45.-- 90 centov, za $50.— $1.—, x« $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $5.25.
Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi t dint-Jib Urah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pil veliklb n&kasi lih priporočamo, da se poprej z Dam pismenim potom sporazum* te glede načina nakazila
Nujna nakazila izvršujemo po CABLE LETTEit za pristojbino ?5c,
Sakser State Bank
82 Cortlandt Street	New York, N. Y.
Telephone BArclay 7—0380
Hi L A S If A K O D A1
ess
NEW YORK, TUESDAY, FEBRUARY 24, 1931
The LARGEST SLOVENE DAILY in D. 8. A.
Frank Sakser, President
Owned and Published by •LOVEN IC PUBLISHING COMPANY
(A Corporation)
L. Benedik, Treas.
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 216 W. 18th Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
"GLAS NARODA" (Voice of the People)
Issued Every Day Except Sundays and Holidays
opisi
Ea celo leto velja Ust za Ameriko
ln Kanado ...............-...............$6.00
Za pol leta ................................$3.00
2a četrt leta ................................$1.50
Za New York za celo leto $7.00
Za pol leta _________________-........—$3.50
Za inozemstvo za celo leto_______$7X10
Za pol leta ...................................$3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan Izvzema nedelj ln praznikov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar na] se Waft o voli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878
USODA ŠTRAJKARJEV
Strajknrji v Danville v državi Virgmiji so se po stili liieseee trajajočem štrajku vrnili na delo, ko jim je bil s posredovanjem Ameriške Delavske Federacije ponuden nekak sporazum.
Strajkarji so domnevali , da so zmagali, kmalu se je j »a izkazalo, da so bili izroreni na milost in nemilost tekstilnih baronov.
Voditelji stavke niso bili ve<' sprejeti na delo, iz kompanijskili liiš izgnane divine stavkarjev morajo še vedno živeti v šotorih, na priznanje unije pa ni niti misliti.
Štiri tisoč tekstilnih delavcev in njihovih družin se je: nahajalo v največji stiski.
Niti organizacija United Textile Workers, niti AineJ liška Delavska Federacija se nista brigali za hrabre tek-' stilne dHavcce, ki so se dolge mesece borili, da 'bi jim bila I priznana pravica do organiziranja.
% Fnija tekstilnih delavcev je imela in ima prazno j blagajno. Vsledtega se ji ne sme očitati, ker je storila, kar je mogla storiti, namreč nič.
Ameriška Delavska Federacija ima pa precej polno blagajno in nad milijon članov. To je torej sila, ki bi lahko pomagala.
Tekom štrajka so imeli člani izvršilnega odbora Ameriške Delavske Federacije svojo četrtletno sejo v solnem Kloridi. Nad usodo danvillskih štrajkarjev so sicer prelivali krokodilske solze, drugega pa niso storili zanje.
Zdaj jim skuša pomagati National Women's Trade Tnion .League. Sredstev sicer nima dosti, ima pa dobro vojo, kar tudi nekaj zaleže.
Ta organizacija je apelirala na Rdeči križ, kameri si je nadel nalogo, pomagati slehernemu, ki se nahaja v nesreči
Strajkarji niso samo stradali, ampak so jih obiskali tudi druge nadloge. Med njimi so izbruhnile razne epide-mije, s prav posebno silo je pa začela m<3d njimi divjati inl'luenra.
Matilda Lindsay, organizatorica National Women's Trade Union League", je sporočila, da je umrljivost v Danville meseca januarja in februarja za sedemdeset odstotkov večja kot je bila lani v istih dveh mesecih.
J Meči križ je res priskočil na pomoč. Prvi teden je poUpiral :H>o družin, drugi teden pa 300 družin ter obenem javil, da se družine ki so že dobile podporo, ne smejo zanašati na nadaljno pomoč.
V sedanjem času je med delavci v Danville nad tisoč petsto slučajev gripe oziroma pelagre, ki je posledica liezadostnt? prehrane.
Rdeči križ pravi, da je pomagal, kolikor je mogel.
Ameriška Delavska Federacija se pa ne zgane.
Delavec prav dobro ve, da ne sme upati od kapitali. sto v nobene ]»omoči in podpore.
Zato ni čuda, če ga pritira na rob obupa zavest,-da ga je pustila lastna organizacija na cedilu.
BARBERTON, O.
Predpust je minul in nastopil je dolgočasni p:st. Minule so vse veselice in ziba ve, kojih smo imeli v zadnjem letu precej, kljub delavski depresiji.
Zadntja veselica, ki smo jo priredile sestre društva Srca Marije, štv. 111 K. S. K. J. je zelo lepo uspela. K temu je tudi pripomogel list Glas Naroda, kajti zadnji dopis v G. N. glede veselice je privabil mnogo rojakov in prijateljev iz bližnjih naselbin, kot iz Canton in Wooster, O. Zabave je bilo dovolj posebno z rojaki iz omenjenih naselbin.
Naj se na tem mestu zahvalim rojakom in rojakinjam iz Wooster. kakor tudi iz Canton, O. Posebno pa izrekam hvala Mr. in Mrs. Putz za podarjene cvetlice, ki sta jih nam osebno prinesla v proslavo 25-let-nice poroke.
Vrjemite, da sva bila jaz kakor tudi moj soprog prav iznenadena. Zagotavljava vas, da se hočeva tudi midva vas spominjati ob enaki priliki.
Hvala vsem udeležencem omenjene veselice.
Mrs. Frances Ujčič.
Aurora, Minn.
Jaz vedno čitam Glas Naroda. Iz vseh mest se kdo oglasi, samo iz naše naselbine ne vidim nobenega dopisa.
Na Aurori je jako slabo in ni nobenega dela. Majne so vse podrli, sramo kar je dela' za mesto, pa to delo% stari možje opravljajo. Drugi se morajo voziti po 20 milj daleč in še več na delo, .pa so zadovoljni, ako še imaja- delo. Tukaj je dosti ljudi tbrez dela, kakor tudi povsod drugod.
Predpust je minil brez ohceti.
Tudi influenca nam ni prizanesla.
J-ako dosti ljudi je bolnih. Čudno se mi zdi. da Zgaga ni nikoli balan. Ga prav lepo pozdravim, in mislim, da njegove kolone ne bo zmanjkalo.
Priloženo dobite naročnino za G,hs Naroda.
S pozdravim!
Naročnik.
SPANJE - ŽIVUENSK1 PROCES
Nemška revija "Umschau" je pri-, sti volje in telesnih bolečinah, člo
ARETACIJA DELAVSKIH DELEGATOV
HAVANA, Cuba, 22. februarja. — Danes se Je vršila tukaj konferenca delavskih delegatov. Kar pa ni*o Imeli s^orovald t to »vrbo poseb-ntfa Mancadorega dovoljenja, je poslal predsednik lioncado na konferenco svoje ljudi, Id so ca aretirali delegatov.
"ZEPPELIN" BO POLETEL V PERNAMBOCO
^TUBDRICHSHAFBN, Nemčija, 22. februarja. — Meseca avgusta ba odletel največji nemikl vodljivi balon "Graf Zeppelin" v Pernam-buoo, Brazilija. Poveljeval mu bo dr. Bckener. Iz Bnadiije bo odlotel v države ter se ustavil v N. J.
MILIJONI VAŠIH LASTNIH I JUDI PRAVIJO
tja ni nobenepa Linimenta, Jci dl
deloval t;ikr> hitro in zadovoljivo kot PaIN-KXPELLER. Rahijo Ra za prehlade, bolečine v prsih, tflavobole, bolesti v hrbta, ok >-renclc mišice, trde sklepe, izvine, Izpahnjenja, revmatične bolečine, ncvralgijo itd. Toleieča ©d pomoč, katero dobe, je neprecenljiva.
Le prepričajte se, da dobite pristno. ANCHOR trgovska zr.nrnka na otnotu je vaše jamstvo. _ Vredna in zanimiva knjižica je ovita krop vs^ke stcki<>
nicc PAIN-EXP2LLER-ja. V vseh lekarnah. 35 in 70 centov, ali direktno od:
_ _ L*bor»foric9 of F.AdL RICHTER & CO.
• EIWYAND SOUTH rim« 8TS.
BROOKLYN, IM.V.
občila v eni zadnjih š:evilk zanimivo rarzjcravo o spanju izped peresa dr. Hansa Molitora. Dosedanji nazori so smatrali spanje zu reakcijo živčnega sistemu na veliko utrujenost. Toda že iz vsakdanjega življenja ipoznamo mnogo pojavov, ki temu naziranju nasprotujejo. Gotovo se je že vsakemu čitatelju pripetilo, da po silnem utrujen ju ni mogel zaspati. Telesno izmučen in utrujen človek se valja po postelji in vstane zjutraj še bolj izmučen. Iz vseh novejših raziskovanj je razvidno, da je spanje podobnega značaja kakor druge važne življenjske funkcije, — dihanje obtok krvi, razpre de lite v telesne toplote itd. Te funkcije vodijo tako zvani živčni centri, skupine celic v centralnem živčnem sistemu v prvi vrsti v tako zvanem možganskem deblu. To je del možganov, ki ga po obsegu daleč prekašajo veliki možgani kot sedež inteligence, toda možgansko deblo, h kateremu prištevamo vmesne srednje možgane ter podaljšan hrbtenični mozeg, je za človekovo življenje mnogo važnejše od velikih možganov. V tem delu možganov so središča, ki upravljaijo funkcije, brez katerih življenje ni mogoče.
Eu je v možganskem deblu tudi središče, ki upravlja spanje in be-j denje, je bilo dokazano šele nedavno. Med veliko epidemiji gripe leta 1918 in 1919 se je pojavila posebno nevarna oblika te bolezni ta-kezvana ispalna gripa (encephalitis lethargica). Dunajski zdravnik za živčne bolezni Economo je ugotovil, da so imeli vsi ljudje, ki so podlegli spalni gripi, v slednjih možganih vedno na istem kraju znake vnetja. Iz tega je sklepal, da upravlja dotični del možganov spanje in bedenje, kajti spalna hripa se je razlikovala cd navadne 'baš v tem, da je kazal bolnik veliko nagnenje k spanju.
Pozneje je bili Economova domneva, (potrjena tudi s poskusi na žival Mi. Če so žival zabodli v opredeljeni del srednjih možganov, je takoj zaspala in s^ala tudi po več dni. Še točneje je to dokazal Hess. Mački je položil v možgane žico, ki je imela na koncu zelo občutljive elektrode. Ko se je rana zacelila, je napeljal v možgane slab električni tok prekinil. Elektrode so bile v srednjih možganih, torej tam, od koder dobiva človek direktive za spanje odnosno bedenje.
Iz tega sledi, da spanje ni brat smrti, kakor mislijo mnogi ljudje, temveč da gre za posebne vrste izraz življenja, seveda drugačnega, kakor je življenje ob popolni zavesa. Od spanja se razlikuje omotica, ti nastane na pr. pri pomanjkanju krvi v možganih ali pri nekaterih
vek ne more zaspati, kar je posledica vpliva velikih možganov. Zaspati tudi ne more, če spalno središče v srednjih možganih ni v redu.
Ljudje, ki ne mire j o spati, si že od nekdaj pomagajo z uspavalnimi sredstvi. E. Pik je razdelil ta sredstva na talka, ki vplivajo na spalno središče v možganskem deblu, in pa taka, ki vplivajo na delovanje veMkiih možganov. Ta delitev je zelo važna za praktično pomoč ljudem, ki ne morejo spati. V možganskem debhi so poleg spalnega središča še druga središča, kakor smo že omenili. Snov, ki učinkuje na spalno isredišče, lahko tpreide pri večji dezi rta sosednja središča in povzroči življenju nevarne motnje. V velikih možganih pa ni za življenje tako -neposredno važnih središč. Iz tega sledi, da so uspavalna sredstva, ki vplivajo na velike možgane, mnogo manj nevarno od onih, ki vplivajpo na možgansko deblo. Najbolje ije ipa, če si človek pomaga z dobro prehrano. Kdor ne mere spati, naj večerja zgodaj, varuje naj se razburljivega čtiva in .glasbe pred spanjem, v spalnici naj ima vedno primerno temperaturo, peča naj se zmerno s športom, da spravi spalno središče v možganih zopet v red. V težjih iprimerih si lahko pomagamo
KDOR SE NIMA
SL0VENSK0-AMER1KANSKI
KOLEDAR
ZA LETO 1931
CENA 50c
Po zanimivem č t i v u presega vse dosedanje.
BLAZNIKOVE
PRATIKE
za leto 1931
CENA 20 CENTOV
Naj naroči, dokler jih imamo še v zalogi.
| Peter Zgaga j
Praznik je minil, hvala B^gu, in zdaj bomo čakali do kcmca maja, da bomo prihodnji praznik dočakali.
Medtem bo pa začel že regrat po-gamjati, in tako bomo prestali najhujše.
Prijatelj, če imaš še kaj za pretočiti, zdaj pretoči. Če si pa že vse j premočil, oziroma iztočil, se pa z re-| giutom tolaži. Za najhujšo silo tudi j rozine iprav pridejo.
) Sicer se pa že sempatam po New ;Yorku opaža južno-ameriško grozdje, koncem junija bo pa že drobcen .domači pridelek naprodaj.
j In tako se bomo prebili z božjo in naturno pomočjo tja do svetega . Martina, ki je pa še salamensko ! daleč.
'GLAS NARODA"
216 W. 18th Street New York City
Rojakinji sta se pogovarjali. O
čem sta se pogovarjali, o čem neki? Vsaka o svojem možu.. Kaj ti možje so jim naljubši predmet na svetu, če za drugo ne, že vsaj zu pogovor. Pa pravi prva:
—	Moj se je pa jako poboljšal, brsz postranskih neprijetnih učin-IPrisilila sem Sa da mi je dal častno
kov. Nit o po daljši rabi se jih ne sme ' besedo. da ne bo več prestopil ošta-s hrdroterapi, toplo kopel^o, hladno „ ....	. ;	!riit;vw m-oaa ________ L , i navaditi. Sicer se je pa treba obr- "J»ega praga.
—	Tudi moj ne z-ahaja več v gostilno, — se je pohvalila druga.
na sredstva, je treba paziti da ima- | splošnem pa velja načelo, da je za — Ali tA tudi nioral dati častno jo nakatere neobhodne lastnosti, j organizem tem bolje, čim manj be5edo?
Človek (jih mora lahko prenašati J uspavalnih sredstev rabimo.	— Briga mene njegova častna be-
seda. Ampak ves svoj denar mi je moral dati.
prho, hladnimi obkladki itd.	, ...
. niti na zdravnika, ki ma glede uspa-
Če pa že moramo rabiti uspaval- j va-lnih sredstev zadnjo besedo. V
STARŠI POD KONTROLO OTROK
Lenin je dejal nekoč: "Z rokami t za delo kakor žival". V nekaterih
mladih, doraščajočih pokolenj bo dograJjen socijalizem v državi". Zato ni čuda, d-a posvečajo bolj še -viki tako veliko pozornost komunistični propagandi med mladino. 0;Toke pridobivajo na vse mogoče načine <za tako zvane pionirske organizacije, nudijo jim luzne ugodnosti udeležujejo se lahko vseh prireditev. ki niso dostopne drugim o-ta*okom itd. Pionirski pokret med rusko mladino je že tako napredoval, da štejajo pionirske organizacije zdaj 3,301,258 članov.
Na XVI. kongresu ruske komunistične stranke so govorniki nagla-šali, da se je politična aktivnost pionirskih organizacij zelo razširila in da opravljajo mladi pionirji zelo vaižno delo s tem, da silijo roditelje k socialističnemu tekmovanju. Za to splošno fiuzo je skrita posebnost politične vzgoje otrok v sovjetski Ruoiji. Otrokom-pionirjem je naročeno, naj skrbno pazijo
bolezn h. V takih primerih prene- na 5V°ie reditelje in sploh na od-
fcr.'jo funkcijcnirati veliki možgani,
toda od spanja se omstha razlikuje že po tem, da človeka iz spanja lahko prebudimo, dočim so nam potrebna za tbujainje iz medlevic3 posebna sredstva. Spanje je -aktiven življenski proces. Na spanje pa lahko vplivajo tudi veliki možgani, kakor vplivajo rfa. druge življenske funkcije ki jih samo ne upravljajo, na pr. na preibavo, dihanje itd. Pri silnem razburjenju, veliki napeto-
iu-sle v svoji okolici ter naj kličejo po potrdbi celo na odgovor.
V mnogih tovarnah pazijo otroci-pionirji kako hodijo delavci na delo in če se ta ali oni delavec pregreši proti načelom socijalistične preosnove gospodarstva, spravijo otroci njegovo ime takoj na sramotno desko. V Moskovski tovarni, ki nosi Leninovo ime, so naslikali mladi pionirji delavca, ki ni prišel pravočasno na delo, na sramotno desko v obliki živali in napisali pod sliko: "Glojie delavca, ki se briga
ZAKAJ 80 naše vloge vsaki dan večje, in pa —
ZAKAJ ^ število naših vlagateljev vsak dan ——veča in množi?
ZATO, ker je denar pri nas naložen VARNO;
—:-naše bančno poslovanje je pod strogim
nadzorstvom državnega bančnega oddel-kat in pa —
ZATO, ker se.pri nas naloženi denar lahko ve. -dno dvigne, brez vsake odpovedi ali čakanja.
* *
VLOGE obrestujemo po 4% mesečno; denar naložen na 2. mar. ali prej se obrestuje od L mar. naprej, obresti se pripišejo h glavnici dvakrat letno.
SPECIAL INTEREST DEPARTMENT
Sakser State Bank
NBW YORK STATS DEPOSITORY
82 Cortlandt Street HEW YORK, N. Y.
industrijskih podjetjih so bile organizirane posebne pionorske straže, ki pazijo na delavce, da dobro dola-jo. Tako uče otroke že od mladih nog nadzorovati odrasle in jih po potrebi ova jati. V neki tovarni je izjavil 13-letni deček n-a delavskem zborovanju. "Moj oče ne hodi redno na delo, dokler je pijanes. Ze opeto-vano sem ga hotel prisiliti k soci-jalistionemu tekmovanju, pa me je pretepel. Vspričo vas vseh izjavljam, da ga ne bom smatral več za svojega očeta, če se ne poboljša *.
ami
KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE
SO RAZPRODANE
Sprejemamo pa članari-nino za bodoče leto.
Članarina znaša
Člani dobe potem knjige po pošti naravnost iz Ljubljane.
Uprava **G. N."
DRUŠTVA
KI NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE,
ZABAVE
OGLAŠUJTE
GLAS NARODA" m &t» mm vm«
članstvo, pač p* ni Slovenci v vali okolici.
GENE ZA 0GLASE S0 ZMERNE
Kadar so otroci navzoči, bodi previden v svojih besedah in dejanjih. Otroci imajo jasen pogled. Otroci imajo tanko uho. In dovzetni so za vsako besedo.
Pa se je zgodilo, da je prišla bogata teta obiskat svojo revno sestro, ki je imela kap otrok. Svak je rekel svojemu petletnemu sinčku Tinčku:
—	No, Tinček, le stopi k teti, roko ji daj in jo lepo poljubi.
Sinček je pa stal kot ukovan in slednjič je rekel:
—	Roko ji že dam, poljubiti jo pa nočem. Bojim se.
—	Zakaj se bojiš? — je poizvedovala bogata teta.
—	Zato, — je rekel sinček — ker papa vedno pravi, da imaš strupen jezik.
Ameriški milijonar je potoval o-kolu sveta.
Pot ga je zanesla tudi v Rim in sicer že v drugič. Pred desetimi leti jet bil prvič tam. Takrat je obiskal papeiža Benedikta, zdaj je pa hotel posetititi papeža Pija.
Ameriškemu milijonarju so vrata vsepovsod odprta. Niti papež mu jih ne Ioputa pred nosom.
—	Haudjudu — je rekel papežu Amerikanec. — Veseli me, da vas poanam. Pred desetimi leta sem imel čast seznaniti se z vašim očetom. Škoda, da je umrL Prav dober in prijazen možak je bil.
—	Kog-a mislite? — ga vipraša papež začuden.
—	I, no vašega očeta, papeža Benedikta.
—	Ja, saj pravim, — kam bo prišel sedanji moderni svet? Posebno mladina! Neugnana je in neukrotljiva.
Tisto, kar je bilo starisem sveto, današnja mladina z nogami tepta.
Lepi in mladi ženici — komaj dvaindvajset let ji Je bilo — je umrl mož, M je bil dosti starejši od nje. In zapustil ji je lepo premoženje.
Ob njegovi smrtni postelji $e -prelita par solz, ko se je pa vozila' za pogrebom, se je neprestano gledala v šipo in z zadovoljstvom toonšta-tirala, da se ji nora obleka prav dobro prilega.
Štirinajst dni po poroki pa pride k svoji materi % mladim, čednim fantom ln ga jI predstavi rekoč:
—	Mati, to je pa moj ljubimec! Malo je manjkalo, da ni matl o-
medlela samega presenečenja.
—	Za božjo voUo — je vzkliknila. — Komaj štirinajst dni je nvtniin, izza smrti tvojega moča, pa si že izbereš ljubimca.
—	O mama, — je dejala, — ni* kar ne mdsli, da sem al ga dele zdaj izbrala. Poleti bo že pet let, odkar se imava rada.
"Q LAI II 1 K Q D A"
NEW TOU, TUESDAY, FEBRUARY 24, 1931
The LARGEST SLOVENE DAILY in I
MARIJA H.:
Ko je ' Danica" zapustila Toulon, je stalo morje menda na glavi - noč je bila £rna kot tinta.
Se misliti ni smel nihče na to. da so ribiči tudi danes zunaj s svojimi malimi barčicami! Bog varuj!
"Danica" je poskakovala kakor
mlado žrebe. V skladišču so se pre-kucevali ravonkar natovorjeni za
boji in prtljaga.
Dva potnika sta čepela v kabini in maledovala Boga, da naj umiri ranrje, vsaj za ta dva ali tri dni do Boke Katorske!
Monarnarjem je bilo vse eno, kakšno je bilo vreme. Trije, Peter, Ivan in Martin so sedeli mirno pod krovom in se leno razgovarja-li. Dolga sta dva dneva in malo ima človek povedati.
Nas Martin je kam pelje. On zabava Ivana in Petra po svoje. — Vžigalice postavlja na glavo in naj t ladja Š2 toliko ziblje, užigalice sloje!
Peter in Ivan se čudita!
Martin pa ne pove tako hitro, da si samo mak) prst oslino in potegne obenj užigalico — o ne, le naj nekoliko ugibata.
Pa mu preseda tudi to! Zdaj naj Le drugi Kaj povedo. Peter potegne iz suknjiča precej debelo in zamazano listnico, debelo od raznih pa-pirjuv, kart in denarja, umazano, ker je vedno ob telesu.
Važno jo razgrinja pred tovariši — dva dni je še do cilja — prav počasi jemlje list za listom. Nazadnje je našel, kar je hotel. Mimiči-no sliko.
Mimica stoji pred poslikanim parkom, ?e prijazno smehlja, z eno reko se drži brezove klopice. v drugi ima šopek. Peter jo važno pomoli Martinu pod nos.
Martin vzame, gleda — nič ne reče. Ravno tako važno jo je pomolil Ivanu pod nos.
Ivan vzame, gleda, izbulji oči, nič ne reče, potre dvakrat slino, pljune — in zdajci je zunaj: — Kje si jo dobil?	•
Peter se počasi vzdigne, počasi tolmači, ne ker mu je tako rekoč ukazano, ampak ker hoče: — Spoznal sem jo," preden smo se odpeljali na Francosko, in obljubila mi je, da se ob povratku srečava v Kotoru.
Med tem je privlekel tudi Ivan svojo listnico na dan, iz lastnice Mimično sliko, sliko iste deklice ob brezovi klopi s šopkom v roki: — Obljubila mi je, da se ob povratku trečava v Kotoru. Opeharil si me — mrcina!
POVRATEK
—	Ti si mi hodil v zelnik! Jaz jo pojdem čakat!
—	In jaz tudi ne ostanem doma!
Težka je pest, ki je zagrmela ob
mizo. Široka pleča so se vzdignila in majavo je izginila Petrova postava pri vratih.
Martin ni zinil nobene.
Ivan se je pridušeno zaklinjal.
Peter in Ivan sta se drugi dan neštetokrat srečala pri opravilu na krovu, toda drug drugega nista videla.
Ivan je bil ravno na prvi izmed stopnic, ki peljejo pod krov, ko je stal Peter na zadnji. Zadnja stopnica je naUtiko zaškripala, Peter je prav malo zaokrenll glavo — a prav malo — samo pogledal bi rad, kako je Ivanu.
In ko je tudi Ivan poškilil nazaj, tedaj je dejal Peter: — Tisto cd včeraj je dobro!
Ivan nato počasi: — Osel! To so take besede, za katerimi se skriva ganjenost.
Martin si je požvižgaval Ma^rtin je ptič! Vsi, ki so bili prosti, so šli v mestu, ko se je "Danica" zasidrala. Tudi Peter in Ivan bi lahko tli.. A točno ob osmih zvečer sta zlezla pod odeje, se obrnila k steni in zaspala.
Martin je pa šel. t
Drugi dan je prvi priliki zado voljno omenil: — Da — torej naj povem — Mimice ni bilo. Bil sem na pomolu in čakal. Naj vama ne bo žal.
Peter in Ivan sta si molče podala roke.
Martin pa, to vam je ptič — on zna več kakor užigalice postavljati na mizo.
ŽIVLJENJE V ANGLEŠKIH KLUBIH

Nehajte kašljat! Ščitite svo-otroke

rjKFZSKRBNO kašljanje hitro siri bolezen po vsej družini. Hiiro zaustavite kašelj s Seven's Couth Halsam. Zanesljivo 5« let. Varno, uspeŠM, olaj&a dihanje. Da hitro, pomirljivo pouor.
Severa'« Cold Tablete za vse prehlad«

21
Angler.ke gostilne in restavracije so poine samo ob eni popoldne in ob sedmih zvečer, ko pridejo ljud je kosit ali večerjat. Takrat pa, ko sede drugod v gostilnah z izovorom ali s tolažbo, da človek po požirku vina ali piva lažje zaspi, so angleške gostilne prazne. Vendar *pa i-majo na Angleškem nekaj, kar Angleži* popplnoma nadomestuje gostilno in kavarno. To je klub, "the club".
Vsebine in pomena te besede ne moremo povedati v našem jeziku s kakšno našo domačo besedo. Klub je klub. To je raj odmora, je kavarna, je gostilna, je hotel. Kratko povedano: to je pribežališče in zavetišče od dnevnega dela utrujenih trgovcev in bankirjev, sodnikov in odvetnikov, politikov in profesorjev. Kavarna, ki se je k nam raz širila iz orijenta in si otrla svojo zmagoslavno pot do Pariza, se je morala v Angliji ustaviti zaradi megle, ki ne da ljudem sedeti na prostem in se na prostem pogovarjati. Megla sili Angleža v sobo in to je vzrok, da se vse Angleževo življenje razvija v sobi.
Klub je neka vez med poslovnim prostorom in domom. Oženjeni možje prebijejo navadno ves dan v sredini, t. j. v poslovnem deln mesta, kjer traja rlelovni čas od devetih dopoldne do petih popoldne. Domov k svojim rodbinam prihajajo možje šele na večerjo, (oziroma na obed) na "dinner". Za vožnjo domov imajo trgovci in drugi ljudje, ki imajo opravičiti čez dan v sredini mesta, dosti prometnih sredstev, zlasti železnico pod zemljo, ki se nikdar ne ustavi — razun med postajami, namesto na postajah, kakor se šalijo Angleži—pa vendar gre pravi Anglež še vedno v svoj klub, predno se odpelje domov. V lepi, včasih tudi v velikim razkošjem opremljenih prostorih pozdravi svoje prijatelje in znance, popije nekaj skodelic izvrstnega čaja, potem pa se zatopi v svoje časopise in sedi komod-
eon"i:!!!i .ijjrisiiaairjnHnaBr!!: .»ii—;r »Jnis i?rn^iKTTirniiuT:i;i:jr*n(ii: aai;
I'M!««! iSlLiClMiilllN flWWilil
Mali Oglasi
imajo velik uspeh
i
S
:: n
no na mehkih stolih. Takrat je Anglež za ves svet izgubljen, takrat živi le sam zase.
V samem Londonu imajo okoli 110 klubov. Mnogi od njih imajo svoje lastne palače. Vsak klub si prizadeva dati svojim članom čim več domačnosti. Za dobro in ugodno počutje članov imajo ze!o praktično urejene jedilnice, igralAice, čitalnice, knjižnice, posebno sobe za pisanje in za posvetovanja itd. Nekateri klubi imajo celo sobe za prenočevanje. Ne sprejmejo pa vsakega v klub, ki se prijavi. Kdor hoče biti član kakega odličnega kluba, mora v .življenju nekaj pomeniti, potem mora biti moralno popolnoma neoporečen; o sprejemu pa odloča končno le večina starih članov, navadno pa morajo soglašati vsi.
PLAZ USMRTIL
CELO DRUŽINO
CURIH, Švica, 22. februarja. — ■V vasi Platta je odnesel plaz hišo, v kateri se je nahajala družina sedmih oseb. Vseh sedem so jih našli pozneje mrtvih pod snegom.



POZOR
Nekateri nam še vedno pisarijo na naš stari naslov — 82 Cortlandt Street, česar posledica so zamude in v časi se tudi kako pismo izgubi. Nas sedanji naslov je:
"GLAS NARODA 216 West 18th St., New York, N. Y.
kar naj blagovolijo vsi vpoštevati. Kdor ima še stare zalepke, naj na nji popravi naslov, predno pismo odpošlje«
Uprava.
SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT STREET NEW YORK, y. X.
posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne.
Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure
se vrt brea tajen e, t« stars tal stanovitno domača
ŽIVALI V UJETNIŠTVU
V "Prager Tagblatt-u" piše fred Bach:
RAZKOL V RUSKI PRAVOSLAVNI CERKVI
V ruski pravoslavni cerkvi je nastal razkol. Vsi znaki kažejo, da bo izven Rusije bivajoča ruska pravoslavna cerkev odpovedala pokorščino patrijarhovemu namestniku metropolitu Sergiju Nižegorodske mu, vrhovnemu poglavarju pravoslavne cerkve s sedežem v Moskvi. Ko so mali predstayniki cerkva v sovjetski Rusiji odgovorit: na lansko kampanjo proti preganjaju vere s strani komunistov z izjavo, da vere v sovjetski Rusiji nihče ne preganja, je vzbudila izjava me-tropolšta Sergija veliko ogorčenje v ruski pravoslavni cerkvi v inozemstvu, kajti ruski emigranti so bili prepričani, da je bila metropo-iitova irjava izsiljena. Metropolit je pa odgovor na opetovane izjave metropoli ta Jevlogije glede prega njanja vere v Rusiji s tem, da ga je suspendiral kot poglavarja tako zvane zapadnoevropske eparhije v Parizu. Jevlogij se pa ni uklonil, temveč je sklical cerkveno zborovanje nove eparhije, ki je sklenilo prositi ga, naj vztraja na svojem mestu, ker ni storil nobenega cerkvenega pregreška in ker se niti on, niti podrejena mu dohovščina nista obvezala biti lojalna napram sovjetski vladi, na drugi stran: pa škof Vladimir, ki mu je patri-jarhov namestnik poveril vodstvo zapadno-evropsko eparhije ni hotel prevzeti tega mesta.
Med cerkvenima dostojanstvenikoma je nastal tako spor. ki so ga hotel poravnati, pa ni šlo. Te dni je dobiil metropolit Jevlogij iz Moskve nov odlok, v katerem je rečeno, da je sv. synod potrdil Sergijev odlok in da bo moral Jevlogij pred cerkveno sodišče. Toda Jevlogij je zopet izjavil, da mu še na misel na pride ukloniti se diktatu iz Moskve. V Pariz je sklical škofovsko konferenco svoje eparhije, ki se bo najbrž izrekla zanj, na kar ga bo metropolit Sergij kot vršilev dolžnosti patrijarha ruske pravoslavne cerkve izobčil in s tem bo cerkveni razkol dovršen.
—. 1930. so postale živali zopet zanimive in moderne, seveda nedvoma le tuje živali, kajti domače živali je treba negovati, in to velja denar, pa tudi dosti prostora potrebujejo. Divja žival pa živi v zverinjaku (dokler ne pogine) ali pa samo v domišljiji. Zato se zanimamo za divje živali. To se silno lepo ujema z zamorskimi plesi in 7 ume t. Indijancev, s kulturo kaktej in jazz-banda in z malajsko godbo. Moderna dama mora imeti vsaj marokansko opico, kajpakda jetično. v takem podnebju, ali pa mora imeti majhnega leoparda. — Razun tega: konje, pse in mačke, katerih "dušo" že poznamo, ta "duša" pa je prav tako navadna in vsakdanja kakor so vsakdanje duše t^itih ljudi, ki kaj takega še cenijo. Če pogine konj, je kriv hlapec; če pa pogine flamingo (tuj ptič na visokih nogah), je pa prav gotovo krivo podnebje. Kljub temu pa konje še vedno neizmerno mučimo, psov ne razumemo in mačke trpinčimo. Ljudje so se v najnovejšem času zelo sprijateljili s svojimi prazgodovinskimi sovražniki in knjge o živalih so najbolj moderne. Tako pa je tudi moralo priti, kajti danes, ko so vsi sužnji že svobodni, ko so vsi delovni otroci in njihove matere .svobodne, je vendar moralo priti do tega, da hoče človek "osvoboditi" tudi živali!
Začeio se je s tem, da je ustanovilo vsako še tako majhno mesto svoj "park za varstvo živali". Ti
iskati svojo hrano sam na odgovornost. Tako vidimo,
Al- nega podnebja, ob enem pa tudi prosti vsake skrbi, da bi si moral
svojo kako
čepe v takih ••parkih" vsi skupaj: severni in malajski medvedje, srebrni levi in afriški, potem živali, k: i žive visoko v gorah, pa skupno z | onimi iz Tavnin. Tako ravnajo ž: njimi, kakor skrbne žene in matere j s svojimi možički, ki tudi dobe' tečno ob uri vsak dan svojo jed. "Kaj pa hočete,"" pravi strežaj, "ali se jim ne godi do'oro?" Mogoče še bolje kakor nam!" Mimo kletk in pokra j pa hodijo učitelji s celimi razredi šolarjev in vzgojiteljice s j svojimi varovanci in medved se po-! stavlja na zadnje noge in slon o-pieta z rilcem ooli sebe. In ker, hodilo mimo živali tudi postelji,; ki so bolj v zadregi za kakšno snev kakor pa za kruh, so se seveda odkrili in obširno opisali tudi živalsko "dušo". To je prineslo denar onim, ki so jo odkrili, pa tudi iz delovalcem papirja in tiskarjem. Odkar se je namreč silno razširila "živalska literatura", so začeli ljudje zelo pridno obisKOvati- zverinja-
Na vašem radio poslušajte v torek in četrtek zvečer Lorno Fantin, slavno nume-rologistko. Povedala vam bo, kako imena in dnevi vplivajo na uspeh v trgovini, ljubezni ali zakonu. Resnična radio zabava.
T) P. Lorillard Co.. Inc.
OLD GOLD
CIGARETTE RADIO PROGRAM
POSTAJA WAB C Ob torkih zvečer - - - - - 8:15 Ob četrtkih zvečer - -- -- 9:15
Vzhodni Standard čas
ke, nehali so se pa zanimati za i	.	.
' . . , ,	.... , . , . dan na dan, opice pa stresajo o-
rastlinjake, da zapuščenih zo.rk
kamenja niti ne omenjamo. Kame-
odkrili" bržkone šele 1.!	...	.
bo kakšen | rost Pn zlvaUh? Kaj je torej | "park
nje bodo 1940., "odkril" pa ga tenkočuten književnik.
Ali pa je kedaj kdo že pomislil na to, kako se živalim v ujetništvu ■gedi? Res so tudi živalske kletke modernizirane, ampak kakšen je uspeh? Kdo to ve? Jetnišnice za ljudi pczr.amo in vemo, kako je v
! grajo, hrepeneč po zlati svobodi.... Ali je kedaj že kdo študiral no-
tak
za živali: ali je to kletka ali je norišnica? Mi vemo le to, da prihajao živali v "parke" zbrane in vesele, v kletkah pa hirajo, dokler jih ne reši smrt."
parki so bili neke vrste Noetove ■ njih — ali so kletke za živali kal ladje, kjer je bil od vsake vrste i boljše? Le poglejte volka, kako živali zavarovan po en par pred! bega od stene do stene, lev se nevarnostmi polarnega ali pa juž-! drgne in čoha ob železnih drogih
SEZNAM KONCERTOV BANOVEC-ŠUBELJ.
1. marca: Milwauke, Wis. 8. marca: Waiukegan, 111. 22. marca: Chicago, 111. 29. marca: Detroit, Mich.
SNEG IN DEŽ
NAJUGOZAPADU
KANSAS CITY, Kansas, 22. febr. Danes sta obiskala jugozapadne države sneg in dež ter prinesla veli-jko pomoč vsled suše prizadetim krajem. Vremenski preroki pravijo, da bo tekom tega tedna deževalo po Karisalsu, Texasu vzhodnjem Mis-souriju, za pa dni Iowi, Nebzraski, za-paidni Looiidiani, Arkansasu, Kentucky in Tennessee.
POZIV !
Vsi naročniki- katerim je, oziroma bo v kratkem posla naročnina za list, so naproSeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista.
V SPOMIN TRETJE OBLETNICE
SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA PRIJATELJA
CHARLES ZAKRAJSKA
Zapustil je nas 24. februarja 192«. Ob smrti je bil star 40 let torej v najlepši moški dobi.
OdAel si od nas ali mi te ne moramo pozabiti. Naš spomin na t« bo ostal v naših srcih, dokler tudi ml ne pridemo za teboj. Počivaj v miru in naj ti bo lahka ameriška zemlja. Tvoja zvesta prijatelja —
JOHN DOKUL9H in BLAŽ LAURICH
MUcraft, Pa.
MODERNI NAMIZNI GLOBUS
vam koristi pri čitanju časopisov in knjigi poda vam bolj živahno in enotno sliko dežel, o katerih slišite, pomaga o. trokom pri učenju, razvija njihovo zna. nje o svetu, na ka. terem živimo, poveča zanimanje za zrakoplovne polete, potovanja in ekspe. dicije.
KRASNO
BARVAN
TRPEŽNO IZDE. LAN
MODERN
VZOREC
TA LEPO NAPRAVLJEN GLOBUS
kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemjo, na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi u-čeči se mladini. S tem globusom vam j e pri rokah svet vzgoje in zabave.
POTREBEN V
VSAKEM DOMU
ŠOLI ali PISARNI
Prednosti globusa

y
V premeru meri globus 6 inčev Visok je 10 inčev
Ta lepo izdelan globus kaže v finih pestrih barvah dežele in vodovje, morske toke, smeri ladij, mednarodno dnevno črto itd. Zemljevid je tiskan ▼ živih barvah, je na lepem stojala in je ves polakan s prvovrstnim lakom. Globus je te posebne nori, ki se ne da razbiti ter je bolj trpežna kot katerakoli snov, Id se je a porablja srn globuse te velikosti. Stojalo je iz takozvane "art moderne" kovine v kristalni izdelavi ter jako lepo. Na severnem tečaja je kovinsko kazalo, g katerim lahko določite dnevni čas v kateremkoli dela sveta. To je edini globus te velikosti s tako pripravo.
KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM
Moderni namizni globus je vreden vsa kega doma in vsake pisarne. Vaši prija-teli ga bodo občudovali, vi in člani vaše družine se boste dosti naučili iz njega.
Cena s poštnino vred $2e50
ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO za GLAS NARODA	75
OZIROMA SE NA GLAS NARODA NAROCE, GA DOBE ZA X •
NARODA
216 West 18th Street New York, N. X.
•fltll NARODA"
NEW YORK,
TUESDAY, ~ f
FEBRUARY 24, 1931
.The LARGEST SLOVENE DAILY fn U. 8. A.
SKRIVNOST NEZNANKE
ROMAN IZ ŽIVLJENJA.
Zrn Glas Naroda priredil'G. P.

7	(Nadaljevanje.)
Dr. Friesen se ni vrnil v hišo svojega prijatelja', temiveč se preselil v hotel bližnjega garnizijskega mesta. Tjakaj si je pustil poslati svoje stvari.
Vrnil je svoji nevesti prstan ter razveljavil zaroko. Prihodnjega jutra je bilo vse pripravljeno za dvoboj.
Dr. Friesen Je ustrelil von Torava. Njegov sekundanOe pričal, da je dr. Friesen meril na roko nasprotnika.
V zadnjem trenutku pa je natpravil nervozno kretnjo in bil je zadet v srce. Ves obupan je stal dr. Friesen poleg trupla svojega prejšnjega prijatelja. On je hitro odpotoval, potem ko se je stavil oblastim in gospod Bemdorf misli da bo obsojen na jeoo v trdnjavi.
Vse to je izvedel gospod Bemdorf od očeta Lize Rotberg, ki je bil popolnoma obupan.
Dagznur je bila tko presenečena, da so se ji pričela tresti kolena. Vsi so bili grozno ogorčeni. Ona ni mogla ničesar zavžiti ter se umaknila v svojo ftobo, češ, da jo boli glava.
-Bila je wsela, da je bil prihodnjega, dneva njen dopust končan.
Mir Eerndorfa ji je postal naravnost neznosen. Vzela je skupaj vse svoje sile. da se ne izda zadnjega dne. Tudi gostoljubnost hiše si je znala ohraniti kljub morilni zadevi.
Prihodnjega dne je odpotovala po prisrčnem slovesu od svojih stiteljev in Katrice.
TRETJE POGLAVJE.
Šele, ko se je zaklenila v svojo sobo, se je vrgla na stol ter odprla s s tresočimi se rokami pismo.
Izprva so ji plesale črke pred očmi in šele potem, ko je premagala svoje razburjenje, je mogla čita:i:
Neznanki!
Drugače vas ne morem imenovati. Predno se pečam s tem dragim pismom, bi vas rad vprašal: — Kaj yas usposobi j a čitati v mojem srcu tako ko; ste ste storili vi? Ne morem vam niti opisati kako dobro je uplivalo name vaše pismo.
Prečrtal sem ga dvakrat ter imel takoj občutek:
— Tukaj čuti duša pošteno s teboj!
V naslednji noči sem spal zopet prvikrat mirno in trdno izza ene katastrofe, ki je uničila mojo dozdevno srečo!
Naslednjega dne sem prečital pismo tretjič in zdelo se mi je, kot da se polaga hladna roka na moje bolestno čelo. Vaše besede so se mi zdele tako ljube in zaupne in vsled tega bi se vam rad zahvalil za vaše sočutje. Če bi dobil še enkrat znamenje vašega sočutja, bi vam bi zelo hvaležen.
Pozdravljam vas, usmiljenko "neznako" ter ostajam zelo hvaležen.
Gunter Friesen.
(Dalje prihodnjič.)
go-
V hiši očeta je bihi Dagmar obdana od hladne trezne okolice, katere je bila tam vajena.
Neprestano pa je morala misliti na dr. Gunter Friesena.
B:lo ji je, kot da se more vživati v njegovo dušo. Vedno ga je videla pred seboj bledega obraza ter nepremično štrlečimi očmi.
Ta predstraža jo je mučila strašno, a se je ni mogla iznebiti.
Par ni po povratku domov je dobila pismo od Katrice. Sporočila ji je med drugim, da je dr. Friesen takoj nastopil svojo kazen v trdnjavi.
Dagmar ga je sedaj videla v duhu, samotnega in zpuščenega, med zidovi trdnjave. Dolgo časa se je borila, a konečno je vendar napisala ! ma se ni Prevzela in mirno priponam« nn h- vriAcona	l vedujs neštevilnim reporterjem, ki
| jo obiskujejo, kako je prišlo do!
OD NATAKARICE DO PLE-MENITAŠINJE
Mlada dama, ki streže gostem že štiri leta v neki londonski ča-jarni, je postala čez noč lastnica visokega plemeni taškega naslova in s tem glavni predmet, o katerem se ta čas pogovarjajo v Londonu. Telefonski klic, ki jo je doletel sredi njenega posla, ji je sporočil, da je postol nje mož, ki ga n: videla že leta, po smrti svojega strica glava svojega rodu, angleški lord in peer Langfordski. Ta naslov bo sedaj delila ž njim. Toda mlada da-
pismo na dr. Friesena To se je glasilo:
Spoštovani gospod doktor!
Oprostite meni neznanki, da se vsiljujem s tem pismom v vašo lastno bedo. Slišala sem o vaši usodi.
Pomislite, da je bil slučaj, vsled katerega sem izvedela, kakšna bolest vas je zadela.
Jmz vem. da ste bili nazaslišno prevar j eni in da ste ustrelili v dveboju nekdanjega prijatelja in da sedaj sedite v zaporu v trdnjavi. Jaz vem vse, kar se vam je pripetilo, in le simpatija mi sili vzeti pero v roko. Meni je tako, kot če mora priti človek k človeku, da mu pomaga.
Vi ste bili izdani od ženske, katero ste ljubili.
Oiva ni vas bila vredna, kajti drugače bi ne napravila tega. Da je vaS prijatelj plačal s svojim življenjem, tega tudi niste hoteli. Postavili ste se nasprotniku nasproti in to je moralo imeti le eno, neizogibno posledico. Vam bi bilo dosti ljubše, če bi padli vi. Vi niste stregli svojemu nasprotniku po življenju, čeprav ste bili žaljeni. pač pa zadostili le barbarski šegi.
Usoda pa je določila drugače. V tem slučaju je bila pravična in vsled tega ji ne smete pripisovati krivde radi izida.
Vem, da stojite sami v življenju, da nimate nikakih sorodnikov, matere, sestre. Vsled tega domnevajte, da čutim kot sestra do vas. Ostala bom vedno brez imena. Vedno vas bom tolažila. Ko boste ozdraveli, bom izginila iz vašega življenja.
Če mi hočete pisati, naslovite pismo pod označbo: _Tropna
flora, Berlin, W. 15.
Ne obupajte, čas bo ozdravil tudi vaše rane.
Neznanka.
Ko je še enkrat prečitala to pismo, ga je odnesla sama no pošto in ko je padalo v predal, je njeno srce udarjalo kot kladivo. Najraje bi imela pismo zapet nazaj, zato ji bilo že prepozno.
V nervoznem nemiru je preživela prihodnjih par dni.
Begala je po hiši navidezno mirnega obraza, sedela svojemu očetu nasproti za mizo ter kramljala ž njim na hladno-reservirani način.
Skoro teden je čakala, predno se je upala priti na poštni urad. Tjakaj se Je odpeljala s taksijem, ter vprašala pri predalu, če je kako pismo pod označbo: — Tropna flora.
Pri tem se je boječe ozrla, ket da se nahaja na krivih potih. Njeno rrce ji je kmalu zastalo, ko ji je uradnik v resnici izročil pismo. Skrila ga je v svojo torbico ter se odpeljala domov.
vsega tega. Pred osmimi leti se je poročila s svojim možem, ki je bil član stare, plamenitaške rodbine Langfordov, od katere je živel poleg njega samo njegov stric, imetnik naslova in velikih posestev. Stric ni bil nič kaj zadovoljen z zakonom svojega nečaka in ta, ki ni imel prebite pare v žepu, je moral trdo delati in romati po svetu, da je živel. Sedaj živi v Avstraliji in tu ga je dohitela vest, da je stric umrl in ga določil za svojega naslednika. Mlada žena pa je ostala na Angleškem in se je v zadnjih štirih letih, kakor rečeno, preživljala kot natakarica v upanju na boljše čase. Ta posel pa hoče navzlic temu, da je sedaj imenitna o-sebnosti, izvrševati d^'je, dokler se nje mož ne vrne iz Avstralije in prevzameta svoje nove časti in bogastvo.
Kako se potu je v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor je namenjen potovati v star. kraj, je potrebno, da je poučen c potnih listih, prtljagi in raznifc dragih stvareh. Vsled naše dolgo letne izkušnje Vam mi zamorem« dati najboljša pojasnil« in pripo ročamo vedno le prvovrstne brzo pamike.
Tudi nedržavijani zamorejo po tovati t stari kraj na obisk, todi preskrbeti si morajo dovoljenje « povrnitev (Return Permit) is Wash fngtona, ki je veljaven za eno lete Brez permita je sedaj nemogoči priti nazaj tudi v teku 6. mesecem ln isti se ne pošiljajo več v star kraj, ampak ga mora vsak prosile« osebno dvigniti pred odpotova-njem v stari kraj. Prošnja za per mit se mora vložiti najmanje edes mesec pred nameravanim odpoto vanjem in oni, ki potujejo prek« New Yorka je najbolj«, da v pros nji označijo naj se jim poSlje n* Barge Office, New York. N. I.
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
216 West 18th Street New York, N. Y.
KAKO DOBITI SVOJCE STAREGA KRAJA
IZ
Za one, ki so
stalno utrujeni
Stalna utrujenost. r»o<*utki lzCrpa.no.stl in salošno slabo zdravje prihaja vsled oslabelega nezdravega stanja, j>ovzro-Oenega po zaprtnicl. Vzemite Nuga-Tone in re&ite se prt-dno postane kroniCno, ki »odi v še hujše stanje Nuga-Tone ofi-»ti te!o teh strupenosti, ki ogrožajo vale zdravje in narejajo življenje mizerno, Vag a petit se zboljSa, prebavne nered-Bosti izginejo, vaše spanje bo od poči t no. •veže in se bodete zopet počutili samega sebe.
SInookrat je precejšnjo izboljšanje 3a tern ko ste vživali le nekaj dni Nuga-Tone, tako hitro deluje to in ako vaše Zdravje ni kot bi moralo, tedaj poskusite za enkrat Xuga-Tone. Vi lahko dobite tega, kjerkoli se prodajajo zdravila. Ako vaS trgovec tega nima v zalogi, recite mu, naj istega naroČi za vas od njegovega prekupčevalca.	—Adv.
Glasom nove ameriške prišel je niške postav«, ki je stopila v ve Ijavo x prvim julijem, znaša jogo slovanska kvota 845 priseijencei letno, a kvotni vizeji se izdajaj« samo onim prosilcem, ki Imajc prednost v kvoti in ti so: Stariš ameriških državljanov, možje a-meriakih državljank, ki so se po 1 junija 1928. leta poročili; žene k neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prv* polovice kvote. Do druge polovic« pa so opravičeni žene In neporočeni otroci Izpod 21. leta onih nedr-žavljanov, ki so bili postajno prl-puščeni t to deseto za stalno bi *anje .
Za vsa pojasnila se obračajte na poznano In zanesljivo
5AKSER STATE BANK
IS CORTLANDT STREET NEW YORK
RAZNE POVESTI in BOMAKI:
Ana Karenina fiointoj)
zanimivi ruma o zrezka).. $5 .50 Amerika, pcvaod ds^ro, dana
najbolje ..................... M
Agitator (Kersnik) broA ...... Mi
Andrej flofer ................... JI
Beneška vedeievalka- ........... J5
Belgrajski biser ................ JS
Beli mecesen ................... .41
Bele noči, mali junak...........60
Balkansko-Turftka vojska ...... .80
Balkanska vojska, s slikami____ .25
Boj in zmaga, pov«............... 20
Blagajna Velikega vojvode.......60
3elfegor ............................................go
Boy, roman .................... .65
Burska vojska.................. .40
Beatin dnevnik .................60
Boiični darovi.................. .35
Boija pot na Bledu ............ .26
Božja pot na Šmarni gori ........ .20
Cankar:
Grešnik Lenard. broft...	.70
Mimo življenja ............m
Mrtvo mesto .................75
Romantične duše .....	.60
Cvetke ................................................JS5
Cesar Jožef n. .................................34
Cveti na Borograjska ........................JSO
Čarovnica .........................J5
Čebelica ................................................i5
Črtice iz življenja na kmetih________-3i>
Drobiž, in razne povesti
spisal Miičlnski .............. .60
Darovana, zgodovinska povest .. J>0
Dekle Eliza .....................40
Dalmatinske povesti ............ .35
Dolga roka .................... JI
Do Ohrida In Bitolja...........70
Doli z orožjem ................ JI
Don KiSot iz La Manbe.......... .40
Dve sliki. — Njiva, Starka —
(MeSkn > .....................M
Devica Orleanska .............. JR
Duhovni boj ................... JO
Dedek je pravil; MmHnk« |n ikra-
teljčki....................... .40
Elizabeta ...................... iS
Fabijote ali cerkev v Katakombah .4»
Fran Baron Trenk..............35
Filozofska zgodba ...............60
Fra Diavolo.................... JO
Kozdovnik (2 zvezka) ...........1.38
Gospodarica sveta................40
(■odčevskl katekizem............ .25
Gostilne v stari LJubljani ...... .60
Cirila Mytologija .............. 1.—
Gosarjl .........................75
Gusar v oblakih ............................ JO
ITadži Murat fTolstoj) ........ JO
Hči papeža, vez. ..............................1.—
broš____________________________ .75
■lektorjev meč.................; JO
Hedvika .......................................... .40
Hudi fesi. Blage duSe. veseloigra .75
Helena (Kmetova) .............40
Hudo Brezduo (II. n.) ........ J5
Humoreske, Groteske In Satire,
!	/	% Kretan je Parnikov! V.-^ Shipping News —
h	Mimmiiini	
Bremen Cherbourg,
Ham-
Hamburg
25.	februarja:
Bremen. Cherbourg, George Washington, burg
26.	februarja: Dresden, Cherbourg,
27.	februarja:
St. Louis. Cherbourg.
28.	februarja: Aquitania, Cherbourg lie de France, Havre
7. marca:
^tauretaniu, Cherbourg Sdinnekahda, Boulogne »ur Mer
10.	marca: Vuk-ania, Trst
11.	marca:
rtocharnbfeau, Havre
12.	marca:
New Vork, Cherbourg. Bremen Stuttgart, Cherbourg. Bremen
13.	marca:
Olympic, Cherbourg Paris, Havre
Bremen, Cherbourg, Bremen
14.	marca:
Cnnte Grande, Napoli, Genova* Volendam, Boulogne sur Mer, Rotter-
flam
29.	marca: Baltic, Liverpool
30.	marca:
Europa, Cherbourg. Bremen
31.	marca:
Berengaria, cnerbouig
New Amsterdam, Boulogne sur Mer, Rotterdam
1. apri'a:
President Roosevelt burg
L>eutschland,
Cherbourg, Ham-Cherbourg, Hamburg
18. marca:
Albert Ball in.
Cherbourg, Hamburg
19. marca:
Berlin, Boulogne
sur Mer, Bremen
20. marca:
Aquitania. Cherbourg Milwaukee, Cherbourg, Hamhurg Pennland, Cherbourg, Antwerpen Augustus, Napoti. Genova
24. marca:
Lji fa ye t te, Havre Statenduni, Boulogne terdam
sur Mer, Rot-
25.	marca:
President Harding, Cherbourg, Hamburg
26.	marca:*
Dresden, Cherbourg, Bremen
27.	marca:
Ma jest ie, Cherbourg
Saturnia. Trst
lie Ue France, Havre
28.	marca:
Cleveland. Cherbourg. Hamburg Leviathan. Cherbourg Miiinet<mka, Cherbourg
2. aprila:
General von Steuben, Boulogne sur Mer, Bremen
Olpmpic, Cherbourg	t
Westernland, Cherbourg, Antwerpen 4. aprila:
Minnekahda, Boulogne Sur Mer
7. aprila:
De Giasse, Havre
8. aprila:
Mauretatiia, Cherbourg George Washington, Cherbourg, men
Bremen, Cherbourg, Bremen Xew York. Cherbourg. Hamburg
Bre-
9.
apri'a:
Stuttgart,
Cherbourg, Bremen
vezano ..................
broSlrano ...............
Izlet g. BronČka.............
Izbrani spisi dr. n. Dolenca .
Iz tajnosti pri rude...........
Iz modernega sveta, trdo vez.
M M
1.20 .60 .50 1.60
NAS PRVI SKUPNI
VELIKONOČNI IZLET
PRIREDIMO
PO FRANCOSKI PROGI
' S PARNIKOM
"PARIS" DNE 14. MARCA (12.05 A. M.)
PRIHODNJI IZLET S PARNIKOM "ILE DE FRANCE" priredimo dne 25. APRILA (1.00 P. M.) in —
Naš NAJVEČJI ter PRVI SPOMLADANSKI IZLET
bo pa na —
15. MAJA (4.30 P. M.) s parnikom
"ILE DE FRANCE99
na katerega rojake že sedaj opozarjamo. Tedaj bo potnike spremljal naš uradnik g. A. Festotnik skazi do Ljubljane, ki bo celo pot skrbel za udobno in brezskrbno potovanje. Iz Pariza do Ljubljane vozi vlak sedaj samo
26 ur.
Po C O S U L I C H Progi
PRIREDIMO
NAŠ PRVI ali VELIKONOČNI IZLET
DNE 10. MARCA (4.00 P. M.) preko Trsta z ladjo
" VULCANIA"
Nadaljni izleti po tej progi in s to ladjo se bodo vršili: 15. aprila — 19. maja in 30. iuliia.
Kdor zel« potovati v prijetni in veseli družbi, naj se pridruži enemu naSih izletov in ne bo mu žal. Za naše letošnje izlete je že sedaj precejšnje zanimanje, zato priporočamo, da si vsak kolikor mogoče hitro zasigura prostor. Mi smo v tem poslu že nad 40 let in vsled tolikoletne izkušnje zamoremo jamčiti najboljšo postrežbo, kakor tudi to, da bo vsak o vsem dobro, točno in pravilno poučen. Potnike, ki potujejo preko nas, dočaka naš uslužbenec na tukajšnji postaji™ ji* dovede k nam v pisarno,
ssrwsff SB v,ze Cakser State Bank
KS 82 CORTLANDT ST , NEW YORK. N. Y.
Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger:
2 zvezka _______________________________________1.50
Igračke broširano ............. .80
lerralee .......................................75
Jagnje ........................ JJ«
Janko In Metka (za otroke) ...» J«rnač Zmacovač. Med plazovi.. .50
Jutri (Strug) trd. v............. ,7f
broft. ....................... .6*
JortMevI spisi:
Popolna lsdaja vseb 16 aveskov. lepo vezanlb..................H._
Sosedov sin, broš. .............. M
6. svezek: Dr. Zober — Tagamet
broširano ...............0.. .71
Joan Mi serija {Povesti is fipnaskega
življenja .................... .fft
Kako sem -se Jas likal
(Alešovec) 1. zvezek ........ M
Kako sem so jas
(Alefiovec) II. sv
Kako sem se Jaz
(Alefiovec) III. svesek........ .09
Korejska brata, povest la mlaljo-
J« Jt
JH M
.7«
nov v Koreji ..
Krvna oeveta ......
Kuhinja pri kraljici gosji Mile! Kaj se Je Kazakl ..
Kriiev pot patra Kopi jezika Kaj se je Izmislil ~ Kraljevič berač .
Levstikovi zbrani sipd .........
L zv. Pesmi — Ode In elegijo — Sonet je — ttomsnni balado la legende — Tolmač (Levstiki ...7t 2. zv. Otročje igre v peseoeah — Različne poezije — Zabavljice In pušice — Jeza na Parna s, — Ljudski Gals — Kraljedvorskf rokopis — Tolmač (Levstik) .. .7f
Trdo vezano..........L—
5. zv. -Klika Levstika In njegove
kritike In polemika............ .70
Ljubljanske slike, HlSnl lastnik.
Trsjovec, Kep&Jskl stražnik. U-rsrlnJk, Jezični doktor. Gostilni-Car. Klepetulje, Nattkarca, Dn.
hovnlk. Itd. ................ m
Mladih zanikerneiov lastni iivo-topis ........................ .75
Mlinarjev Janez ................ M
Mu solino ...................... .40
Mrtvi Ciostač .................. .35
Mali
Mcsijd	>5!)
Malenkosti (Ivan Albrecht).....25
Mladim srcem. Zbirka povesti za
slovenska mladino .............25
Misterija. roman ................1.—
Morski razbojnik........................ .50
Možje ................................................1.25
Na različnih potih .............40
Notarjv nos, humoreska	. ..55
Narod, ki izmira .............. .40
Naša vas, II. del. 9 povesti .... JO
Nova Erotika, trdo vez..........90
Naša leta. trd. vez. ............ JO
brofiirano ...................60
Na Indijskih otokih ............ .50
Naši ljodje .................... .40
Nekaj iz ruske zgodovina ...... .35
Na krvavih poljanah. Trpljenje ln strahote z bojnih pohodov bivšega nlnverakega polka ........lJd
Novo življenje ................. .d
Ob 50 letnici Dr. Janeza L Kreka .29 Onkraj pragozda ............... JB$
Odkritje Amerike, trdo vezano .. .64 j
mehko vezana ...... .50
Praprečanove zgodbe ................. 35
Pasti In zanki ................ 15
Pater Kajetan ..................1.—
Pingvinski otok ................ M
Povest o sedmih obešenih ...... JO
Pravica kladiva .............. .60
Pabirki Iz Rata (Albrecht) .... 25
Pariški zlatar .................. J5
Prihaja«, oovest .............. .00
Požiralec ...................... J5
Povesti, pesmi v prozi (Baudelaire)
trdo vezano ........................L—
Plat zvona .................... .40
Prf Strittl •••••••••••»••oaooo**« «66
Prst boijl .................... .3*
Patri a, povest la Irske junaške do-
dobe ........................ 4«
10.	aprila:
Paris, Havre Homeric, Cherbourg Koma. Xapoli, Genova
11.	aprila: Minnevuska, Cherbourg Lapland, Cherbourg. Antwerpen
14.	aprila:
Vulcania, Tr?t < IZLET) Aquitania. Cherbourg
15.	aprila:
via than Clit-rhourg America, Cherbourg. Hamburg Europa, Cherbourg, Eremen Albert Ealliii, Cherbourg, Hamburg
16.	aprila:
Beri i n, Boulogne sur Mer, Bremen
17.	aprila: Majestic. Cherbourg
St Louis, Cherbourg, Hamburg Fi«liance. Cherbourg, Hamburg Pennland, Cherbourg, Antwerpen
21.	aprila: Berengaria. Cherbourg Lafayette, Havre
22.	aprila:
President Harding, Cherbourg, Hamburg
Hamburg, Cherbourg, Hamburg
23.	aprila:
Dresden, Cherbourg, Bremen l-i Bourdonnala, Havre
24.	aprila:
Olympic, Cherbourg Bremen, Cherbourg, Bremen Statendam. Buulogne Sur Mer Rotterdam
Augustus. Xapoli. Genova
25.	aprila:
He de France Havre (IZI.CT)
Minnetonka. Cherbourg-
29.	aprila:
Maiiretania. Cherbourg Pr.-si.K-nt UooHevelt Cbert>ourg Hamburg
rjeutschland. Cherbourg, Hamburg
30.	aprila:
Paris. Havre
Hepiil.IJe. Cherbourg Hamburg CeneV-iI von Steuben, Mer, Bremen
Boulogne sur
6 ONI PREKO OCEANA
Najkrajša (n najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih:
lie de Vrance 28. febr.; 27. marca
(1 P. M.) (4.30 P. M.) PARIS 14. marca; 10. aprila
<12.05 A. M.) (3.30 P. M.)
Najkrajša pot po železnici. Vsakdo Je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnostmi. — Pijača tn slavna francoska,kuhinja. Izredno nizke cene.
Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta aH
FRENCH LINE
1» STATE STREET NEW YORK, N. Y.
Po gorah Pol litra Poslednji Pravljice
In dolinah
vipavea .. Mehikanec H. Majar
M
.60 M M
Old.......451 Predtrianl, Preiern In drugI svet.
......L"I"	nikl ▼ gramofonu .............25
PriRodbe «ebeUce Maje, trda vea...L—
Ptiee selivke, trda rez.......... 79
Pred nevihto .................. J8
Prva ljubezen ..................................*50
Pravljice In pripovedke (KošntnlkV I* svesek *....................40
2. orešek .................. .44

T^ov na ieno (roman) Marjetica ...........
Materina žrtev ......
MoJ«, flvljenje.......
Mall Lord .......
Mfljonar bret denarja ..........
Malo ilvlj^nje ................
bffuaU deCek la Llbt-BOBA
JM M
JSO .78
JB*
.75
> • • • o a o <

Popotniki ..................
Poznava Boga ..............
P^rhi .......................
PovodenJ ...................
PraMd jndek ...............
Prisega Horonakega glavarja
. M . JS9 JO
. JB&
•••31
Prvi« med Indijanci............ J$
Preganjanje Indijanskih Blijenar-
Jev .......................... JI
Potop, L £V.....................
Potop, II. zv....................
(Oba zrezka sknpajt ......... .6.50
Razkrinkani Baosburiaoi ...... JH>
Roman treh src .............-.............1.20
Roman zadnjega cesarja Habs-
buržana.....................................1J80
NARAVNOST V JUGOSLAVIJO NOVA JADRANSKA GOLU AT A *
Saturnia ,N Vulcania
sta glasovita med največjimi ln naj. I hitrejšimi ladjami na svetu. Uzorna postrežba, uljudni in pazljivi streia. Ji, ki govore slovensko, so vam na razpolago. Kuhinja, kakorina Je zna- 1
na samo v najboljših hotelih. In ne pozabite, kratko in zelo ceneno potovanje z železnico v vse de'e Slovenije. Stroški za prtljago so ne. znantni, vizej brezplačen. Določite vnaprej dan potovanja. VULCANIA 10. marca — 15. aprila — 19. maja
SATURNIA 28. marca — 2. maja— 5. Junija Posebno Velikonočno Odplutjej
"VULCANIA"S.NrARJcKA
C O S U L. I C H LINE 17 Battery Place, New York

H0LIAND-AMER.ca,|n
TAT f: S, I) A M
Rotterdam — Volendam New Amsterdam — Veendam
STA PRILJUBLJENA PARNIKA TE
DRUŽBE
HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA
JUGOSLAVIA
preko Rotterdam all Boulogn«-tur-Mer
Potovanje s parnikl Holland-America Line pomenja udobnost, domača razpoloženje. neprekosljivo kuhinjo In postrežbo. Tedensko odplutja. — Za podrobnosti vpraSajte ovoje ga lokalnega
agenta sli —
HOLLAND AMERICA LINE
84 STATE ST., NEW YORK CITY
_______
_____s_i_