ZASAVJE

ZAGORJE

Zeliščna negovalna kozmetika
" » » < ■ . , ■ ■ » « ■ t*
-	izsušena
koža
-	izčrpana
koža
hidratantna dnevna krema GIGLIO
Spustite sonce
v
Vaše življenje.
Generalni uvoznik za Slovenijo:
VITASAN d.o.o. IZLAKE
Podlipovica 43, Izlake; tel.: 0601/73 521
- otrdline na komolcih, kolenih in podplatih
krema ca leto CHEIJDONIA I
SAMO V LEKARNAH !
X
TRBOVLJE
Slišnost
Rogaška Slatina, Celje, Velenje, Slovenj Gradec, Mežica, Kamnik, Domžale, Kranj, Tržič, Bled, Ljubljana, Ribnica, ^6 Kočevje, Novo mesto, W Metlika, Zagreb, Krško.

M
JF
Op 1
JO, J
Oddajnik
Oddajniški center KUM
X
i
v
%
!
|*

Naslov
Radio Trbovlje d.o.o Trg svobode 1 1 a 61420 Trbovlje
J
Jr-
7
Dodatne dejavnosti |
Organizacija glasbenih in drugih B prireditev, ozvočenja, izdelava 1 ^ propagandnih sporočil, snemanja...
Vsebina oddaj
Informacije o delu in življenju v Hrastniku, Trbovljah, Zagorju in od drugod.
Glasba, izobraževanje, animacije, obvestila, propagandna sporočila,


> I

UVODNIK •
Društvo za podvodne dejavnosti Trbovlje
1
Lepo pozdravljeni, spoštovani bralci in spoštovane bralke. Na svetu niso le slabe reči, so tudi dobre, in če bi si vzeli čas, pa šteli, bi morda dobrih našli več. Res pa je, da negativne bolj silijo v oči in ne smemo jih zaobiti. Če med črne sodi novica na tej strani spodaj (žal se takšne kar prepogosto ponavljajo, pa čeprav z različno vsebino in krivdo), pa boste lahko v tej številki vašega časopisa prebrali tudi veliko različnih prispevkov, v katerih boste spoznali, da v Zasavju živimo tudi drugače. Res pa je, da je sedanjost veliko bolj divja in nepredvidljiva od tistega, kar smo preživljali še pred časom. C/otovo smo temu še najbolj krivi ljudje sami. Premalo volje imamo za povezovanje, za navezovanje dobrih odnosov, za odkrite besede, za prijazen pozdrav, za pohvalo in spodbudo, za odkritost. Takšni pač smo. In potem moti tiste, ki jim je gospod postala sveta beseda, če kdo še komu reče tovariš, in moti neuspešne, če je znanec uspel. Premalo pa nas motijo napake, ki so se jim ljudje že znali zoperstaviti, pa smo danes v večini prepričani, da v osja gnezda ne smemo drezati. In na koncu poči, da še dolgo potem boli.
Bodimo vedrejši! Skoraj je že tu novo leto, ki bo našim željam obljubilo uresničitev. V našem uredništvu vam bomo do tega prehoda pripravili poleg današnje še dve številki. Tokrat pa vam ponujamo, da preberete strani od prve do zadnje, saj boste šele tako spoznali, da smo časopis delali za vas. Do decembra in naše 50 številke vam želimo kar najlepši teden, takrat pa spet nasvidenje.
Ufa***
m
Potrošniški kotiček
Nova proizvodna linija v ETI -ju
Litijski župan vas pozdravlja
Lovski gradič vabi in buri
Ko bo ceste prekril sneg
Branko Potočan: Ples je moje življenje
Zgodba o Zlati knjigi
Ob bistrem potoku je mlin
Izziv umu: Vajšnavski par v Trbovljah
Hovmšm^
Direktorje žagajo
Trbovlje - Sedaj je na v vrsti direktor trboveljskega MIT -a. Egon Železnik in še štirje
in njegovemu je zbor delavcev
vodilni delavci. Železniku pomočniku Antonu ŠtaUtu pretekli petek na sestanku prepovedal vstop v delovne in proizvodne prostore. Delavski svet ju je suspendiral in premestil na druga delovna mesta. Za v. d. direktorico so delavci predlagali, delavski svet pa je potrdil Bogdano Lavrin, ki je do sedaj opravljala delo finančnega knigovodje. Vzrok: delavci že od letošnjega oktobra niso prejeli plač, saj je finančna izguba velika.
D.H.
Pogled v panj - v ta skrivnostni svet čebel
Zagorsk - sedež ruske prestolnice

Spet je odletelo vodstvo -tokrat v MIT Trbovlje
Pogovor: Tomo Garantini, direktor Agencije za razvoj
Prve seje občisnkih svetov v novi lokalni samoupravi
KOLEDAR
DOGAJANJ
6.	decembra - Pride Miklavž in zdaj, ko po svetu ne hodi več naskrivaj kot nakoč, pridnim otrokom prinese marsikaj. Če je koga pozabil, bosta napako popravila Božiček in Dedek Mraz. Pa ne s suhimi slivami in jabolki - zdaj so v modi skoraj prave železnice, orjaški bagri in dragi avtomobili na daljinsko upravljanje.
7.	decembra - Knjižnica Toneta Seliškarja sporoči, da bo po novem letu odprta ves teden od 9. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Tudi izposojevanja ne bodo več zaračunavali, temveč bo treba na začetku leta plačati članarino: za odrasle 1000, za otroke, dijake, študente in upokojence pa 500 tolarjev.
8.	decembra - Minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikar v izlaškem ETI Elektroelementu otvori novo proizvodno linijo FI stikal. Licenčno pogodbo o prenosu proizvodnje sta partnerja ETI in AEG - Elfa podpisala junija, po dveh mesecih je stekla poskusna serija, AEG dosedanje sodelovanje pohvali in izrazi prepričanje, da načrtovani prihodek dodatnih šest milijonov mark letnega prometa na polni zasedbi novoodprte linije ne bo izostal. O nadaljnih uspehih so prepričani tudi v trboveljskem Rudisu, ki ta dan proslavljajo 35 letnico obstoja. Obe veliki zasavski firmi se potrudita z organizacijo okrogle mize o aktualnih gospodarskih razmerah. Skoda le, ker se zanimiva dogodka zgodita ob istem času v različnih krajih.
9.	decembra - Pazite, pirotehnične izdelke sme v Zasavju prodajati le trboveljski Dinos. Vsi ostali "črni prodajalci" bodo kaznovani, kot jim določajo zakoni.
10.	decembra - Litijski planinci pripravijo 14. spominski pohod na Tišje.
11.	decembra - Novopečeni trboveljski župan Janez Malovrh se na Mrzlici zahvali za zaupanje.
12.	decembra - Pivovarna Laško skliče redno prednovoletno konferenco, kakršnih bo po nepisanih pravilih uspešnih poslovnežev do konca septembra še nekaj.
M.G.
	
	- SPET NOVI
mšmk- dittmbtf	: f
	
UJA03J00V
DRUŠTVO ZA PODVODNE
DEJAVNOSTI TRBOVLJE
Trboveljski potaplajči so v klub, zdaj Društvo za podvodne dejevnosti, vključeni dvajset let. Ideja o ustanovitvi enote za reševanje iz vode je leta 1974 nastala v iniciativnem odboru, ki so ga sestavljali Milan Turk, Matjaž Piškur, Tomo Uldrijan, Janez Vipotnik in Jani Škrbec. Za prvega predsednika je bil izvoljen Branko Baš. Osnutek zaščitnega znaka, ki seje ohranil do danes, to je morski konjiček, sta izdelala Emil in Mito Škrbec.
Z izposojeno opremo in v skromnih prostorih pri pomožnem igrišču Rudar se je pričela pisati uspešna zgodovina društva, ki vsako leto šteje približno 50 članov, vseh do sedaj vpisnih članov je 169, med katerimi je nekaj pokojnih. Njihova imena bo moč spoznati v petek, 16. decembra, ob dnevu odprtih vrat. Prireditev bo potekala ves dan v klubskih prostorih Društva za podvodne dejavnost v t.i. Gasilskem domu na Savinjski cesti, kjer bo s pomočjo razstavljene opreme, slik, video posnetkov ter vsemi, na ogled postavljenimi priznanji, mogoče navidezno vstopiti v podvodni svet. Globine, tako kot si mnogi predstavljajo, niso le čudoviti raj ribjega kraljestva, temveč dostikrat tudi nevaren spust v umazano Savo, kjer je treba najti utopljenca ali s ceste zdrsnjen avto. Delo potaplajčev je tudi čiščenje in pomoč v primeru poplav, ki se jih v Zasavju še živo spominjamo. Tu so tudi tekmovanja v hitrostnem potapljanju in plavanju s plavutmi ter podvodnem ribolovu, kjer se lahko trboveljski potapljači pohvalijo z lepimi rezultati še v nekoč jugoslovanskem merilu, ko nastopajo v konkurenci pravih pomorskih klubov. Ob dnevu odprtih vrat bodo predstavljene različne kategorije, ki ji lahko dosežejo potapljači, obiskovalci pa bodo izvedeli, kako potekajo začetni tečaji, pa tečaji za reševalce in kdo ter kakšni so pogoji, da nekdo lahko postane inštruktor. Skratka, zanimiv ogled in še bolj zanimiv pogovor za vse, ki jih potapljanje privlači, s tistimi, ki se na to zelo dobro spoznajo. Vrata društva bodo odprta od 8. do 18. ure.
Mateja Grošelj
mm:
Del programa za zapiranje rudnika
Zagorje - Odlok o ureditvenem načrtu za sanacijo območij Ruardi, Čilenca, Orlek in Podstranaje eden najpomembnejših sestavnih delov Programa za zaprtje Rudnika rjavega premoga Zagorje. Na zahtevo zagorske skupščine bo moralo podjetje Rudniki rjavega premoga Slovenije Trbovlje takoj pristopiti k naročilu in izdelavi prostorsko izvedbenega akta za območj a, ki so prizadeta zaradi posledic rudarjenja in so znotraj urbanističnih zasnov za mesto Zagoije. Izvajanje ureditvenega načrta bo na degradiranih področjih ponovno omogočalo normalno življenje in bivanje, zato je življenjskega pomena vsaka njegova točka.
Prav na to so opozorolili krajani Kisovca, kjer podobni načrt iz leta 1992 ni doživel svoje uresničitve. Urejena j e bila le namenska raba prostora okoli rudniškega kompleksa, na področju rekultivacije pa ni bilo skoraj nič opravljenega. Čeprav so bili krajani ob sprejemu načrta prepričani, daje to začetek poti k lepši podobi kraja in so ga zato tudi z veseljem sprejeli, so se močno ušteli. Ker so krajani Kisovca v skupščini postavili delegatsko vprašanje, v kakšne namene šobila porab lj ena sredstva, ki so bila namenjena za sanacijo škode po rudarjenju in kdo je odgovoren, da dela niso bila opravljena po programu, je zagorska skupščina to vprašanje posredovala RRPS Trbovlje ter zaprosila za poročilo o
realizaciji odloka o ureditvenem načrtu za območje Kisovca po končanem rudarjenju.
I.L.
Našli vodo
Izlake - Prejšnji teden so vrtalci Podjetja za geometrična dela, ki dela v okviru Geološkega zavoda Ljubljana z vrtino pod izlaškim pokopališčem prišli do močnega izvira vode. Vrednost vseh del je okrog 4,5 milijona tolarjev, v Zagorju pa so računali, da bodo "odkrili" okrog 4 sekundne litre vode. Vodja vrtalne garniture Mirko Krajačičje zagotovil, daje vode kar okrog 8 sekundnih litrov. Izvir je torej res močan in bo pomenil za normalno oskrbo z vodo v zagorski občini precej. Doslej so vrtalci zavrtali približno 50 metrov v globino, vrtino pa nameravajo poglobiti še za kakšnih 30 metrov.
Na Izlakah rabijo sedaj za nemoteno oskrbo okrog 2 sekundna litra vode. Izvir, ki so ga našli na Izlakah, bo postal verjetno uporaben že v prvi polovici prihodnjega leta. Spomladi naj bi ga pričeli vključevati v vodovodni sistem, ki ga bodo urejevali skupaj s plinifikacijo. V celotni občini Zagorje se obeta že prihodnje leto boljša oskrba z vodo, saj so pričeli v mestu Zagorje obnavljati kompleten vodovodni sistem. Doslej seje v njem izgubilo ogromno vode, saj je bil precej dotrajan. Če bodo lahko usposobili še savsko vrtino, v Zagorju že v kratkem tudi ob naj večji suši ne bi smeli imeti več težav z oskrbo z vodo.
M.P.
.....—....-....
Barbara -zavetnica rudarjev
Volilna evforija je skoraj mimo, prazniki se bližajo, ob tem pa nismo pozabili tudi na praznik rudarjev. Stari slovenski rudaiji, ponekod (Mežica, Idrija), pa že tudi mlajši rudarji, praznujejo 4. decembra svoj dan -Barbarin dan. Ta dan praznujejo rudarji tudi drugod po svetu, kajti sv. Barbara je že stoletja dolgo zavetnica rudarjev.
V predvojnem času so bila slavja tega praznika kar precej bogata v krajih, kjer rudarijo ali so rudarili. Praznovanje je bilo povezano s tem, da šobili rudarj i ta dan dela prosti, šiht pa je bil plačan in so ga takrat na obratih plačali direktno pred proslavo oziroma pred odhodom k maši v župno cerkev. Tam so prevzeli rudarsko zastavo, nato pa so uniformirani rudarji, z raznimi rudarskimi simboli in ostalimi rudarji odšli do farne cerkve. Po maši - večina je ostala zunaj, ker je bila cerkev premajhna za vse - so se znova s sprevodom napotili do rudniške graščine (takratnega upravnega poslopja), oddali rudarsko zastavo v varstvo, nato pa so se večinoma razpršili bodisi po gostilnah, veselicah ali po domovih.
In zakaj je sv. Barbara zavetnica rudarjev? Sv. Barbara je bila zaprta v temnem stolpu, kakor so temni rudniški rovi.
Tine Lenarčič
Zasavski pedagogi v Poljčah
V Poljčah j e bil L, 2. in 3. decembra seminar za specialne pedagoge, ki so se ga udeležile tudi zasavske pedagoginje iz oddelka vzgoje in izobraževanja v šolah s prilagojenim programom in iz vrtcev. Seznanili so se z vsebino, cilji, pogoji in dobili navodila za nov program vzgoje in izobraževanja otrok in mladostnikov z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju. "Cel seminar je izražal željo, da se ljudje zavedajo dejstva, da bo drugačnost vedno ostala drugačna, pomembno paje, daje sprejeta," je dejala Helena Kreže iz Hrastnika, ki se je tudi udeležila seminarja.
F.M.

Gradnja mostu čez Trboveljščico
Trbovlje - Most glavne ceste pri Sušniku (Dom Zasavje) je že dolga leta kazal znake dotrajanosti. Cesto so že pred leti modernizirali, most pa so od časa do časa le zakrpali. Vendar ga je zob časa, še bolj pa promet, toliko načel, daje postal prevoz po njem nevaren. Republiška cestna uprava se je dokončno odločila, da je treba most na tej glavni trboveljski cesti obnoviti oziroma zgraditi novega. Dela so se lotili 6. decembra. Gradnja novega mostu bo trajala predvidoma do 31. marca prihodnjega leta. Dotlej bodo morali biti vozniki na odseku Kolodvorske ceste previdni in pozorni na predpisane omejitve.
T.L.
Nova pizzerija
Trbovlje - V začetku decembra so v hotelu Rudar (v bivšem kegljišču) odprli novo Pizzerijo. Lokal so prijetno uredili in tako poskrbeli za dobro vzdušje. Prvih 20 obiskovalcev je dobilo pizzo zastonj, zastonj so točili tudi pivo. V ponudbo, ki jo bodo še popestrili, je že sedaj vključenih kar 20 vrst pizz. Lokal je odprt vsak dan od 9. do 22. ure, razen ob petkih, ko bodo od 22. in vse do 4. ure v nočnem klubu, kjer bodo vrteli glasbo (npr. evergreene). V novi pizzeriji bodo do 15. decembra gostje dobili vsako drugo pivo zastonj, za 5 kuponov pa zastonj tudi pizzo. Decembra bo v vseh lokalih Rudarja cenejše pivo in za 20 odstotkov cenejši slaščičarski izdelki.
M.Ž.
Peš na Gorico
Zagorje - Včasih je bila cesta nad zagorskim pokopališčem do Gorice prevozna. Danes je tako zožena, da se na določenem odseku tudi dva pešca ne moreta srečati, je pa tudi presekana, tako da mora biti sprehajalec dovolj gibčen, dajo preskoči. Pešpot bo ostala, za varnost in prijetno hojo pa je potrebna sanacija. Predstavnik Podjetja za urejanje hudournikov iz Ljubljane, ki si je problematično pešpot ogledal, je ocenil, da je vzrok poškodbi površinska voda, ki teče po tej poti in se razlije na strmo brežino. Pot je po mnenju strokovnjaka možno popraviti, potrebno pa jo bo podpreti s piloti in jih preplesti z vejami. Če pa bi se po tej poti spet radi prevažali z osebnimi avtomobili ali traktorji, bi morali zgraditi vsaj dvajset metrov podpornega zidu. Pri tem posegu je potrebna predhodna raziskava terena in izdelava tehnične dokumentacije.
I.L
Miklavževanj e
Hrastnik - Prihod simpatičnega svetnika sv. Miklavža so letos v hrastniški občini organizirali trgovci. V Čečah je obiskal otroke Miklavž s svojim spremstvom ob trgovini Romana Hafnerja, na Marnem pri Kupcu, v Hrastniku pa na dvorišču trgovine Lipa. Več sto otrok je navdušeno pričakalo Miklavža z vragi, ki so se pripeljali na zapravljivčku in konji s kmetije Klemen z Dola.
F.M.
Nov nadzorni odbor
Hrastnik - Na 100. seji Izvršnega sveta Skupščine Hrastnik so med drugim sprejeli, da mora biti stanovanjski objekt OJSTRO - 2 dokončan v skladu s terminskim planom izvajalca do maja 1995, da se za zapiranje finančne konstrukcije pristopi k odprodaji občinskih stanovanj v skladu s Stanovanjskim zakonom in tolmačenjem javnega pravobranilca in da se vse aktivnosti in usklajevanje del pri dokončanju investicije vodijo preko investitorja Stanovanjskega sklada občine Hrastnik. Glede na to, da je dosedanjim predstavnikom IS potekel mandat, so bili v nadzorni odbor komunalno - stanovanjskega podjetja Hrastnik imenovani Anton Hočevar, Martin Rotar in Ljubo Zalezina. Ali bo vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ostala nespremenjena, se pravi vredna 0,034 tolarjev, pa bodo odoločili na zadnji seji skupščine.
Pilili
<2>
Zlata pravila pri nakupu po pošti
Smo v času prednovoletnih nakupov. Zaradi pomanjkanja časa, pa še manj naporno je, se bolj poslužujemo kataloškega nakupa. Kadar se nam zahoče, lahko v miru prelistamo kataloge, primerjamo cene in se odločimo za naročilo. Čeprav je ponudba v katalogih zelo vabljiva in nakup udobnejši kot v trgovini, ne pozabite na pasti, ki so skrite v takšnih ponudbah.
Opozarjamo vas na nekatera pravila kataloškega nakupa:
1.	Preverite veljavnost kataloga.
2.	Prebrite splošne pogoje prodaje, predvsem določila o roku in načinu plačila, o roku za vrnitev izdelka, če z njim ne boste zadovoljni, o garanciji za tehnične izdelke.
3.	Primerjajte cene izdelka iz kataloga s ceno v trgovini in pri manjših nakupih ne pozabite prišteti k ceni še stroškov pošiljanja.
4 Ko izpolnite naročilnico, jo fotokopirajte in označite, kdaj ste'3 odposlali.
5.	Naročenih izdelkov ne plačujte vnaprej, prav tako ne pošiljajte čekov skupaj z naročilnico. Če gre trgovec v stečaj, boste ostali brez denarja in brez izdelkov.
6.	Če ste si po pregledu naročenega blaga premislili in boste izdelke vrnili, ne odlašajte, da ne boste zamudili roka, v katerem lahko to storite. Najboljeje, dakataloškegaprodajalcanemudoma pisno obvestite, da boste naročeno blago vrnili. Rok vrnitve je 15 dni (Pravilnik!). Stroške prevzame trgovec. Ne pozabite na pošiljki označiti svojega imena in naslova, da bodo vedeli, kdo izdelke vrača.
7.	Če ima izdelek napako, ga vedno pisno reklamirajte, tudi če ste že osebno govorili s prodajalcem. V dopisu navedite podatke o nakupu, natančneje opišite napako in shranite kopijo dopisa.
8.	Naročen izdelek lahko vrnete v predpisanem roku brez posebne obrazložitve, tudi če nima napake (pač ne izpolnjuje vašega pričakovanja), vendar ne sme biti uporabljen.
Sporočite kakšne so vaše izkušnje, kaj vas moti in kaj vam ugaja pri teh nakupih.
Območna pisarna ZPS Zagorje
> -!
Za mamograf
Po podatkih Splošne bolnišnice Trbovlje so za nakup aparata mamograf od 2. do 8. decembra sredstva prispevali:
Franci in Fani Štojs, Trbovlje 10.000; Agencija RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje Trbovlje (prispevki zaposlenih delavcev) 81.210; Milica Pilih, Ljubljana, 10.000;Breda Uhan, Trbovlje, 1.000;Cvetka Možina, Hrastnik, 2.000; SLO RATIONAL d.0.0. generalno zastopstvo za Slovenijo, Slovenj Gradec 15.000 tolarjev.
V tem tednu je bilo zbranih 119.210 tolaijev, skupaj zbranih sredstev pa je 11.227.261,90 tolarjev.
T.P.
a
HWm pvotiroAiui w OTI - Jm
V ETI Elektroelementu so 8. decembra svečano odprli novo proizvodno linijo FI stikal. Tamkajšnji direktor mag. Brane Bebar je ob velikem dogodku v goste povabil tudi ministra za gospodarske dejavnosti dr. Maksa Tajnikarja. Po predstavitvi izlaškega podjetja in nove linije pa so se gostje z ministrom zbrali še v Medijskih Toplicah za okroglo mizo, ki jo je vodil Aleks Štakul.
FI stikala
Pred petimi leti so v ETI Elektroelementu kot dopolnitev prodajnega programa prevzeli delno montažo FI stikal iz podsklopov in sicer od nemške firme Schiele, ki je preko koncema DeiMler kapitalsko povezana s firmo AEG. Ker se je Schiele specializirala za proizvodnjo industrijskih krmilij in relejev za FI stikala, je firma AEG kot lastnik nameravala proiz vodnj o vseh sestavnih delov in montažno linijo FI stikal prodati. Tedaj je prišel ETI Elektroelement (po besedah direktorja, zaradi referenc pri montaži omenjenih stikal in uspešni lastni proizvodnji njim sorodnih zaščitnih stikalnih aparatov) v ožji izbor za preselitev proizvodnje iz Nemčije. Dogovori
Pomen odprte liniie
S prenosom opreme na Izlake so začeli avgusta, oktobra pa so že izdelali poskusno serijo. Na odprti proizvodni liniji bodo v ETI -ju izdelovali 36 tipov stikal. Direktor AEG - Elfa dr. Volkmar Neumyer je ob otvoritvi čestital vodstvu ETI - ja, ki mu je v tako kratkem času uspelo vpeljati novo proizvodnjo linijo. Poudaril je, da bo AEG še naprej ostajal kupec FI stikal. FI stikala proizvajajo že vrsto let, j e povedal mag. Bebar, vendar so z novim sprožnikom prenovljena in sodijo v srednji evropski razred konkurenčnih izdelkov. Stikala so osnovni zaščitni aparat za zaščito pred dotikom delov pod napetostjo, zato je njihova najpomembnejša lastnost zanesljivost
Rafael Mavri, direktor Iskre Stikal Aleksander Zupan, direktor Banke Zasavje Zdenko Fritz, predstavnih združenja elektroindustrije iz Gospodarske zbornice Slovenije Franci Gerbec, zagorski župan Matjaž Švagan in gostitelj generaLNI direktor mag. Brane Bebar z direktorji sektorjev.
Direktorji elektroindustrijskih izvoznih podjetij so se na ministra obračali s pripombami, češ da jim vladna politika pri izvažanj univ pomoč. Najbolj pereči sta tečaj na politika in obremenitve v javni porabi. Po besedah mag. Bebra izgublja ETI Elektroelement pri izvoženih proizvodih mesečno200.000 DEM prav zaradi zaostajanja tečaja nemške marke. Dr. Maks Tajnikar je poudaril, da se tečaj DEM ne bo spremenil. Trudili se bodo, da bo ostal vsaj nespremenjen. Javna poraba ne bi smela prerasti štirih odstotkov, so bili enotni izvozniki, pa jim je minister navrgel, da upoštevajoč vse dejavnike obstajata dve krivulji rasti javne porabe in ena znotraj druge pada. Izvozniki so igrali na
Proizvodna linija FI stikal je odprta.
Mag.Brane Bebar gostom predstavlja pomen nove linije.
so stekli, posredoval je tudi partner ECG, kije strokovnjake v ETI-ju ocenil za sposobne in samoiniciativne. V štirih mesecih naj bi po demontaži naprav pri Schieleju vzpostavili poskusno proizvodnjo na Izlakah. Vodstvo ETI - ja je z direktorjem firme AEG - Elfa dr. Volkmarjem Neumyerjem julija letos podpisalo licenčno pogodbo o prenosu proizvodnje in zagotavljanju kakovosti in točnosti dobav. Prenešena oprema, vredna približno 2,4 milijone DEM, ostaja v lasti AEG in šele po poteku pogodbe čez tri leta bo dobil ETI pravico do odkupa. Izlaški delež pri uvedbi nove proizvodne linije, od ureditve proizvodnega prostora in delovnih mest, pomožnih delovnih priprav, šolanja osebja do prenosa in montaže opreme ter poskusnega obratovanja, je bil ocenjen za 550.000 DEM.
in s tem povezano zagotavljanje kakovosti.
Maksimalna kapaciteta linije je ob polnem dvoizmenskem delu (25 zaposlenih v izmeni) 350.000 aparatov letno. Ob takih količinah pomeni nova odprta linija dodatnih 6 milijonov DEM letnega prometa. Poleg tega, je dodal mag. Bebar, pomeni uvedba FI stikal tudi osvojitev kritične mase proizvodnje na strateško pomembnem področju, kar pomeni nova razvojna vlaganja, hitrejše napredovanje in pridobivanje vse večjega tržnega deleža.
Pereča tečajna politika
Na okrogli mizi o aktualnih gospodarskih vprašanjih, ki jo je vodil Aleks Štakul, so poleg ministra dr. Maksa Tajnikarja sodelovali gostje generalni direktor EMECO Iskra Števci Niko Bevk, generalni direktor ETE
adut, daje od njih odvisna gospodarska rast, zakaj jim torej ne bi bila država v pomoč. Lahko bi jim zvišala nekatere davčne olajšave. Odgovor ministra se je glasil, da je gospodarska rast države bolj odvisna od investicij in ne toliko od izvoza. Zvišati davčne olajšave nekaterim bi pomenilo znižati jih drugim, kar bi pomšilo ravno vesj e in pripeljalo do resničnega problema izvoznikov. Edino področje, kjer bi se dalo in se najbrž tudi bo nekaj spremenilo, so obrestne mere, ki so še vedno na ravni 20 odstotkov in kot take nesprejemljive. Minister ima v rokavu recept, ki ga novinarjem še ni želel izdati, vendar pričakovati je, da se bo nekaj zgodilo s pasivno obrestno mero, ki se zdi vsem (razen bankam?!) previsoka.
Tatjana Polanc
'o mo Brt
Ministrstva za promet in zveze, oddelka za zračno plovbo in nekaterih drugih, enostavno ne bi šlo. Drži pa tudi, da pričakujejo njihovo podporo tudi pri zaključnih delih. Zdaj imajo tudi že dovoljenje za napeljavo elektrike; zasavska teritorialna obramba jim bopomagala pri ureditvi telefonije, vodovod pajim bo pomagala napeljati občina.
Edo Juvan: "Težko je v nekaj besedah povedati, koliko smo v
Prejšnji teden so minila štiri leta, kar so na tem kraju zasadili prve lopate za dograditev objekta. Pravijo mu letališče, uradno pa je to vzletišče, kot ga imenujejo nekatere listine, vzemimo Aeroinženiring Brnik, kije naredil zanje načrte ali pa: Navodilo za uporabo vzletišča Zagorje ob Savi z dne 3. novembra 1993. Tako ga imenuje tudi sporazum o postopkih koordinacije med kontrolo letenja in aeroklubom Zagorje ob Savi.
Teh nekaj uradnih dokumentov omenjamo zato, da bi lahko dokazali, da gre za objekt, ki ga niso postavljali nenančrtno, mimo ali celo brez dovoljenj in soglasij, kot jebili slišati takrat, ko so z deli začeli in so jim nevoščljivci prerokovali neslaven konec. Narobe: konec dober, vse dobro, pravi stari pregovor in zato smo za pogovor zaprosili predsednika in gospodarja aerokluba Alojza Završnika in Edija Juvana.
Alojz Završnik: "Vzletišče je zdaj dolgo 460 m, podaljšali ga bomo še za 100 m. Pista je dolga 420 m, široka je 30 m, na vsaki strani je še 15 m varnostne širine. Hangerja sta dva: prvi je pokrit, drugega bomo pokrili spomladi. Načrtujemo še tretjega. Takoimenovana klobasa ali vetrovni Žakelj prav tako dela; potrebovali bomo tudi letališko postajo, saj jo mora imeti vsako letališče ali vzletišče." Završnikješepovedal, danameravajo objekt slovesno izročiti namenu maja prihodnje leto, ko bodo postorili še vse, kar je treba narediti. Sem sodi ureditev vseh parkirišč; prvega za zmajarje in letalce, drugega za obiskovalce. Dodal je, da brez razumevanja rudnika, občine, zlasti zagorskega župana Matjaža Svagana, pa
Dosedanji številni vzleti in pristanki lahkih motornih vozil so potrdili veliko preglednost objekta.
Piloti zatrjujejo, da bodo vzleti in pristanki na vzletišču Ruardi nemoteni in brez vsakršnih težav.
tem času naredili. To najbolj ponazoruje podatek, da smo doslej prekopali in prepeljali približno 120 tisoč prostominskih metrov zemlje, verjetno pa jo bomo morali še vsaj 80 tisoč kubikov. Ali drugače: naredili smo približno 10 tisoč ur prostovoljnega dela; pri čemer moram omeniti vsaj nekaj ljudi: Završnika, Strmljana, Kolmančiča, Završnika mljašega, sebe in še nekatere druge, ki niso nikoli oklevali, ko je bilo treba karkoli opraviti. Večino dela smo opravili s stroji, z njimi je bilo narejeno 2000 udarniških ur.
Teh nekaj stavkov zagotovo ne more v celoti prikazati velikih prizadevanj zagorskega aerokluba, ki je dostojen naslednik tistega izpred vojne. V klub je včlanjenih kakih 90, večinoma mlajših ljudi, res pa je, da je delavnih precej manj. Kar nekaj jih je, ki ima dovoljenje za polete zmajev in letal. Predsednik Završnik ima že približno 150 ur letenja z motornim letalom, Edo Juvan pa 220 ur z zmajem. Na vprašanje, ali bodo zmaji letali nad Zagorjem in drugimi naselji in zaradi trušča motili ljudi, smo dobili naslednji odgovor: "Nad naselji lahko zmaj leti najmanj 300 metrov visoko, vendar pa upoštevamo priporočilo, naj se naseljem izogibamo in tega se bomo držali."
Milan Vidic

r
TOVARNA LAHKIH GRADBENIH ELEMENTOV
tlge siporex
61410 ZAGORJE OB SAVI, LOKE 64
SIPOm ZIDNI ELEMENT! 30 - 50% CENEJŠI!
Od 15.12.1994 dalje, bomo pričeli z razprodajo klasiranih $iporex izdelkov.
Siporex zidne bloke in siporex izolacijske plošče bomo v naši trgovini prodajali 30 - 50% ceneje.
Količine so omejene. Pohitite z nakupom in si v spomladanskih mesecih zagotovite cenejšo gradnjo.
VSE OSTALE INFORMACIJE DOBITE V TRGOVINI SIP0REX V KISOVCU ALI PA PO TELEFONU 0601/71 182
SipOfQX ZAGORJE

LAHKO, DAJE
USODA
ZAPISANA V
ZA VSAK PRIMER PA SE ZAVARUJTE!
LJUBLJANSKA
ZAVAROVALNICA
ZANESLJIV PARTNER
Kidričeva 2, 61410 Zagorje, telefon: 0601/61 764
Iskra Servis
TRGOVINA
^ PRI N S
REMY center
LITIJA, tel.: 061/883 476
NOVO V LITIJI
S 1. decembrom 94 se v REMY centru v Litiji odpira nova Iskra Servis trgovina z bogato ponudbo programov:
-	TV, audio, video tehnike
-	malih gosp. aparatov in aparatov za osebno nego
-	telefonska oprema
-	pribor in potrošni material
za gospodinjske aparate CORONA
Do konca leta bo promocijska prodaja s popustom do 15% In ugodnimi pogoji obročnega odplačevanja.
Pokopališče leze
Zagorje - Zagorski zdravstveni dom je seznanil izvršni svet s potrebami po novih osnovnih sredstvih v letih 1995 in 1996. Za ohranjanje nemotene dejavnosti potrebuje reševalni voz in ultrazvočni aparat za potrebe ginekološke službe. IS je zagotovil, da bo občina sofinancirala omenjena osnovna sredstva, nosilec aktivnosti pri zbiranju sredstev pa bo zdravstveni dom. IS je za pomoč za nakup zaprosil vsa zagorska podjetja, saj so tudi podjetja zainteresirana za čimvišji zdravstveni standard in zdravstveno varstvo svojih zaposlenih.
Zdravstveni dom praznuje 40. letnico obstoja. V ta namen se bodo 16. decebra v Medijskih Toplicah srečali zdravstveni delavci in povabljeni upokojenci. Svečani gost bo ZagorjanDarko Polc, edini še živeči, ki si je s sodelavci prizadeval za gradnjo zdravstvenega doma v Zagorju.
1.1_, T.P.
Cemšcnik - Zasavska enota Oddelka za kmetij sko s veto vanje pri Kmetijskem zavodu Ljubljana se z Aktivom vaških žena Čemšenik že tretje leto trudi izobraževati ženske iz kmečkega
okolja. V Čemšeniku je bilo organiziranih že 5 tečajev: o pripravi narezkov, štrukljev, tort, potic, mesa in omak. Prvega decembra je bila njihova gostja Helena Mrzlikar, znana po odličnih člankih v Kmečkem glasu. Čemšeniškim ženam je predavala o pripravi jedi na zdrav način, povedala je tudi precej gospodinjskih napotkov, ki bodo obiskovalkam predavanja v pomoč pri vsakdanjih gospodinjskih opravilih.
T.N.
Zagorje - Še vedno ni jasno, čigav je TVD Partizan oziroma zgradba. VZagorjujeupravljal ec KC Delavski dom, ki ob stari zgradbi in prazni malhi nima prav nič prijetne vloge. Upravljalec je zaprosil občino za sredstva, s katerimi bi lahko saniral streho, ki je za obiskovalce že kar nevaren del te zgradbe. IS je vlogo obravnaval, zaradi neurejenih lastninskih odnosov pa je ponovno pozval Športno unijo Slovenije, naj takoj skupaj z občino uredi lastništvo nad objektom. Če se Športna unija ne bo v kratkem zganila, bo občina Zagorje sprožila sodni postopek za ureditev lastninskih odnosov. Tačas pa bo moral upravljalec žal gospodariti le z najemnino, ki jo dobi od srednjih šol in drugih uporabnikov.
I.L.
Veseli december v Hrastniku
Občinska zveza DPM Hrastnik je pripravila za novoletne praznike številne prireditve, ki potekajo že cel mesec: filmske predstave, obisk čarovnika Mirana Čanka... Poleg šolarjev so predstave namenjene še predšolskim otrokom in otrokom v begunskem centru. Opozorili bi še na nekatere predstave v popoldanskem času:
-	četrtek, 15.12. bo ob 16. uri v DD lutkovna urica Zajčkova hišica, za otroke, ki niso vključeni v VVZ;
-	sreda, 21. 12. bo od 16. do 20. ure novoletni ples s srečelovom v kino dvorani za dolske šolarje;
-	v petek, 23. 12. ob 17. uri bo v športni dvorani glavna prireditev za šolske in predšolske otroke z obiskom Dedka mraza. Zabavala jih bo plesna skupina Mojca in Kalimero, dvomi norček Ferdo, za glasbo bo skrbel ansambel Hip - Hop.
Za otroke, ki niso vključeni v VVZ, bo prireditev z obiskom Dedka mraza v četrtek, 22. 12. ob 16.30 uri na Dolu in ob 17. uri v športni dvorani.
F.M.
Ovinek Ajda
Litija - Planinsko društvo Litija je v nedeljo, 11. decembra, v počastitiev 53 let borbe II. Štajerskega bataljona na Tisju, organiziralo 14. spominski planinski pohod na Tišje. Pričetek pohoda je bil med 7. in 10. uro izpred spomenika NOB v Litiji, cilj je bil pri spomeniku NOB na Tisju, kjer so udeležencem
pohoda žigosali kontrolni kartonček, ki so ga prijeli v Litiji. Sledil j e sestop s Tišja v Veliko Kostrev-nico, kjer je bila v Zadružnem domu potrditev pohoda s podelitvijo priznanj. Startnina, kisojoudeležencipohodaplačali ob prevzemu kontrolnega kartončkaje znašala 150 tolarjev.
M. F.
>mo
Zufeouv iHi&ft&zcfiHu+tfas	Občinski svet Litija
Izvolitev za župana sprej emam kot veliko priznanj e za dosedanje delo in še večjo odgovornost za vnaprej.
Zahvaljujem se vsem tistim volilcem, ki so mi zaupali svoj glas, in spoštujem tudi tiste, ki se tako niso odločili. Storil bom vse, da bom zaupanje večine volilcev upravičil, ostale pa s svojim delom prepričal, da sem bil vreden zaupanja. Čestitam vsem izvoljenim članom občinskega sveta, torej vsem občinskim svetnikom. Prepričan sem, da bomo dobro sodelovali in na podlagi medsebojnega spoštovanja in zaupanja zagotavljali nadaljnji razvoj občine in lepše življenj e občanov.
Vaš župan Mirko Kaplja
Rezultati volitev
V občini Litija so bile za volitve članov občinskega sveta določene štiri volilne enote, nakaterih jebilo skupaj 34 volišč.
V volilne imenike je bilo vpisanih 13,917 volilcev, glasovalo je 9.505 volilcev ali 68,30 % (za občinski svet), za župana je glasovalo 9.506 volilcev ali 68,32 %.
Za mesto župana so se potegovali štirje kandidati. Mirko Kapljaje dobil 5.072 glasov (56,75 %), Milan Palatinus 1.729 glasov (19,34 %), Franc Jaklič 1.206 glasov (13,49 %) in Nace Šteferl 929 glasov (10,39 %). Za župana je bil tako izvoljen Mirko Kaplja, ker je že v prvem krogu dobil potrebno večino glasov.
Za občinski svet je kandidatne liste vložilo skupaj 6 strank in ena skupina volilcev. Na nivoju občine je Liberalna demokracija Slovenije dobila 27,3 %, Slovenska ljudska stranka 24,4%, Slovenski krščanski demokrati 18,1 %, Socialdemokratska stranka 14,5 %, Združena lista socialnih demokratov 8,9 %, nestrankarska lista volilcev 3,5 % in Demokratična stranka upokojencev Slovenije 3,3 %. Glede na takšen volilni rezultat je Liberalni demokraciji Slovenije in Slovenski ljudski stranki pripadlo po 7 sedežev v občinskem svetu, Slovenskim krščanskim demokratom 5, Socialdemokratski stranki 4, Združeni listi socialnih demokratov 2 in nestrankarski listi volilcev 1 sedež. V občinskem svetu občine Litija bo tako 26 svetnikov.	'
Dole pri Litiji - Društvo upokojencev Dole pri Litiji je v nedeljo, 11. decembra, v dvorani na Dolah pripravilo predstavitev videokasete "žaganje in cepljenje drv" izvedenega na Dolah ter tekmovanja "košnja in grabljenje", kijebilovGabrovki. Predstavitvi je sledila prosta zabava.
Ribče- Krajevna organizacija RK Ribče je v nedeljo, 11. decembra, organizirala srečanje starejših občanov, starih nad 70 let, in darovalcev krvi iz tega območja. Pred srečanjem j e višja medicinska sestra Jožica Rebolj predavala na temo Bolezni srca in ožilja, na katerega so bili vabljeni vsi krajani.
M. F.
1.	Marko Povše, roj. 12.8.1965, Litija, Ul. Luke Svetca 5, Liberalna demokracija Slovenije
2.	Martin Brilej, roj. 3.10.1940, Litija, Veliki vrh 51, Liberalna demokracija Slovenije
3.	Zlato Mantel, roj. 24.7. 1948, Litija, Partizanska pot 3a, Liberalna demokracija Slovenije
4.	Slavko Rokavec, roj. 8.4.1956, Jevnica, Jevnica92, Liberalna demokracija Slovenije
5.	Tomaž Gradišek, roj. 4.10.1961, Šmartno pri Litiji, Miška 3, Liberalna demokracija Slovenije
6.	Jože Kovič,roj. 14.4.1939, Kresnice, Krsenice 108, Liberalna demokracija Slovenije
7.	Bruno Utenkar, roj. 6.10.1949, Gabrovka 14, Liberalna demokracija Slovenije
8.	Bojan Železnik, roj. 28.11.1955, Litija, Sitaijevška25, Slovenska ljudska stranka
9.	Franci Rokavec, roj. 12.9.1963, Jevnica, Zg. Jevnica 12, Slovenska ljudska stranka
10.	Roman Ciglar, roj. 16.8.1967, Tlaka 7, Slovenska ljudska stranka
11.	Stane Čme, roj. 13.5.1959, Šmartno pri Litiji, Jeze 4, Slovenska ljudska stranka
12.	Stane Ptičar, roj. 14.5.1956, Litija, Maistrova 12, Slovenska ljudska stranka
13.	Mirko Močilar, roj. 2.3.1951, Zagozd 11, Slovenska ljudska stranka
14.	Franc Čeme, roj. 8.4.1955, Gozd - Reka 1, Slovenska ljudska stranka
15.	Anton Tori, roj. 27. 12.1957, Litija, Ul. solidarnosti 4, Slovenski krščanski demokrati
16.	Anton Korimšek, roj. 1.1.1953, Borovak 3, Slovenski krščanski d emokrati
17.	Simon Pikovnik, roj. 16.12.1959, Šmartno pri Litiji, Cerkovnik 9, Slovenski krščanski demokrati
18.	Peter Brunček, roj. 16.6.1937, Kresnice, Kresnice 33, Slovenski krščanski demokrati
19.	Martin Hostnik, roj. 20.10.1958, Šmartno pri Litiji, Zavrstnik 65, Slovenski krščanski demokrati
20.	Jože Grošelj, roj. 3.3.1934, Litija, Graška c. 20, Socialdemokratska stranka Slovenije
21.	Matjaž Gospeli, roj. 21.12.1969, Ribče 60, Socialdemokratska stranka Slovenije
22.	Sandi Kraševec, roj. 17.6.1959, Moravče pri Gabrovki 12, Socialdemokratska stranka Slovenije
23.	Zvone Šavor, roj. 29.12.1956, Zavrstnik 54 c, Socialdemokratska stranka Slovenije
24.	Joža Ocepek, roj. 24.8.1949, Cesta kom. Staneta 5, Litija, Združena lista socialnih demokratov
25.	Marjan Mali, roj. 10.1.1950, Prečna 1, Litija, Združena lista socialnih demokratov
26.	Jože Hostnik, roj. 9.3.1941, Cestakom. Staneta 16, Litija, nestrankarska lista.
Zgornja Slivna - Dom na Zgornji Slivni na višini skoraj 800 m je spet odprt vsak dan razen ponedeljka in torka od 9. -22. ure.
M.B.
Ribče - V Ribčah praznujejo 13 - letnico diskoteke Slovenija. V tem času so imeli v diskoteki nad 700 tisoč gostov, 57 ansamblov in 217 posebnih predstav. Do konca leta bodo v gostilni Slovenka imeli vsak dan živo
glasbo. Na Silvestrovo bo pel Alberto Gregorič, ki bo s svojim ansamblom igral tudi na novoletnem plesu na prvi novoletni dan.
M.B.
Litija - Na zadnji seji predsedstva občinske organizacije RK, 6. decembra, seje organ na prošnjo vodstev šol odločil, da 39 učencem iz socialno ogroženih družin pomaga pri kritju stroškov za Zimsko šolo vnaravi.
M. F.
M. F.
Pisma, bralcev
Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časoplsuTff mnenja bralcev o življenju in dogajanju v ZasavjiLMepodplsanlh pisem ne obj avlj amoTUo lzina pisem je zaradi prostora omejena na naj večJJO-tipkanlh vrstic, predništvo^ipridržuje pravico skrajSatftekst ali pa objaviti daljšega, čebeegi, da bi s skrajšanjem preveč okrnili zanimivo vsebino.
Odpuščena in zavržena (2) ■
Direktorici doma na Izlakah
Dovoljujem si, da napišem nekaj vrstic. Menim, da v kolikor ne bi bilo javnega obveščanja s strani novinarjev, bi mali državljani malo vedeli, kaj se dogaja v tej naši državi, občini ali krajevni skupnosti. Nemalokrat ste naše zadnje upanje v reševanju stisk malega človeka in velikokrat uspešni. V primeru "Zapuščena in zavržena", ki so ga pisali v časopisu Novice so verjetno bili poklicani ali obveščeni s strani občanke, ki se je počutilaužaljena glede načina ravnanja z gospo Pavlo Zajc zaposlenih v domu starejših občanov Izlake.
Užaljen pa sem tudi jaz in moja družina, kajti v tem času smo dobili isto nalezljivo bolezen, garje iz doma starjših občanov Izlake (moja žena je tam strežnica). Ne obsojam gospe Pavle Zajc, saj je ženička najmanj kriva, stara je 87 let in je bila tisti čas prepuščena sama sebi in zahvala dobrim sosedom, da so še pravočasno preprečili najhujše, obsojam zaposlene v domu in način, kako so jo sprejeli. Ves čas sem bil aktiven glede bolezni, opozoril sanitarno inšpektorico v Trbovljah in tudi zdravstveno osebje v domu. Ko sem prišel v dom glede šikaniranja moje žene in ne izplačila 100 odstotne bolniške (bolniško je imela zaradi pridobljene nalezljive bolezni, ki jo je dobila od sprejete občanke), nisem občutil niti malo obžalovanja, kar se je storilo g. Pavli Zajc in moji družini, prav nasprotno. Ob najavi pri vratarju, da bi želel pogovor z direktorico Ireno Drenik, se gospe direktorici ni zdelo vredno, da me sprejme in me je pustila čakati kljub temu, da ni bila posebno službeno zadržana, saj sem moral čakati na razgovor z višjo medicinsko sestr og. Francko Drnovšek v sprejemni pisarni pred odprtimi vrati g. direktorice, ki je imela
telefonski razgovor. Moje mnenje je, da si takšen dom kot je Dom starejših občanov, ne zasluži takšne direktorice in še koga zraven, kajti dom je bil narejen z denarjem davkoplačevalcev, njihovimi žulji, znojem in to morda še kakšnega delavca, ki ga sedaj v domu nočejo sprejeti. Žalostno!
Roman Perklič, Polje 14, Zagorje
SNS v Krstniku ■ zadovoljni
Kot je opaziti v preteklih dneh, se predvolilna evforija počasi umirja. S podatki, ki nam jih je posredovala občinska volilna komisija, kmalu po tistem, ko so se zaprla vrata vseh volišč, smo bili lahko upravičeno zadovoljni. Od vseh volilnih upravičencev, ki so prišli na volišča in so pravilno obkroževali glasovnice, jih je kar 16,2 odstodka glasovalo za SNS. Vsem volilcem - občanom Hrastnika, ki so na glasovnici obkrožili št. 7 pod znakom SNS, se iskreno zahvaljujemo za izkazano zaupanje. Od tega trenutka naprej se v stranki zavedamo odgovornosti do svojih volilcev kakor tudi do vseh ostalih občanov. Zavedamo se, da naloge nas štirih predstavnikov v občinskemsvetu ne bodo lahke. Vendar bomo skozi štiriletni mandat dokazovali ter s korektnim delovanjem uresničevali naloge, ki izvirajo iz temeljev koncepta stranke, vse pa bo podrejeno volji volilcev -občanov Hrastnika. Brez pripomb o delu občinske volilne komisije - tajnica Breda Šterbucl, s katero smo največ sodelovali, se ji zahvaljujemo za korektno opravljeno delo in sodelovanje.
SNS OO Hrastnik, Milan Kolar
Takšni smo
Slovenci smo preživeli kraljevino Jugoslavijo, nato štiri leta okupacije fašistične Nemčije in Italije. Štiri letni boj proti okupatorju z velikimi žrtvami je nas osvobodila partizanska
vojska. Priboril i smo si svobodno Slovenijo.
Človek se sprašuje, zakaj smo takšni? Tudi veter piha na vse strani in tako je! Eni preklinjajo bivši komunistični sistem, drugi hvalijo demokracijo in boga, pa tudi obratno.
Eni so revni, drugi bogati, vsi pa bomo enaki pod zemljo. Sedaj imamo samostojno Slovenijo, kar lepo število strank, te pa se prepirajo med sabo, vsaka se bori za oblast, kar povprek blatijo stari režim. Mar nismo živeli v miru, imeli smo delo in vsakdanji kruh, iz požganih ruševin so se zgradile nove domačije, stanovanjske zgradbe, kulturne ustanove, ceste, železnice. Delali smo tudi udarniško, ne glede ali si bil komunist ali človek drugačnega mišljenja. Tudi dva soseda sta si v sovraštvu, eden je bolj bogat od drugega. Takšni smo zato, ker je v nas samih preveč nevoščljivosti, egoizma, sovraštva in častihlepnosti. Najprej bi pometli pred svojim pragom, nato pred drugimi. Naprimer ozrimo se na sosednjo državo Bosno, kjer divja kruta vojna, trpijo otroci, starčki in cele družine. Prej so bili sosedje, prijatelji, sedaj je med njimi sovraštvo! Da, mi smo takšni in ostanemo isti!
Pavla Vogrič-Sajovic
0 volitvah po volitvah
Volitve za občinske svetnike in župane so zanami. Vse stranke, ki so nastopale na našem območju so več ali manj uspele. Nekatere pripisujejo svoj uspeh pozitivnemu programu, drugi pa spet uspešnemu blatenju drugih strank in njenih članov. "Uspeh" je na tak način gradila tudi stranka Narodnih demokratov v Trbovljah. Narodna demokratska stranka je pred volitvami v poštne nabiralnike metala letake, v katerih opozarja na določene nepravilnosti pri reševanju zadev toplotne postaje in obračun stroškov v tej postaji stolnice Kešetovo 4 in 7. V drugem delu letaka opozarja na stanovanjske zdrahe v Trbovljah, ki pa se nanašajo prav tako na delovanje toplotne postaje iz prvega dela.
Vse to niti ni tako slabo, če bi ND vedeli, kako se take stvari rešujejo, še posebno, ker se vsi tako radi sklicujejo na pravno
državo. Za našo stranko v Trbovljah je zanimiv zadnji del obvestila, ki opozarja prebivalce in potencialne volilce vTrbovljah na stanje v naši stranki oz. kot jo ND imenujejo prokomunistične Jelinčičeve stranke. ND so si dovolili fotokopirati naše obvestilo iz meseca februarja, ko je bil sklican sestanek našega območnega odbora. Vse lepo in prav, vsakršna propaganda je dovoljena, vendar so šli tokrat ND v Trbovljah nekoliko predaleč v blatenju in zaničevanju svojih nasprotnikov, da ne uporabim bolj grobega izraza. Načine in postopke, ki so jih mnogi pripisoval i naši stranki in njenim članom vedno pogosteje uporabljajo drugi. Njim so dovoljeni in jih odobravajo, če jih uporabimo mi, smo nacionalisti.
Slovenska nacionalna stranka je vedno in povsod ter bo tudi v bodoče, opozarjala na nepravilnosti, ki se dogajajo v naši družbi, ter vedno brez dlake na jeziku povedala kaj misli o dogajanjih v sredini, kjer deluje, ter je bila za svoje mnenje pripravljena vedno nositi odgovornost. Nikoli pa se ni skrivala za nepodpisanimi letaki, ki se pod okriljem noči delijo po nabiralnikih. ND lahko sedaj rečejo, da to ni njihovo delo, in da si je nekdo sposodil njihovo ime. Kaj pa, če bi na volitvah dobili več glasov, bi bili potem tudi tiho?
Negativna propaganda se je obrnila proti njim samim, predvsem pa njihov slogan na letaku "le kdor misli, voli narodne demokrate, tupko voli vse ostale". Rezulatati lokalnih volitev so jasni: ND so dobili le 1.07 odsto-dkov glasov, SNS pa 11.74 od-stodkov. Slovenska nacionalna stranka pred volitvami ni obljubljala veliko, vendar bodo svetniki v občinskem svetu skupaj z ostalimi svetniki delovali v prid prebivalcev Trbovelj in za njihovo blagostanje ter gospodarski napredek svojega mesta. To smo dolžni vsem tistim, ki so glasovali za SNS, ter ostalim, ki so volili drugo stranko, da dokažemo, da smo vredni zaupanja in da nismo nacionalisti, če smo ponosni na svoj materin jezik in svojo državo, državo predvsem Slovencem. S spoštovanjem!
Predsednik SNS OO Trbovlje, Metod Kurent
[S
Prvi november je dan, ko se stari znanci po dolgem času spet srečajo. Pokopališče je za vesela snidenja malce neprimerno, je pa edini prostor, ki ga vsaj enkrat letno obiščejo vsi, ki so kakorkoli povezani s krajem.
Andrej in Janko sta bila sošolca v osemletki. Andrej je končal študij strojništva in se dokončno preselil v Ljubljano. Janko seje izučil za avtomehanika in ostal v domačem mestecu. Vozil je kamion, ko pa je tudi njegovo podjetje šlo v stečaj, je ostal na cesti. Andrej ga je nazadnje videl pred dvema letoma, vsega skrušenega in nesrečnega.
Letos mu je nekdanji sošolec že od daleč ponujal roko. Andrej je opazil njegovo urejenost. Zadovoljen nasmeh je izdajal spremembo. "Kako je Janko?" "Ne bi se rad hvalil, ampak rekel bi, da mi je sekira padla v med." "Tega sem pa res vesel, " je rekel Andrej iskreno, "le kako lije to uspelo?" "Izkoristil sem priložnost," seje zasmejal Janko, "sem lastnik podjetja TIV." "Kaj pa to pomeni?" je vprašal Andrej. "Točno in varno." "In kaj delaš?" "Prevoznik sem. Žena je nekaj podedovala, kupila sva dva večja kombija. Z bratom sva vozila vsak enega in bila vedno tam, kjer so avtobusi zatajili. Čakala sva vlak, avtobusarjem je malo mar, kako bodo ljudje prišli z železniške postaje, se prikazala ob tistem času, ko je kdo pozabil na vožnjo in take stvari, saj veš. Zdaj imam tri manjše avtobuse, tako lahko organiziram tudi manjše izlete na Madžarsko in v Avstrijo." "Pa si dobil dovoljenje pri občinskih možeh?" seje čudil Andrej. "Vidiš, s tem sem imel pa res srečo. Ravno v tistem času, ko mi jerojilo po glavi takšno zasebno prevozništvo, je bil izvršnik brez avta. Ko jenekajkrat pešačil proti domu, ker avtobusa ni in ni bilo, se je razkuril in dal žegen. Ceno prevoza imam celo nižjo. Štirje smo zaposleni in klapa, daje kaj."
Ob slovesu je dal Andreju svojo vizitko z besedami: "Na, če boš kdaj rabil kakšen prevoz, se pa spomni sošolca Janka. TIV nikoli ne zataji!"
Manja Goleč
praznovanju
Bližajo se prazniki in že je čutiti predpraznično vzdušje. Počasi okrašujemo mesta, trgovinske izložbe so že dobile praznično podobo. Trgovine so polne in večina že razmišlja o tem, kaj kupiti svojcem, prijateljem in tistim, ki jih imamo radi.
Zadnjih nekaj let se prične praznovanje že z Miklavževanjem in se vleče čez ves december do novega leta. V teh dneh smo polni optimizma in dobre volje. Razmišljamo o preteklosti in se oziramo v leto, ki prihaja. V praznično vzdušje se pogosto vpletajo tudi manj prijetni dogodki. Vse več mladih si med prazniki daje duška in resnično je neprijetno, če ti kdo vrže pod noge petardo. Velikokrat se pripeti tudi nesreča in mogoče bi se ob tem morali zamisliti predvsem starši, ki dajejo otrokom petarde in ne vidijo v tem prav nič slabega. Po toči zvoniti je prepozno in nesreča lahko pričakovanje novega leta sprevrže v žalost. Morda bi se tudi mladi lahko ob tem zamislili in krotili svojo objestnost. Vprašljiv je tudi odnos države do prodaje piromantičnih izdelkov. Ali res lahko brez slabe vesti prodajamo eksplozivna sredstva otrokom ?! Marsikomu mladostna razposajenost in predrznost pokvari ne samo praznovanja, ampak lahko označi vse Življenje? Obenem v naši bližini še vedno divja vojna in kanonade med prazniki velikokrat spominjajo na majhno vojno.
Med prazniki, ki prihajajo bi morali razmišljati o bolj pozitivnih rečeh. O tem, kaj smo dobrega naredili za ljudi, s katerimi živimo, kaj bi lahko naredili boljše. Merilo za dobre odnose z ljudmi namreč niso samo darila, ki jih kupimo, zavijemo v rdeč papir z veliko pentljo in postavimo pod novoletno jelko. Dobri odnosi z ljudmi, ki jih imamo radi, se gradijo vse leto in so skriti v drobnih vsakdanjih pozornostih. Konec leta je priložnost, da naredimo obračun vsega tistega, kar smo počeli čez leto, kaj bi lahko naredili bolje, kakšni so naši cilji za naprej.
In kaj si želimo v novem letu? Želimo si, da bi nas imeli ljudje radi, želimo si več denarja, več sreče, boljšo službo, pridne otroke in ljubeče starše. Želim vam, da bi se vam izpolnile vse želje. Bodite srečni in naredite veliko lepega za druge. Kajti življenje je kot bumerang, kar naredimo dobrega, se nam povrne. Podobno pa je tudi s slabim. V življenju ima prav vse dve plati, svetlo in temnejšo. Naučite se videti svetlejšo plat.
BarbraRenčof
m
_________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________I
Lovski gradič v Trbovljah je bil morda v 16. stoletju prostor počitka ali pa tudi kratkega veseljačenja gospoščine, ki je lovila v okoliških gozdovih. Leta 1829, ko je na javni dražbi to hišo kupila družina Peklarjevih, je v njej zaživela gostilna in mesnica. Toda takrat poleg ni bilo "OR-75", stanovanjskega bloka, v katerem je prebivalcev za celo krajevno skupnost. Prav ti stanovalci so se ob zadnji prenovi gradiča prestrašili, da to ne bo protokolarni objekt, takšno namembnost mu je ob prvi prenovi namenila občina, pač pa gostinski lokal, katerega obiskovalci bi lahko motili njihov nočni mir in dnevni red. Že junija so napisali pismo izvršnemu svetu, pa na vprašanja odgovorov niso dobili. Pred otvoritvijo so poslali na isti naslov še eno pisanje, malce bolj trdo, pa tudi z njim niso nikogar omehčali. Po otvoritvi gradiča so kopiji pisem poslali tudi nam.
... mi pa smo šli na pot: k predstavnikom stanovalcev, k načelnici upravnega organa za okolje in prostor, k predsedniku trboveljskega izvršnega sveta in k direktorju Omnikoma.
Stanovalce ni nihče nič vprašal
Predstavniki stanovanjsko poslovnega bloka "OR-75" ali uradno Trg Franca Fakina 1, l/a, 3 in 3/a so povedali, daje Lovski gradič začel razburjati njihovo mirno misel šele z dograditvijo. Takrat so namreč slišali, da tu ne bo več prostor za kavarnico in poročno dvorano, pač pa bo iz objekta nastal gostinski lokal. Menili pa so, da jih bodo pristojni že obvestili o vsej zadevi, saj so neposredni sosedje, z njihovim blokom pa je gradič, last občine, tudi neposredno povezan - skupna fekalna jama, skupen priključek na toplovod, funkcionalno zemljišče, na katerem so parkirni prostori. Medtem, ko so čakali na uradni klic, so se medsebojno tudi pogovarjali novemu upravljalen vprid. Tehtali so, kako bi zase parkirna mesta potegnili na del velikega otroškega igrišča, pa bi jih bilo za vse dovolj. Do razgovorov pa ni prišlo, tudi po njihovem pismu izvršnemu svetu ne, zato so se počutili odrinjene, vse večji pa je postajal tudi strah, da so njihove lastniške pravice kršene. Res je, da so si lastniki OR-75 za skupnega upravljalen izbrali SOP Trbovlje (Splošno obrtno podjetje), ker pa tudi ta ni lastnikov in najemnikov o spremembah obveščal, so se počutili še bolj odmaknjene. Otvoritev Lovskega gradiča je bila zanje presenečenje, saj odgovora na svoja vprašanja, kaj jim to novo in po njihovem mnenju burno sosedstvo prinaša, od izvršnega sveta niso dobili. V razgovoru z nami pa so dejali, da jim je gradič kot tak všeč, saj zgradba lepša njihovo okolico in tudi življenje mora okoli njih potekati.
Upravni organ
Dan pred otvoritvijo Lovskega gradiča je bila na upravnem organu za okolje in prostor razpisana obravnava, na kateri j e bilo določeno funkcionalno zemljišče k stanovanjsko poslovnemu objektu. Ta pa zotvoritvijo gradiča ni v nikakršni povezavi. Pač, o posredni povezavi lahko govorimo. Lastniki objekta sedaj vedo, s katerim funkcionalnim zemljiščem lahko razpolagajo. Tisto zemljišče, ki je bilo pred leti določeno z zazidalnim načrtom, je upravni organ z odločbo postavil
na svoje mesto: parcela št.......je na osnovi....
funkcionalno zemljišče.... objekta. Lastniki sedaj tudi vedo, da jih za parkirišča ne sme biti strah. Upravljalec določenega objekta, v tem primeru gradiča, jih lahko v svoje namene uporablja le, če mu jih lastniki dajo v najem.
Seveda pa morajo o oddaji v najem soglašati vsi lastniki OR-75. Sklenjena pa mora biti pogodba med najemnikom gradiča na eni strani in lastniki objektov na drugi strani, lastniki pa imajo moč odločanja v skladu z deležem lastništva. Občina ima tu 20 odstotni delež. Dogovori o tem naj bi potekali preko upravnika, SOP, tega pa so zadeve očitno močno prehitele. Po mnenju načelnice Dubravke Oberžan bi bilo najpametneje, da se upravljalec gradiča dogovori z lastniki OR-75 o uporabi prostora in se potem tega dogovora tudi drži. In pri tem upravni organ ščiti lastnike.
Vodstvo občine nima pri tem nič
Pot k predsedniku izvršnega sveta Francu Beravsu je bila nekoliko bolj zavita. Ob naši telefonski prošnji za razgovor je dejal, da on pri vsej zadevi nima nič in da o povezavah ali nepovezavah ničesar ne ve. Na prigovarjanje je pristal na kratek pogovor, pa ga naslednji
dan ob dogovorjenem roku in še uro potem ni bilo. Verjamemo, daje imel nujen opravek, ki ga prejšnji dan ni mogel predvideti, vendar nas v telefonskem klicu svojemu sekretaiju, da ga ne bo v službo, niti ni omenil, niti posredoval pojasnila k našemu vprašanju, ki smo mu ga dan prej povedali po telefonu.
Upravljale« gradiča želi dobre odnose
Omnikom je v gradnjo Lovskega gradiča vložil znatna sredstva, ga opremil kot se restavraciji visoke kvalitete spodobi in takšen bo tu tudi program. Direktor Metod Hladnik je dejal, da bo gradič s svojim videzom in vsebino objekt, ki bo vreden okolice in kraja in ne bo gostilna, ki bi se je morali sosedje bati. Za obratovanje ima vse dokumente, kijih potrebuje in v vsej skrbi za gradnjo ni niti razmišljal o
tem, da uradna pot ni takšna, kot se v novih lastniških razmerjih medsebojnim odnosom tudi spodobi. Še posebej ni o tem razmišljal, ker....
Naj bo vsaj konec dober
Prav v nedokončanem "ker" leži odgovor. Na vprašanje, s kom je pri svoji gradnji sodeloval in vodil pogovore, je Metod Hladnik dejal: s Francem Majnardijem in Francem Beravsom (to sta predsednik skupščine in predsednik izvršnega sveta občine Trbovlje). Kdo nima nič pri tem? Morda smo ob koncu tega sprehoda vendar zadovoljni, saj se bodo po našem prepričanju vsaj odslej našli tisti, ki bodo morali za dobro svojega počutja in imena med seboj lepo sodelovati. Bodimo optimistični in denimo, da v to sploh ne dvomimo. Želimo pa, da bi bil naš optimizem uresničen. O tem vam bomo povedali.
Ivana Laharnar
Zasavske ceste na veliko sanirajo in urejajo. Vozniki tarnarjo, ker se morajo "za vsakim ovinkom" podrejati rdeči zastavici, s katerimi cestni delavci mahajoč urejajo promet. Zagorjani so ob tej priložnosti dobili celo semafor. Sanirajo tudi mostove, porušene v junijskem neurju. Vendar zima je blizu in sneg lahko vsak čas preseneti tako cestne delavce kot voznike. So zasavske ceste pripravljene na zimsko sezono? Zimsko vzdrževanje sicer poteka od 15. novembra do 15. marca. Zahvaljujoč lepim vremenskim razmeram se bo ta čas (upajmo) skrajšal.
Zagorje
V Zagorju je za organiziranje in izvajanje zimske službe Javno komunalno podjetje podpisalo pogodbo z ljubljanskim Cestnim podjetjem za vzdrževanje. Ti bodo zagotavljali 24 urno vzdrževalno službo na občinskih lokalnih cestnih odsekih druge prioritete: Šentgotard - Čemšenik - Kotredež - Škrinjar, Dobrljevo - Flančnik, Zaloka - Jesenovo (do transformatorja), Sopota - Podkum - Zagorje, Briše - Medija, Razpotje - Briše - Kolovrat, Jesenovo žaga, Zagorje - Brezovica - Tima, Zagorje - Ravenska vas, Lovska koča - Prvine, Izlake - Čemšenik, Tomčev most - Marela in Mlinše - D. Brdo - Vrh. "Na zimsko sezono smo se pričeli pripravljati že avgusta," je povedal Miro Majcen iz sekretariata za okolje in prostor. Nabavili so nasipni material in sicer 50 ton soli, 400 kubikov peska, namenjenega posipavanju asfaltiranih cest in 250 kubikov peska za posipavanje makadamskih poti. V okoliških KS, ki niso omenjene v pogodbi, bodo vzdrževalna dela izvajali določeni posamezniki, s katerimi so pogodbe že podpisane. Torej je za zimsko vzdrževanje 115 kilometrov cest v Zagorju dobro poskrbljeno.
Modemizacijska in sanacijska dela na cestah so se zahvaljujoč vremenskim razmeram prevesila že v drugo načrtovano polovico. Z deli bodo nadaljevali, prekinili pa jih bodo le v dneh, ko bodo temperature pod ničlo. Vsa ta dela preprečujejo morebitne plazove ali spuste. Nadomestni most v Tesnu pri Jesenovem je zgrajen dovolj močno, da bo čezenj potekal
promet tudi v primeru zasneženosti. "Po zaključku del," je dodal Majcen, "sledijo testna dela. Spomladi pa je pričakovati, da bo cesta čez Tesen do Jesenovske žage že asfaltirana.
Trbovlje
Za zimsko vzdrževanje 79 kilometrov lokalnih, 35 kilometrov mestnih in 60 kilometrov krajevnih cest bo v Trbovljah skrbelo Javno komunalno podjetje. To je že nabavilo 350 kubikov posipnega peska in 30 ton soli. Vzdrževalna zimska dela bodo opravljali povsod, razen v KS Čeče, kjer je za to zadolžen posameznik. Pred leti so namreč prav v te namene Trboveljčani kupili Čečanom traktor. Nevarnost plazov, ki naj bi bila v kratkem sanirana, obstaja v krajevnih skupnostih Salamon, Čeče, Loke, Golovec in na Medvednici. Na teh kritičnih odsekih bodo ceste delno prevozne, kar glede na okategoriziranost le teh ni nenavadno.
Hrastnik
V Hrastniku je za 91 kilometrov lokalnih in 50 kilometrov javnih cest lani v celoti skrbelo Javno komunalno podjetje Hrastnik. Letos bo za zimsko vzdrževanje cest v krajevnih skupnostih Boben, Turje in Dol skrbel zasebnik Jože Pavčnik, s katerim je sklenjen dogovor, pogodba pa še ni podpisana, je povedal Anton Hočevar iz sekretariata za okolje in prostor. Še od lani jim je ostalo 5 ton posipne soli. Ob snežnih padavinah je pričakovati več težav na
Bo dela na cesti zasnežilo?
Partizanski cesti na Novem Dolu in na odseku na Blate. Vsa sanacijska dela naj bi bila tudi v Hrastniku zaključena do spomladi.
Verige
Snega se torej ni bati, saj bodo ceste tudi v slabšem vremenu hitro usposobljene za varno vožnjo. Morda le opozorilo razvajenim voznikom, ki jim obvezen del zimske opreme - verige največkrat počivajo kar v prtljažniku. Če bodo vremenske razmere narekovale, jih nadenite na kolesa, čeprav vam sosed ne bo namignil, da policisti na ovinku opravljajo preventivne preglede.
Tatjana Polanc
■2
§
S
c
5
m
Za pot v službo bo poskrbljeno...
''Z-..-'/	%
-v:.*;'V c p// v
ICN 'V/, v-
riniti*®.
vendar so mogoča tudi presenečenja.

OLU<
Ples je njegovo življenje. Pred kratkim je v Hrastniku predstavil svoj plesno gledališki projekt Kdo Je narisal Stanku skakalnico. Branko Potočan je samostojni kulturni delavec. S plesom se profesionalno ukvarja že vrsto leto. Kot plesalec in soustvarjalec je sodeloval pri več plesnih projektih v Sloveniji in v tujini. S plesnim teatrom Ljubljana sodeluje od leta 1986 (predstave: Alpsko sanjarjenje, Nostalgija, Panoptlkum, Bikec Ferdinand). V Mladinskem gledališču je sodeloval v predstavi Šeherezada, v SNG v Viharju, v Gleju v predstavah Hamlet machine in Movens, z belgijsko avantgardno plesno skupino Ultima Vez pa je v letih 1990 do 1993 sodeloval v treh plesnih projektih: Le poids de la main, Trio for boys, Immer das sclbe gelogen in v video projektu La montira. Z italijansko skupino Ernesta Iz Ankone pa je sodeloval v predstavi See me and suffer. Kot avtorje pripravil krajši solo projekt Planica, ki ga Je predstavil na festivalu v Kopenhagnu leta 1992.
Iz Zasavja po Iztoku Kovaču spoznavamo novega zasavskega plesalca, ki je opozoril nase tudi na evropskih odrih. Kaj Je v tem Zasavju, da rastejo tu takšni plesalci?
Trboveljska bolnica, ha ha. Ne vem. Zanimivo je pa to. Z Iztokom Kovačem sem sodeloval pred dobrimi petimi leti, v gibalnem delu sva se zelo dobro ujela. Potem je Iztok kmalu odpotoval v Evropo, sam pa sem šel ven kmalu za njim. Torej nekaj le mora biti v tem prostoru.
Se kaže že kakšen nov plesalec, ki bi bil sposoben nadaljevati to tradicijo?
Ne vem. Bomo videli.
Pravzaprav ste začeli s folkloro, kajne?
Če verjamem v neko usodo, mi je bilo pravzaprav usojeno, da bom gibal. Ples je gibanje nasploh. Že v OŠ sem plesal standardne in latinskoameriške plese, folkloro pa tudi po osnovni šoli. Takrat sem
ustanovil skupino Gumi flex, aktivno smo delali tri leta. Plesal sem v folklorni skupini France Marolt v Ljubljani in istočasno začel sodelovati s Plesnim teatrom, kamor segajo moji profesionalni plesni začetki.
Kaj pa je pomenila folklora. Je bila osnova za plesno dejavnostali le vzporednica na plesni poti?
Folklora mi je pomenila veliko. Če sedaj gledam nanjo iz distance, je gotovo bila vzporednica, ne pa primarni element izražanja, kar vsekakor ne more biti. Folklora že po sami naravi sloni na preteklosti. Ni sprejemljiva za nove smernice. Preveč govori o preteklosti, narodovih izkušnjah. Mi je pa pomenila ogromno zaradi druženja, sproščanja in gibalnega udejstvovanja.
Prejšnje vprašanje sem zastavil zato, ker v novi predstavi Kdo je napravil Stanku skakalnico plešete parodijo na "govejo" glasbo?
Ni ravno parodija. Ta predstava je neke vrste moja avtobiografija. V
njej so elementi mojega življenja od mladosti naprej. Akumulirali so se in spravil sem jih v dovolj dobro formo, v predstavo. Predstavlja, kar sem bil, s čim sem ras tel in kakšen mogoče bom. Tudi folklora, slovenska zgodovina in današnji nacionalni karakter me spremlja in se odraža v predstavi.
Breake danceje bil pravzaprav vaš prvi stik z modernim plesom. Gumlflex je bil v zasavskem prostoru v tistih časih zelo popularna skupina...
Z radostjo se spominjam teh časov. Takrat je bil ta ples zame vse. Člane skupine in tudi precej drugih je Gumiflex dobesedno posesal vase, nam odprl popolnoma drug svet. Še sedaj nosim v sebi ogromno te energije in svobode.
Kaj ste pravzaprav danes -gibalec ali plesalec?
Danes čutim samo to, da sem to jaz. Gibalec - plesalec: to so spet termini, ki so tako široko zastavljeni, daje o njih težko govoriti. Če bi se že moral opredeliti, je to gibalec s plesnim predznanjem - ali obratno.
Zakaj ste se odločili za Evropo I n kako ste prišli v stik z belgijskimi plesalci?
Koincidenca, v bistvu. Čeprav v koincidenco ne verjamem. Zdi se mi, da mora biti želja, hotenje, notranja energija, potreba, ki jo hoče človek zapolniti. To vodi v določenem prostoru in času do skupnih točk, srečanj, ki rodijo nove stvari. Tako seje zgodilo tudi meni.
Prišel sem v kontakt z belgijsko skupino, ki je bila na gostovanju v Ljubljani. Koreografu sem padel v oči, povabil me je k sodelovanju. Takoj sva bila oba za. Ko sem videl to skupino zvečer na predstavi, sem si dejal:"To je to. To hočem delati." Vse, kar nisem točno vedel, kako bi opredelil, sem videl na predstavi te belgijske skupine.
Kako ste se vklopili v delo skupine v Belgiji?
Težko. Pravzaprav v delo samo niti ne težko, ker mi je bilo pisano na kožo. Delo meje združevalo z njimi. Vse ostalo - življenje, sprememba bivališča, drug jezik, drug narod, druga kultura, povsem novi ljudje iz različnih koncev Evrope; tu se je bilo pa veliko težje znajti. Človek mora biti zelo močan, da vzdrži vse to. Res mora biti želja izredno močna, da ostaneš.
Verjetno ste se zato z olajšanjem spet lotili projekta v Sloveniji?
Ta projekt je spet korak naprej. Prebrodil sem prvotne frustracije, ki jih imaš kot človek, ki je navajen živeti v nekem okolju. Lahko bi nadaljeval delo v skupini v Belgiji, vendar sem po treh letih nekako potešil svojo ustvaijalno radovednost. Hotel sem nekaj več. Topa sem lahko naredil le s svojim projektom. Lotil sem se ga in ga tudi izpeljal?
Kdo je torej naredi Stanku skakalnico?
To borno pustili času, da pokaže.
Ste bili zadovoljni z ekipo, s katero ste sodelovali pri projektu?
C
Z ekipo sem absolutno zadovoljen in tudi vzdušje v njej je takšno, da bomo verjetno nadaljevali v tej zasedbi, pa še nekaj novih članov bomo verjetno povabili zraven.
Se počutite utesnjenega v slovenskem prostoru. V Hrastniku je to prva večja predstava, ki je tu doživela tudi premiero. Kakšni so bili pogoji za delo v Hrastniku?
Pogoji v Hrastniku so odlični. Zaradi tega sem se tudi odločil za premiero v Hrastniku. Tako kot vsi bi lahko premiero naredil v Ljubljani. Vendar je to povezano s prostorom, denaijem in malo časa, ki ti ga v teatru dajo na voljo. Pravzaprav lahko govorimo o edinem teatru, ki je na voljo - Cankarjevem domu. Tam se moraš najaviti in dogovoriti vsaj leto naprej. V mojem primeru je bilo to neizvedljivo. Vedel sem za delavski dom Hrastnik, ki je precej neizkoriščen. Dogovorili smo se lahko za štirinajst dni vaj na odru, podnevi in ponoči. Imeli smo optimalne pogoje za delo. To je bil edini in najmočnejši argument, ki nas je spravil v Hrastnik. Dali smo zgled, ki bi mu lahko sledili tudi drugi kraji po Sloveniji.
Sc pravi, v Hrastniku sploh ne bi bil problem narediti nekakšno bolj stalno delavnico?
No, sploh ne.
Pa v tej smeri kaj razmišljate?
Nisem še razmišljal v tej smeri. Vsekakor pa nameravam še delati v Hrastniku. Tako zaradi prostora kot ljudi, ki znjim upravljajo, saj ponuja delavski dom v Hrastniku precej ugodnih možnosti za delo.
Ste s premiero zadovoljni?
S premiero, obiskom in odzivom sem več kot zadovoljen. Ljudje so se lepo odzvali. Mnogo jih je prišlo iz Ljubljane. Ponavadi jih je težko spraviti ven na predstave ali premiere. Pa so vseeno prišli v Hrastnik v velikem številu. Čeprav to niti ni bil namen. Hoteli smo narediti le premiero na odru, ki v danem trenutku nudi optimalne pogoje. To pa je bil v tem trenutku hrastniški delavski dom.
Kako se bo predstava dograjevala. Kakšne načrte Imate z njo?
Predstava se bo še razvijala, saj ni zacementirana. Spreminjali jobomo, dokler ne bomo z njo zadovoljni. Že pozimi nameravamo čimveč gostovati po Sloveniji, dogovori že tečejo. In čimprej načrtujemo tudi skok v Evropo.
Dejati ste, da je predstava vaša avtobiografija. Kako ste se sploh lotili projekta. Kje ste črpali Ideje za predstavo?
To je moj avtorski prevenec, čeprav se s plesom profesionalno ukvatjam že sedem let. Te stvari so znotraj mojega plesnega razvoja vedno stale ob strani. Če človek dela z določenimi ljudmi, vlečejo iz tebe svoje kvalitete. Katere, je stvar njihovega občutka, senzibilnosti, sposobnosti. Znotraj tega je v meni ostajalo precej stvari, ki bi me lahko predstavile. Predstavile, kdo sem, kaj zmorem, kaj hočem. Nabirale so se. Delal sem si zapiske. Osebno so mi bile zelo pri srcu. Po belgijski izkušnji sem se odločil, da potešim svojo dušo, željo, razščistim sam s sabo. Brez svoje predstave ne bi bil nikoli zadovoljen sam s sabo.
Kje so vaše meje. Kaj še nameravate početi?
Mej ne vidim, niti jih ne priznavam. Človek kot enkratno in kreativno bitje ovire ali preskoči ali jo obide. Nadaljevati nameravam s tem, kar sedaj počnem. S predstavami nameravam nadaljevati. Niti ni nujno, da samo s plesnimi. Kot kreativec niti ne vidim razloga, zakaj ne bi počel še kaj drugega. Hočem preprosto bili zadovoljen sam s sabo.
Pa so ževgla vi kakšna področja, ki bi lahko potegnila, če bi bil impulz pravi In sprožen v pravem trenutku?
V glavi ga še nimam. Ker delam vse zelo intuitivno, ga bom gotovo pravi čas znal uresničiti. Doslej je
vse zelo vezano na vizualni gibalni element. Kar pa je v bistvu tri četrtine življenja, če ne kar celo.
Vaše?
Ja, moje, kakor ga vidim s svojimi očmi.
Kaj je sploh Vitkar?
Vitkar je produkcijska enota. Zaprosil sem za denarno podporo Ministrstvo za kulturo pri projektu Kdo je naredil Stanku skakanico. To jepomenilo, dasem rabil producenta. V Ljubljani obstajajo. Z njimi imam različne izkušnje. Sam sem se počutil dovolj sposobnega in dolžnega, da projekt zajemem s celo žlico - od produkcije naprej. Edini pravi korak je bila ustanovitev firme za produkcijo kulturnih prireditev.
Kako je nastalo Ime Vitkar?
Ime nosi za sabo anekdoto. Enkrat sem delal kratek projekt na Danskem. Poklicali so me, ker so hoteli izvedeti točno ime in priimek. Povem, da sem Branko Potočan. Imam pa večni problem v zahodni Evropi, ker Branko pišejo s c-jetn. Vedno, kadar sem ljudi opozatjal na to, sem dejal, da se Branko piše" with ka", s kajem. Tolikokrat sem že to ponovil, da sem tudi Dancem po telefonu povedal
"Branko with ka Potočan". Potem sem dobil faks, kjer je pisalo Branko Vitkar Potočan. Pa mi je to ime kar priraslo k srcu. In ko sem zbiral ime za firmo, sem nihal med nekimi umetniškimi, ki jih ne maram, do lokalnih, "gverkovskih" in je bil Vitkar nekakšen kompromis.
Kako vas sedaj sprejemajo Hrastničani, kot umetnika, ki je daleč nad njimi, ali kot Brankota, ki ga poznajo?
Mislim, da sem počasi spet prišel nazaj do Brankota, ki ga poznajo. Vmes pa je bila distanca. Kar strah meje bilo, da bom izgubil kontakt z rodno grudo. Pa mi ni bilo vseeno. Bilje ravno čas vojne. Vesel sem, da sem se spet ustalil v domačem kraju. Gotovo bom še precej hodil v Evropo, pa tudi kam dlje, vendar se bom veijetno ustalil kar v domačih krajih.
Torej lahko mladi računajo na vašo pomoč pri njihovem plesnem razvoju?
Absolutno. Mislim pomagati mladim, čeprav nimam primarnega namera razvijati plesa kot pedagog. Imam še preveč svojih idej, ki jih hočem uresničiti. Pomagati pa nameravam na vseh področjih, zato je tudi Vitkar ustanovljen. Ne le za produkcijo lastnih projektov, ampak tudi za produkcijo mladih idej v glasbi, plesu, teatru.
Zanimivo, da ste pritegnili k sodelovanju še nekaj Hrastničanov. Npr., glasbo je napisal Damir Bogdan. Kako to?
Toje bila logika. Damirje star 23 let. Preko prijateljev sva se spoznala. Sodelovanje pa je stvar pozitivnih energij, konstruktivnih relacij. Poslušal sem njegovo glasbo, videl sem, daje fant sposoben in sem ga povabil k sodelovanju. Najprej jebil skeptičen, saj svoje glasbe ni še nikdar ponudil v oceno drugim kot prijateljem. Sam pa sem opazil velik potencial, zaupal sem mu. Izkazalo se je za dobro potezo. Glasba mi je strašno všeč in tudi reakcija publike je bila zelo ugodna. Mlajšim, neuveljavljenim ustvarjalcem je treba dati priložnost, da se izkažejo, da pridejo do svojih pet minut.
Marko Planinc Foto iz premiere: Branko Klančar

Četrta državna razstava ptic Slovenije
Člani društva za varstvo in vzgojo ptic Trbovlje so se odločili, da kljub svoji majhnosti organizirajo 4. državno razstavo ptic. Zavedajoč se odgovorne naloge so vsi člani resno pristopili k pripravam in sami izvedbi. Rezultat trdega dela, mnogih neprespanih noči in na stotine ur, ki so jih vložili v priprave, je bil več kot očiten. Razstava je potekala v Delavskem domu Trbovlje od 25. novembra do 3. decembra 1994. Tekmovanja se je udeležilo 25 društev iz Slovenije in društvo Zagreb iz Hrvaške. Stooseminštirideset gojiteljev je razstavilo 1343 ptic, od kanarčkov, eksotov, križancev, postavnih kanarčkov, papig standard, srednjih in velikih papig.
Po ocenjevanju so podelili 39 kompletov medalj za kolekcij e in preko 50 kompletov za posamezne vrste. Člani trbovelj skega društva se lahko pohvalijo, kajti osvojili so največ medalj - devetindvajset. Izbrali so tudi šampione med posameznimi vrstami. Najlepše ptice imajo: Peter Grošelj iz Idrije (šampion razstave in Fauna Evrope), Marjan Sever iz Ilirske B istricc (šampion medpevci), Zdravko Margetič iz Zagreba (križanec med kanarčevko in liščkom), Albin Kodrin iz Velenja (postavni kanarčki), Miran Boncelj iz Kranja (lipokrom kanarčki), Štefan Kurnik iz Kranja (velike papige), Jože Grobljar (ostale vrste) in Anton Lisec (zunanje ptice
med seboj) oba iz Trbovelj.
Izvedba razstave bi bila nemogoča, če ne bi bilo maksimalnega angažiranja članov gojiteljev in članov, ki sicer nimajo ptic, vendar so veliki ljubitelji le teh in so pripravljeni pomagati pri organizaciji takšne razstave. Prav tako so k vsem veliko pripomogli sponzorji, ki so s svojimi finančnimi sredstvi in dobitki za srečolov pomagali ustvariti tako pomenbno razstavo.
Trboveljski gojitelji se bodo januarja odpravili na svetovno prvenstvo v Udine v Italijo, kjer bodo pokazali, kaj so s svojo ljubeznijo do ptic ustvarili.
Saša Grobljar
Šampion "ostalih" vrst.
Smučarji čakajo na sneg
Pametni in razumni lj ubitelj i bele opoj nosti so že začeli z vadbo - kolesarjenjem, tekom, pa tudi z denarnim načrtovanjem za nakup vozovnic. K pripravam na novo smučarsko sezono sodi tudi priprava in nakup opreme. Saj veste, serviserji imajo ob prvem snegu polne roke dela in prav lahko se vam zgodi, da ne boste prišli na vrsto tisti trenutek, ko bi sami želeli. Dobro paj e pregledati tudi obutev in oblačila. Prvi smučarski sejmi so priložnost za cenejšo zamenjavo tistih delov smučarske opreme, ki vam ne ustrezajb več.
Upravljalci žičnic po Sloveniji so poskrbeli predvsem za vzdrževanje in obnovo cest, okrepili so umetno zasneževanje smučišč, drugače pa na naših smučiščih ni kaj presenetljivo novega. V tujini pa vsako sezono gradijo nove naprave, zamenjuje počasnejše s hitrejšimi. Vse to velja tudi za smučišča v Avstriji in Italiji. Cene v naših "boljših" smučarskih središčih so že dokaj podobne tistim pri sosedih, kj er paj e ponudba v vseh pogledih bistveno kvalitetnejša.
V Sloveniji vas bo dnevno vijuganje stalo od 900 do 2.500 tolarjev, tedensko pa med 15.000 in 52.000 tolarjev. Večina apartmajev vam je na voljo v protivrednosti od 500 do 700 nemških mark. Zgornja meja šteje že za ugodno ponudbo v tujini. Seveda boste presodili sami, kako, kdaj in kam boste odšli na smučanje.
Za bolj skromne pa je tudi v Zasavju na
voljo kar nekaj smučišč, na katerih se lahko že zaradi manjše gneče in nižjih cen dobro nasmučate. Smučarsko društvo Trbovlje upravlja z smučiščem na Medvednici in Lontovžu. Novega na teh dveh smučiščih letos ne bo nič. So pa vse naprave pripravljene za obratovanje in žičničarji, po besedah predsednika tehnične komisije Smučarskega društva Trbovlje Pavleta Brčuna, čakajo le še na prvi sneg in smučarje.
Za celoletno smučanje v Lontovžu ali Medvednici boste odrasli morali odšteti 800 tolarjev, otroci in starejši nad 60 let pa 500 tolarjev. Poldnevna karta bo za odrasle 600, za otroke in starejše nad 60 pa 400 tolarjev, možen je tudi nakup letnih in tedenskih vozovnic. Za letno vozovnico bo potrebno odšteti 8.000 tolarjev, otroci 4.000 tolarjev, popust pa imajo člani Smučarske zveze Slovenije. Tedenske vozovnice, ki bodo prišle prav v počitniških dneh, so za odrasle 4.000 tolarjev, za otroke pa 2.500 tolarjev. Na obeh smučiščih sta odprti smučarski koči, ki ponujata tople obroke in pijačo.
Smučarsko društvo Trbovlje je minuli petek, soboto in nedeljo organiziralo smučarski sejem, kjer je rabljeno opremo zamenjalo kar nekaj lastnikov, žal bo letos to edini smučarski sejem v Trbovljah.
Za prihajajoče počitnice pa v Smučarskem društvu Trbovlje organizirajo tudi začetni in nadaljevalni tečaj smučanja, ki bo potekal od 26. do 3o. decembra letos. Vse informacije in prijave dobite v prostorih društva na Opekami
4/b, vsak torek in petek med 18. in 19. uro.
Karmen Rajevec
Dobrodelna prireditev
Pred kratkim je mladinsko DPMŽ "4 tačke OŠ Dol pri Ljubljani" na OŠ Kolezija organiziralo dobrodelni koncert z naslovom "Naj živali ne bodo lačne", na katerem je nastopil New Swing Quartet. Ves izkupiček prireditvejebil namenjen v korist izgubljenih in zavrženih živali. Mentor in ustanovitelj te sekcije Jure Marussig je na koncert povabil tudi člane DPMŽ Trbovlje.
Obiskovalci so do zadnjega kotička napolnili dvorano in po njihovih aplavzih sodeč so bili z izvajalci izredno zadovoljni. Otroci in njihov mentor so v prireditev vložili ogromno časa, volje in truda. Pripravili so dvorano, po ljubljanskih ulicah razobesili plakate, poskrbeli za reklamo na radiu Slovenija, TV, A Kanalu in časopisu Delo, izdelali vstopnice... in še veliko drugega.
Veliko upov, pričakovanj in negotovosti j e bilo v očeh šolarjev, ko so opazovali prihajajoče goste. Spraševali so se, ali jim bo prireditev uspela tako kot je treba.
Mladinsko DPMŽ "4 tačke OŠ Dol pri Ljubljani" je hvaležno vsem, ki so jim pomagali pri njihovem podvigu. Hvaležni pa so tudi obiskovalcem, saj ti s svojim obiskom niso samo pomagali pomoči potrebnim živalim, ampak so tudi poplačali trud in izpolnili skrite želje otrokom.
predsednik DPMŽTrbovlje Roman Turnšek
Vsi tisti, ki so danes stari petnajst ali dvajset let, niti slučajno ne razmišljajo, kako bodo živeli čez pol stoletja, tako, kot danes upokojencem ni dosti mar, kakšen bo svet tam leta 2050. Ampak dandanašnji svet mora vsaj približno izračunati, kako ravnati v naslednjih letih in desetletjih, ali kot bi rekel skrben gospodar: ni mi vseeno, kaj bom zapustil potomcem, zato bom poskrbel zanje, kolikor mi to dopuščajo možnosti.
Če smemo verjeti gospodom, ki se ukvarjajo s tako imenovano slovensko populacijsko politiko, se bodo tudi tam v sredini 21. stoletja spet najslabše odrezali upokojenci.
Še dobro, da jih imamo, kajti če jih ne bi imeli, bi si jih enostavno morali izmisliti. Zakaj smo tako črnogledi? Preprosto zavoljo tega, ker so izvedenci ugotovili, da se bo razmerje med aktivnim prebivalstvom in upokojenci še poslabšalo. Ker bo manj zaposlenih, jih bo manj prispevalo v pokojninski sklad, zato bodo takrat pokojnine sorazmerno nižje, življenjske potrebščine pa zardi manj aktivnega prebivalstva dražje.
Kaj ukreniti? Kaj drugega, kot zmanjšati pokojnine, kar bo, kot je videti, v prihodnje postalo najbolj preizkušeno pravilo, ki se mu družba ne bo mogla zoperstaviti. In ker bodo matere rodile čedalje manj otrok, bo čez leta veliko več prostora v vrtcih, šolah in drugod, preveč pa bodo napolnjeni domovi za starostnike. Zavoljo tega ni tako odveč sedanje opozorilo, da bi kazalo že zdaj premisliti o razvoju strategije za ostarele. Ta je do sedaj temeljila na graditvi domov za starejše ljudi, po novem pa tudi denarja za te namene ne bo več niti približno toliko, kot ga je bilo doslej. Ostane tedaj le edina možna pot: delati na tem, da bodo starostniki ostajali nasvojih domovih, vsvojih stanovanjih. In ker naj bi to postajal prevladujoč sistem, jim bo treba pomagati pri njihovi neodvisnosti, pri samostojni oskrbi, dokler bo to le mogoče.
Še dobro, da nas, sedanjih upokojencev, takrat ne bo več na svetu...
M.V.
...	-	-4
Upokojenske novice
Izlet upokojencev v neznano
Trbovlje- Planinska sekcija PDT pri Društvu upokojencev Trbovlje se pripravlja na enega zadnjih planinskih izletov v letošnjem letu. Zadnji, katerega so se številni upokojenci udeležili, je bil nočni pohod z baklami na Mrzlico (1122 m), ki je bil v soboto, 3. decembra zvečer. Član te skupine Franci Pečnik je bil tudi letos najstareši udeleženec tega pohoda in je zato dobil od organizatorja spominsko priznanje.
Naslednji izlet v Neznano bo danes v višino 1600 do 2100 m. Zato se morajo udeležanci temu primerno obuti, obleči in tudi sicer dobro opremiti. Skupino bo tudi tokrat vodil Vinko Pfeifer. Ob prijavi je bilo treba odšteti 1000 tolarjev, kar je akontacija za kritje stroškov.
T.L
Pevski zbor trboveljskih upokojencev
Trbovlje-Moški pevski zbor Društva upokojencev Trbovlje je svoj 30-letni jubilej proslavil s koncertom, ki je bil prejšnji petek v
gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje. Zbor je pel narodne, domoljubne, umetne in partizanske pesmi raznih domačih skladateljev pod vodstvom dirigenta dipl. ing. Alberta Ivančiča. Na koncertu so v prvem delu zapeli devet pesmi ( ljubezenskih in domovinskih ), v drugem delu pa prav tako devet pesmi pod geslom Iz suženjstva v svobodo. Na harmoniki je zbor spremljal njihov dolgoletni spremljevalec in sodelavec Franci Vrtačnik. Za to priložnost je zbor izdal koncertni list s programom pesmi, ki so jih peli pred kratkim orisom njihovega 30 letnega delovanja zbora, od začetkov leta 1964 pa vse do danes.
T.L.
MPZ Trbovlje
Višje posmrtnine
Izvršni odbor Sklada solidarnoastne posmrtninske samopomoči T rbovlje je na svoji zadnji seji v začetku decembra obravnaval med drugim tudi finančno stanje Sklada in finančno poslovanje v letošnjem letu. Zadnja leta se je število članov Sklada znižalo.
Sklad bo od 1. januarja 1995 dalje izplačeval posmrtnine za umrle člane Sklada v višini 62.000 tolarjev, kar pomeni, da je znesek povečan za 2.000 tolarjev. V skladu s pričakovano inflacijo v prihodnjem letu bo znašala članarina tega sklada 1.400 tolarjev.
Od 17. oktobra 1994 dalje znašajo pogrebni stroški, ki jih zaračunava JKP Trbovlje, za žarni talni pokop 126.361,90 in za klasični pokop s krsto 122.536,10 tolarjev. Ti stroški pa so se v primerjavi s prejšnjimi cenami dvignili skoraj za četrtino.
T.L
Silvestrovanje v Trbovljah
Trbovlje-Društvo upokojencev Trbovlje že vsa leta organizira konec leta silvestrovanje kot zabavno-razvedrilno prireditev. Tako bo tudi letos. Silvestrovanje bodo organizirali dvakrat. Prvič bo potekalo 23. decembra izven Trbovelj, drugič pa 31. decembra zvečer v prostorih društva. Prijave sprejemajo na sedežu do 21. decembra. Upajo, da bo dovolj prijav in da bodo obakrat razpoložljivi prostori v celoti zasedeni.
T.L.
Visoka leta so slavili
Trbovlje- Med občani upokojenci v Trbovljah je več takšnih, ki slave v letošnjem letu visok jubilej. Tako sta 6. decembra slavila zakonca Mulh 60 let skupnega življenja, torej biserno poroko. Obema slavljencema iskrene čestitke!
Dva dni kasneje, 8. decembra je slavil svoj 95. rojstni dan Jože Knaflič, mlinar iz Golovca. V svojem mlinu ob Trboveljščici je v preteklih desetletjih namlel stotine ton dobre moke raznih sort in s tem pripomogel k dobremu prehranjevanju številnih domačinov. Mlinar še živi, mlina pa ni več.
T.L





Pred 110. leti, 11. julija 1883, so Trbovlje dobile Zlato knjigo. Občini Trbovlje jo je ob obisku podaril avstrijski cesar Franc Jožef I. Takrat si je tudi ogledal delo na dnevnem kopu premoga I, kije bil takrat v največjem razmahu. Kdo vse seje do leta 1941 vpisoval v knjigo in ob kakšnih priložnostih, smo na kratko opisali že ob jubileju v lanskem Zasavcu. Zlato knjigo hranijo v Revirskem muzeju v Trbovljah.
Vendar ima knjiga svojo zgodovino. Iz obširnejšega pripovedovanja Janka Pusta - Kobaca lahko na kratko zabeležimo njeno pot. Glavne zasluge za ohranitev te knjige imata brez dvoma Ana S teh, uradnica v tajništvu občine Trbovlje in Janko Pust - Kobac. Ana Šteh je ob zasedbi Trbovlj odnesla Zlato knjigo domov, da ne bi prišla v roke nemškim okupatorskim oblastem. V svojem stanovanju v občinski stanovanjski hiši pri Knafličevem mlinu, na sedanjem Golovcu, jo je skrila pod podnico in jo zavarovala pred poškodbo.
Za to skrivnost so vedeli le redki, med njimi tudi Janko Pust. Ko so nemške oblasti začele izseljevati ljudi, ki jim niso bili po volji, je Ana Šteh zaslutila, da bo tudi ona s sinom Bogdanom izseljena. Sklenila je, da mora Zlato knjigo izročiti človeku, ki mu zaupa, to pa je bil Janko Pust. Z obešenim dežnikom na oknu mu je dala znamenje, daje v hiši varno za prevzem knjige. Štehovi so bili nato res izseljeni na Hrvaško.
Pust je knjigo skril v svojem čebeljnaku tako, daje nihče ni mogel najti. Nekateri nemški uradniki so se kot čebelarji zanimali za delo čebel v Kobačevem čebeljnaku in vse je že kazalo, da bo zaradi radovednosti eden od teh Nemcev knjigo odkril, pa je ni. Za skrito knjigo ni vedel nihče, razen Pustove sestre in brata. Knjiga je dočakala konec vojne nepoškodovana. Prva povojna leta ni kazalo, da bi jo izročil takratnim občinskim oblastem iz različnih vzrokov, le Ano Šteh je seznanil, daje knjiga ohranjena. Ko seje povojna ihta nekoliko polegla, seje Janko Pust le odi očil, da knjigo preda takratnemu predsedniku občinske skupščine Dominiku Kužniku. Ta je knjigo prevzel in obljubil, da bodo na Pustovo željo na zadnjo stran knjige napisali, kako je knjiga prestala nemško okupacijo in kdo je zaslužen za njeno ohranitev. Pri ogledu knjige, ki je v muzeju, Janko Pust tega ni opazil.
Postavlja se tudi vprašanje, v kakšno knjigo se vpisujejo znameniti gostje, kadar uradno obiščejo Trbovlje. Vsako mesto ali občina, ki kaj da nase, ima takšno knjigo, saj predstavlja svojevrsten dokument o tem, kateri ljudje in s kakšno veljavo jo uradno obiskujejo.
Tine Lenarčič
Ali dovolj skrbimo za našo dediščino?

NOVO V KNJIŽNICAH
Hrastnik:	Zrimšek:	Principi
družinske medicine, družinogram in profil, Havel: Živeti v resnici, Weimar: Otroci izdelujejo predmete iz rastlin, Osvald: Pridelovanje zelenjave na vrtu, Spyri: Heidi, Holt: Črni opal, Varno na cesti, Moja pot v šolo, Minne: Spolna vzgoja v vprašanjih in odgovorih, Zadnikar: Kostanjeviški klošter.
Trbovlje: Homer: Odiseja, Cankar: Za narodov blagor, Hay: Življenje je
tvoje, Keyes: Moč brezpogojne ljubezni, Babačič: Black Jack, Vesele zgodbe za otroke, Kos: Neznani prešeren, Kotnik: Dotik neba, Weidinger: Leto se poraja, Biesty: Neverjetni prerezi.
Litija: Matičič: Pozni čas ljubezni, Menaše Svetovni biografski leksikon, Murphy: English gramar in use, Muževič: Medicina skozi čas, Nostlinger: Požvižgamo se na kumaričnega kralja, Pfister: Til in Krokodil, Ramakrisna: Reki, Svvindells:
Vodne rastline, Škrinjar: Prigode gorčka Koka, Tharlet: Če bi bil lev.

ZABEL//0
Hrastnik
Glasbena šola vabi na novoletni koncert, ki bo v ponedeljek, 19. decembra ob 19. uri v DD. Dopoldne pa bosta dve predstavi za osnovnošolce.
Ženski zbor Svobode Dol pod vodstvom Elze Jakšič bo sodeloval na prireditvi za starejše občane, ki bo v soboto, 17. decembra ob 10. uri v DD Hrastnik in ob 15. uri v kinodvorani Dol.
F.M.
Trbovlje
Delavska godba Trbovlje bo tudi letos pripravila tradicionalni novoletni koncert. Ta bo v ponedeljek, 26. decembra ob 19. uri v Delavskam domu Trbovlje, na Štefanovo in ob Dnevu samostojnosti. Koncert je namenjen abonentom (kot IH. koncert v letošnjem abonmaju) in drugim poslušalcem. Ob tej priložnosti bo predstavnik ZKO Slovenije izročil Delavski godbi Trbovlje
posebno priznanje ob njihovem visokem jubileju. To posebno priznanje velja kot poseben izraz priznanja in javno zahvalo tej godbi, vsem njenim godbenikom in dirigentom vseh generacij za opravljeno delo in njihove visoke glasbene dosežke, ne le v domačem, pač pa tudi slovenskem in mednarodnem, svetovnem merilu.
T.L.
Zagorje
Učenci zagorske Glasbene šole vneto vadijo za novoletne prireditve. Baletke se bodo predstavile 21. decembra s predstavo Hrestač, 23. decembra pa bo Božično novoletni koncert.
Pihalni orkester Svea Zagorje se
pripravlja na novoletni koncert, ki bo v ponedeljek 26. decembra ob 19. uri. Vstopnine ne bo.
Prosvetno društvo Mlinše se bo v
decembru predstavilo z otroško igrico Nekoliko drugačna pepelka. Avtor dela je
Severina
razstavlja v Mariboru
Nande Razboršek, sicer direktor zagorskega Delavskega doma.
Otvoritev razstave Mirka VVeinbergerja
bo v soboto, 17. decembra ob 18. uri v avli DD.
D.H.
Litija
V šmarski Knjižnici je bila v torek, 13. decembra ob 18. uri, Igralna ura s knjigo z naslovom Jesen. Otroci so poslušali dve pravijici, nato pa so po želji izdelali lepljenko.
M.F.
Parnasova pota	
Uredila Denisa Huber Tanja Božiček Beda	Alenka Leskovšek
V moji DNK - a je zapisano, da ne bom nikoli srečna.	Šepet Stala je sama v črni temi,
Beda, žalost in obup.	zavita v pajčolan črne noči.
Že od samega začetka	Stala je na mostu -
sem zapisana usodi.	brez zadnje moči.
In to ravno jaz,	Bobnelo je, grmelo, a njenih misli ni doseglo nič to noč,
ki sem se včasih tako veselila	stala je sama v temi,
tega prekletega življenja.	voda pod njo je šumela deroč.
Beda. Nič v niču.	Solza ni bilo, niti ene,
Jaz pa vseeno moram živeti.	ko šepnila so usta,
L-	šepet raztrgal je grom, a veter ujel je: ODŠLA BOM!
omo Bn
Zgodovina skupine Sank rock je razburkana, kot le malokatera drugih slovenskih izvajalcev. V njihovi karieri je bilo že nešteto padcev, vendar so se fantje kot ptiči fenixi vsakič vrnili v sam vrh popularnosti. Kar škoda je izgubljati besed o tem, da so njihovi največji konkurenti Chateau-ji (prav tako Velenjčani), da se sovražijo ipd. Skupni nastopi obeh skupin (teh ni bilo malo) govorijo ravno o nasprotnem. Kljub temu, da je slovenski trg majhen, je na njem dovolj prostora za obe skupini. Inče ima Chateau kitarskega virtuoza Zvoneta Hranjeca, ima Sank rock Bora Zuljana.
Več kot leto in pol je že minilo, odkar je izšla njihova zadnja plošča. Pa še ta je bila posneta v živo, torej novih posnetkov na njej praktično ni bilo. Kljub temu je bil album razprodan. Od takrat pa - nič novega. Vmes so bili sicer nastopi na raznih festivalih, nove kasete pa ni in ni bilo. Da ne bo kdo skočil pokonci in se pričel razburjati, moram zapisati, da so jeseni fantje pridno delali. Svoje naj večje uspešnice so posneli še v angleščini in (tega ne skrivajo) z njimi bodo poskušali prodreti v tujino. Zaupajo v svoje sposobnosti, navezali so stike z nekaterimi pomembnimi ljudmi in založbami, zdaj pa čakajo na konkretne odgovore.
Pred kratkim so njihovi oboževalci po dolgem času končno lahko slišali njihovo novo studijsko pesem. Tudi Šankrockje, kot večina naših glasbenikov, posegel po priredbi. Legendami The Clash so že pred dvanajstimi leti posneli pesem Should I stay or should I go. Slovenski prevod se glasi; Al’ ostanem naj al' grem, besedilo pa je napisal Zoran Predin, ki je z njimi sodeloval tudi že prej. Pesem lahko vzamemo kot znanilko njihovega novega albuma in če so naši podatki točni, ga bomo dočakali v začetku prihodnjega leta, najkasneje pa spomladi.
Tomaž A. Štojs
Jonas Ž.
Stanko Verbek, član 12. nasprotja, ni le dober kitarist, temveč izredno obvlada tudi astrologijo. Če vas zanima, kaj vam napovedujejo zvezde za naslednje leto, le obiščite koncert skupine 12. nasprotje in Stanko vas bo zabaval in presenečal s svojim znanjem.
Jonas Z. ima očitno zelo rad lansko miss Slovenije Metko Albreht, saj ji na "zlatem" krožniku prinese vse, kar si zaželi. Pred kratkim ji je podaril tudi psička, ki je že postal medijska zvezda, saj ga lahko občudujete v Videošponu.
Pred kratkim je praznovala rojstni dan uspešna podjetnica Zdenka Kahne, kije po rodu in po srcu Trboveljčanka, vendar večino časa preživi v Ljubljani, kjer ima svoje salone. Če imate kakšne težave z aknami, gubami... se le oglasite pri njej in čez nekaj tednov bo vaš videz zopet mladosten.
Tako, kot je mladosten obraz Aleša Klinarja - Klinci ja, šefa Agropopovcev, ki je pred kratkim praznoval svoj xy (ne pove kateri) rojstni dan. Kakšno presenečenje mu je pripravila njegova naj dražja Anja Rupel, pa nam tudi ni izdal.
S.G.

originalnim naslovom Valček, ki jo iv Palma svojo prvo mintkaseto predstavila pela skupina Romeo.	skupina Requiem Ob nj.h so zbrano
Kaže. da gredo kasete, posvečene občinstvo zabavali še: Lene kosti (vstali otrokom, dobro v prodajo. Tako Min od mrtvih), ter skupina Zvezde. Kaj oni . Žnidarič in Nino Deflleria pripravljata počno v družbi rockerjev, avtorju teh
I-* MH» k— S-j-v=.	«*»ir™M-d.„.l.r«kdo
la že lansko leto (približno (kotvpnmern Popdesignov), ki bo izjavit,

il
®š
HudiCcva u* ■* pota 'wf. **
w" =,:ir"

rt.__.....iSZZZi^
Nattočno teto dni kasneja Er
I!
prikazni z imenom dH.rrvnum) Ene ene,
1
onda dale nadem.onda da le nema"),poišče	Ulmskega orožja. Producenti, ki šolanj načrto- občutka za podobe.
- **• *

film, v katerem je bil Brandon Lee zares	Avstralije, kamor je odšel takoj poBrandooovi	OBarr (pisec, kreatOr stripov), David J.
ustreljen med snemajem enega od mnogih	smrti h v L.A,ju začel spreminjati scenarij	SchmrinJohnShirky(smvtorjasccnarija),
prizorov z obstreljevanjem. Kot mešanica	Davida Schowa in Johna $hidcya. V	Alex Proyas (režiser) Brandon Lee (Ene ,
lllllIE	.r::;E|}|p|||p*
tanlazija devetdesetih. H im JC nastal po nameravati prikazati fcneovo m ^cllj-jino
mili
Slovenski publiki se je vtisnila v spomin predvsem, ko je začela nastopati z ansamblom Hot Hot. Videli smo jo skupaj z Mitom Trefaltom v oddaji Ona in On, seveda je tega že kar nekaj časa, bila pa je tudi napovedovalka na Radiu Slovenija.
"Odločila sem se, da se bom sedaj uk valjala samo še s petjem in s poučevanjem glasbe v otroškem vrtcu v Celju," je dejala Damjana. Živi v Ljubljani in je poročenaprav tako z glasbenikomCharlijem Novakom, članom bivše skupine Gu Gu ter kasneje Hot Hot. Pravzaprav sta glasbeni team - Chai1y piše glasbo, Damjana besedila. V letošnjem letu j e izšla Damj anina tretj a plošča, na kateri so prirej ene skladbe j azzovskega standarda. Sedaj pa je v pripravi še četrta plošča, na kateri bo glasba bolj pop orientirana, na njej pa ne bo nobene priredbe. Besedila bodo zrelejša, tema pa tista, kateri se ne moremo izogniti - ljubezen.
Še en njen projekt je zanimiv, namreč skupaj z Gregorjem Strnišo pripravlja drugi del kasete Učimo se peti. To je otroška didaktična kaseta, s pomočjo katere se otroci lahko učijo peti. Na tej drugi kaseti bodo slovenske otroške ljudske pesmi brez instrumentalne spremljave. Damjana prepeva te pesmi skupaj s hčerko Tajo, tudi njo petje zelo veseli.
Glede na to, daje na slovenskem glasbenem področju veliko priredb, je Damjana dejala: "Večji izziv je, če se sam nečesa spomniš. To si potem ti, to je tvoja glasba. Priredbe pa morajo biti res dobre. Rada imam avtorske stvari. Priredbe so le bleda kopija originala. Kljub temu bova s Charlijem verjetno naredila še kakšno priredbo iz swinga."
Damjana prepeva sedaj v ansamblu Tik-tak, skupaj s Charlijem Novakom in Brankom Benedičičem. Pravijo, da so evergreen trio.
Katja Božič

m			
			
Sivina jeseni
Jesensko listje, megla.
Nepoznan izraz na tvojem licu.
Ulica, skozi katero me vodiš, se tam nenadoma konča.
Sivina, beton brez duše.
Solze v mojih očeh.
Izpustiš mojo roko in čutim, da sva zašla.
Jesensko listje, megla...
Tatjana
Športno življenje na ekonomski šoli
Na Ekonomski šoli v Trbovljah učenci ne posedamo le v šolskih klopeh in se trudimo, da bi imeli čimlepše ocene, temveč se večkrat odpravimo tudi v telovadnico, kjer po napornem dnevu preživimo še kakšno prijetno urico v družbi svojih sovrstnikov.
Odbojka, košarka, namizni tenis, aerobika... v vsem tem se sprostijo naša mlada telesa. Seveda pa včasih tudi tekmujemo. Prav sedaj potekajo medrazredna tekmovanja v odbojki in kmalu bo znano, katera dekleta so najsposobnejša. O tem vas bomo v Zasavcu prav gotovo obvestili. Če je tudi na vaši šoli kakšna športna prireditev, tekmovanje..., se nam le oglasite, veseli bomo vaših prispevkov.
S.G.
Izgubljena ljubezen
Tiha pesem, skrita v mesečini, hladna roka, izgubljena med spomini. Njune sanje, njuna sreča, postale so iluzija, njena ječa.
Bled obraz razkriva njene misli, njeni glasni kriki ostajajo isti. Globoke rjave oči skrivajo bolečino, zdaj le še glasna glasba ubija tišino.
Tiha pesem, skrita v mesečini, strah, ki se globoko zakorenini. Stopinje se izgubljajo v noč, sam tava po svetu, njo brezupno iščoč.
Besede, plahutajoče v zraku, čeprav sega za njimi, izginjajo v mraku. Njune sanje, njuna sreča, postale so iluzija, njegova ječa.
Tatjana
o e $ tlP
Vedno, ko hodim po slovenskih gorah, se spominjam človeka, ki je prav njim dal svoje življenje. Mlad, nenavaden, poln energije in upanja, a vseeno ga ni več.
Bilje eden izmed množice Slovencev, kije nekaterim od nas nehote spremenil življenje in ga nekako obogatil s svojo prisotnostjo. Bil je odličen pedagog, dober mož in oče, prijatelj, skratka bil je tisto, kar si vsak moški želi biti.
Spominjam se, kako nam je vedno na svojstven način približal neznanko pri uri. Prav na poseben način je vsem nam dal vedeti, da mi to zmoremo, če hočemo. Spoštujemo ga vsi, ki smo ga poznali - zaradi njegovega dela, zaradi njega samega.
Bil je zelo organiziran človek in ni bilo verjetnosti, da bi pri njemu šla kakšna stvar v življenju narobe. Vse vajeti je vedno trdno držal v rokah. Le enkrat mu tega ni uspelo in tisti dan j e bil usoden zanj in za nas. Bilje strog, vendar pravičen do vsakega enako. Zanimivo, kako smo se bali njegovih kontrolnih nalog, kajti vedeli smo, da bo v njih zajel vso snov, ki bi jo morali znati. Nič ni bilo prepuščeno naključju - vse je bilo pod njegovo kontrolo. Vsi smo ga potihoma občudovali. Do njega smo na nek način gojili tudi negativizem, saj ob padcu enice v našo redovalnico nisi kriv sam, že od nekdaj ljudje prenašamo krivdo na drugega, tudi sicer v življenju. Kriviti sebe je težje kot prenesti krivdo na koga drugega.
Takšen je bil on, kot profesor. Ljudje pa smo ga poznali kot športnika - plezalca, človeka, ki ljubi naravo in se vrača k njej spet in spet.
Njega ni več! Za njim je ostala bogata duhovna dediščina, nedokončana, kajti prehitro je odšel.
Kje je imel mejo? - boste vprašali. Pri njem ni bilo meje. Ne med šolskimi klopmi, ne v gorah. Ni konca. Obstaja cilj in ko ga dosežeš, si postaviš novega, zahtevnejšega.
Kje je črpal energijo? Le kje?
Energija ne nastane iz nič in se v nič ne more spremeniti - tako nas je on učil, čeprav pri njemu to ne velja. Bilje kot generator, na katerega bi lahko priključil celotno električno omrežje. Živel je hitro, dan je bil prekratek za dela, ki si jih je zastavil. Takšen je pač bil. Nikoli zadovoljen z rezultatom, vedno je poskušal znova in znova, boljše in najboljše.
Sprašujem se, ali je bilo usojeno, da umre tam, kjer je bil najraje - v gorah. Je srečen? Bi mu bilo boljše, če bi bil še vedno med nami? Mi te pogrešamo! Šele sedaj smo se zavedali, koliko smo izgubili, ko te ni več med nami.
Mogoče pa obstaja kakšna magična beseda, s katero bi te poklicali nazaj in življenje bi teklo naprej po starih tirnicah. Bilo bi prav takšno, kot je bilo včasih, z njim v naši sredini. Le kdo ve za magično besedo?
Veter, veš ti?
Laura

-
Mladim
Zasavcem


Moja babica
Moja babicaje stara dvainsedemdeset let in j e še zalo delavna. Živi v vasi Brezje na kmetiji. Ker rada dela, jo samo to drži pokonci. Že kot mlada deklicaje morala oditi od doma služit kruh za deklo v Ljubljano, pozneje pa je prišla v Črni potok k družini Medica, to je v grad, ki so ga po drugi svetovni vojni preurediti v dom počitka.
Potem se je poročila na veliko kmetijo in dobila dobrega moža Janka. Dolgo nista mogla imeti otrok. Šele ko je bila stara štirideset let, je rodila prvega sina, potem pa je imela še tri otroke. Ves čas je morala trdo delati, ker je mož hodil okrog in vozil les ali poroke, da so lahko preživeli. Ona paje bila samo doma, dokler otroci niso zrasli, da so ji pomagali pri delu.
Še zdaj mi včasih pripoveduje, kako jebilo v letih, kojebilašemlada. Jaz j o imam zelo rada in ji želim, da bi bila še naprej zdrava in srečna.
Helena Hostnik, 5.c, Šmartno pri Litiji
Koline
Ljudje, posebno na vasi, praznujejo različne praznike, državne in verske. Za praznik seje potrebno pripraviti, da je praznovanje čim lepše in veselo. Pri hišah, kjer krulijo prašiči v svinjaku, jih pa
čaka še domač praznik. Tako pravijo, ko zakoljejo prašiča in delajo domače mesne dobrote.
Če je prašič debel, se vesali gospodinja, ker je z obilnimi kolinami poplačan trud, ki ga je imala preko leta. Ni malo dela, da ti zraste tako debela mrcina.
Ko ji da zadnjo večerjo pred usodnim jutrom, pa postane žalostna in komaj čaka, da vse mine. Ostali člani dru žineso veseli, kose zvečer zberejo in gostijo s pečenko in klobasami. Vse skupaj se zalije z vinomali jabolčnikom. Čeje družba uglašena, tudi zapojejo.
To je tudi praznik za otroke, ker so zaradi obilice dela odraslih prepuščeni sami sebi. Mesar jim da obreznine mesa, majhno ponev ali kozico in si na peči ali štedilniku spečejo vsak svoj priboljšek.
Jaz drugače ne jem mesa, kadar pa ga sami scvremo, mi pa tekne. Mastno meso zalivamo z raznimi sokovi, pase začne oglašati želodec. Nekateri otroci dobijo doma dovoljenje, dana dan kolin izostanej o od pouka. Pri nas tega ni. Nekateri so poleg, ko privlečejo prašiča pod nož, da ga držijo za rep. Pri nas tega ne gledamo. Zapremo se v sobo in vključimo radio, da preglasi prašičje cviljenje.
Ne vem, zakaj še danes pravijo kolinam domač praznik. Veijetno še iz tistih časov, ko so se ljudje
enkrat do sitega najedli mesa.
Danes je meso skoraj vsak dan na mizi in domač praznik nima več istega čara kot nekoč.
Janja Zajc, S.cŠmartno pri Litiji
Veselem toboganu.
Mateja Zorman, S.r.Šmartno pri Litiji
Prizidek
Veseli
tobogan
V torek, 22. 11. 1994, sem se udeležila oddaje Veseli tobogan. Bila sem ena izmed deklic, ki so bile izbrane, da zastopamo podružnično šolo Velika Kostevnica. V Šmartnem smo se zbrali ob 15.30. Pred oddajo smo imeli vajo. Bilo me je malo strah, a ne preveč. Z nami je bila ves čas tudi tovarišica Jožica. Potem so nas poklicali na oder. Gospod Bojan Adamič nam je dal navodilo, kako moramo peti. Pesmico Pod lipco smo lepo zapele s spremljavo ansambla. Komaj smo čakale na nastop. Dvorana Kulturnega doma v Šmartnem je bila polna ljudi. Odpele smo svojo pesmico, v dvorani pa so nam zaplesali. Med poslušalci sta bila tudi oči, mami in Nataša. Bila sem zelo vesela, ker sem lahko pela na
"Hura, telovadba! Hitro! Kape, rokavice, čevlje, šale,... Stoj!"
To ni več potrebno, saj so nam zgradili nov prehod, ki vodi iz šole v telovadnico, ftehod je v svetlih rumenih in belih barvah. Na poti iz svoj e učilnice v telovadnico se lahko učenci okrepčajo v kuhinji in po potrebi zavijejo k zobozdravnici. Vsi učenci so sedaj zadovoljni, saj jim ni treba zapravljati časa za preobu vanje in tako gaimajo več za telovadbo. Tudi pot v bazen bo prijetnejša in mogoče bo zato letos manj kihanja in smrkanja.
Maja, Hrastnik
NEKAM
ZDRAVO
fJjt ajl'o ilhabbntL'■ ■ tntfht PO/.
UČITE L J T

L-SSgJgrfO' r*t
Trbovce - Naš tednik je že drugo leto pripravil izbor najboljšega nogometaša in strelca zasavskih drugoligašev. Lani sta bila zmagovalca Bojan Žibret in Igor Holešek, letos pa po polovici prvenstva vodita Dženan Zaimovič in Andželko Petrušič. Pogovor z odličnim strelcem Petrušičem je bil objavljen v naši prejšnji številki, tokrat pa lahko preberete pogovor z Zaimovičem, kije po ocenah trenerjev Vinka Žibreta in Milana Ocvirka najbolje ocenjeni igralec.
Dženan, kako bi se predstavil našim bralcem?
Rojen sem 25. septembra 1973 v Mostarju. Kmalu sem vzljubil nogomet in se priključil znani Veležovi pionirski in kasneje mladinski šoli. Po zaslugi predsednika Veleža Bijeliča sem bil v začetku vojne v Šibeniku. Kmalu meje poklical prijatelj Dizdarevič in obvestil, da bi lahko prišel v Trbovlje. Tako sem se znašel v Rudatju.
V Bosni in Hercegovini še vedno divja vojna. Imaš stike z družino?
Starši so v Mostarju, kjer je sedaj mir. Oče in mati sta živa in zdrava. Pred nekaj dnevi meje mama celo obiskala v Trbovljah. Zelo pa si želim, da bi mir zavladal povsod.
Jesenski del prvenstva je bil zate in Rudarja zelo uspešen. Kako bi ocenil svoje igre in tretje mesto trboveljskega drugoligaša?
Zadovoljen sem. Če bi nam nekdo pred prvenstvom ponudil tretje mesto bi ga seveda gladko sprejeli. Vedno je mogoče biti še boljši. Enako vSlja za moje nastope.
Selil si se po raznih igralnih mestih. Kaj najraje igraš?
Najraje igram na položaju "zadnjega veznega" igralca ali "štoperja". Trener mi j e nekajkrat zaupal tudi mesto "libera", toda mnenja sem, da sem za to kočljivo igralno mesto vendarle še nekoliko premlad.
Katere soigralce najbolj ceniš?
Začel bom pri vratarjih. Oba sta letos zelo dobro opravila nalogo. V minulih sezonah je bil odličenŠtok. Z njim je bilo najbolj zanesljivo igrati. Zelo cenim Bariča, Sotenška inHoleška. Dober igral ec je nedvomno tudi Mcšanovič, ki pa je imel precej osebnih težav. Proti koncu prvenstva je vseeno pokazal boljšo igro. Omenil bi šejesiha, ki pa se je iz Dekanov vrnil povsem nepripravljen.
V Trbov(jah se precej govori o tvojem odhodu!
Prestopnega roka ni, tako da se lahko zamenja sredino le ob soglasnosti kluba. Ob tem me veže še pogodba, ki mi izteče po končanem prvenstvu.
Po pravici povedano so moje ambicije precej višje od Rudarjevih. Mlad sem in bi se rad preizkusil tudi v boljši sredini. Imam nekaj ponudb, vendar sem zaenkrat še Rudarjev igralec. Odločitev bo padla v naslednjem tednu ali najkasneje do novega leta. Če se ne bomo dogovorili za prestop, bom še pol leta ostal v Trbovljah.
Kaj bi lahko dejal o Trboveljčanih?
Tukaj so ljudje zelo v redu in so me dobro sprejeli. Nekoliko drugače je na tekmah. Bolj so navijali, ko smo igrali v gosteh. Ko pa smo nastopali na stadionu Rudaija, sem imel občutek, da komaj čakajo neuspeh. Nekajkrat so posamezne igralce spravili povsem iz tira. Morda tudi iz tega izhaja, daje naše moštvo bolj uspešno na gostovanjih.
Tvoja velika ljubezen je tudi mali nogomet?
Že v Mostarju sem ga rad igral. V Zasavju je zanj veliko zanimanja. Dolgo sem nastopal za ekipo Malo po malo Dimnikarstvo Lepoša, v zadnj em času pa z Jesihom, Aličem, Ranzingeijem, Agatičem in še nekaterimi igralci nastopamo za moštvo Juventus iz Hrastnika. Seveda pa se malonogometnih tumiijev udeležujemo, ko nimamo obveznosti z velikim, torej v "mrtvi" sezoni. Prav sedaj je prišel čas malega nogometa.
Kaj pa sicer počneš v prostem času?
Veliko se družim s prijatelji, ki jih imam zelo veliko. Posebnega hobija nimam. Najraje imam nogomet. Ta je pravzaprav moje življenje. Rad veliko treniram in mislim, da lahko še precej napredujem.
Te v Trbovljah kaj posebno moti?
Niti ne. Morda le podnebje. Čeprav letos zima še ni pokazala zob, je tu vendarle precej bolj hladno kot v Hercegovini.
Pa še tvoja napoved za spomladanski del prvenstva!
Če moštvo ne bo doživelo bistvenih sprememb potem sem prepričan, da se bo do konca potegovalo, mogoče pa tudi uvrstilo na prvo ah drugo mesto. Topa pomeni, da ima Rudar veliko možnosti, dabijunijaigral vkvalifikacijah za vstop v prvo slovensko ligo, ki bo v prihodnje štela le deset ekip.
Sašo Fabjan
Dženan Zaimovič
ROKOMET
Dokazali
premoč
Rudis Rudar - Prevent 28:24 (13:14)
Trbovlje, dvorana OŠ, gledalcev 500, sodnika Repenšek (Rečica) in Požežn ik (Celje).
Rudis	Rudar:
Krauthaker 1, Podbregar 1, Medved 3, Fajdiga 4, Žibret, Vrbnjak 2, Lipovšek 2, Čater 5, Čop 3, Voglar 7, Tržan, Lesjak.
Prevent:	Mavrič,
Gologranc, Leve 5, Soršak 1, Bari 1, Franc 1, Strigi 4, Mave 1, Leskovšek 8, Sokolovič 2, Kleč 1, Matovič.
Kljub temu, daje večina privržencev trboveljskega rokometa pričakovala poraz doma, pa se je oslabljena ekipa Rudis Rudarja izvrstno izkazala. Junak tekme j e bil Bojan Voglar, ki je na mestu krožnega napadalca povzročal veliko težav gostom s Koroške. Natresel jim je sedem zadetkov, medtem ko seje na drugi strani, v vratih domačih po letu in pol
znova izkazal novi čuvar mreže Rudarja Branko Krauthaker. Domači so povedli, vendar pa se gostujoči igralci niso dali zmesti, in so jih ujeli in vse do koncaprvegapolčasajebilo srečanje zelo izenačeno. Gostje so odšli na odmor celo z golom prednosti. V drugem deluje bilo razmetje sil povsem porušeno, saj so Trboveljčani povsem nadigrali goste in osvojili obe točki. Kljub temu pa se z gostovanjem v naslednjem kolu v Dobovi veijetno še ne bodo uspeh priklučiti vrhu. Pa vendar bi bilo lepo, če temu ne bi bilo tako.
B.K.
Zamujena
priložnost
Inžiniring Šarbek -
Drava 20:25 (15:12)
Litija, športna dvorana, gledalcev 500, sodnika Melanšek (Ve) in Povalej (Ce).
Inž. Šarbek: Ulčar, Špehč, Dobravec 1, Bilbija 3, Privšek 7, T. Kogovšek 2, Kralj, B. Kogovšek, Mandelj 5, Verbajs 1, Gradišek 1, Doblekar.
Drava: Valenko, Osterc 1, Terbuc, Hmjadovič 9, Belšak 6, A.Potočnjak 3, N. Potočnjak, Vugrinec 6, Štumberger, Pisar, Mešl, Žuran.
V litijski športni dvorani smo gledali čudno srečanje, saj so domači že dobljeno srečanje na koncu izgubili. Na začetku so se domačim gledalcem predstavili trije novi igralci, ki so okrepili domače moštvo. Mirka
Kralja so že poznali iz prejšnjih let, saj je generacija Kolarja, nova pa sta še Goran Bilbija iz ljubljanskega Slovana in Uroš Privšek bivši igralec ptujske Drave. Začetak srečanja je bil res izjemno dober, lahko bi rekli celo predober, saj so domačini na hitro napravili razliko štirih zadetkov, jo ves čas povečavah in v 22. minuti srečanja imeh kar sedem zadetkov naskoka. Od tu naprej pa domače ekipe ni bilo več. Polčas so sicer še dobili s 15:12. Gostje so s pokrivanjem Privška uspeli zadržati peklenski tempo Šarbkov. V 53 minuti so Lilijani razliko znižali na vsega dva gola, vendar so v napadih nared ih vse preveč napak in rezultata niso
mogli obrniti v svojo korist. Gostje so od že omenjene 22. minute naredili delni izid 19:7 in zasluženo na Ptuj odnesli obe točki.
S.K.
Sodnika in smola
Inžiniring Šarbek -Gorenje 14:15 (7:4)
Športna dvorana Litija, gledalcev 400, sodnika Čeak (LJ) in Babič (Domžale).
Inženiring Šarbek:
Ulčar, Špelič, Dobravec, Kogovšek, Zupan, Kralj B, Kogovšek 2, Mandelj 10, Verbajs 2, Peterlin, Doblekar.
Gorenje Velenje: Anžič, Čater, Ocvirk 1, German 1, Ojstršek 2, Plaskan 5, Kimčenko 4, Oštir, Tome 1, Stropnik, Cvetko 1, Sovič.
V zaostali tekmi 8 kola državnega prvenstva so rokometaši Gorenje srečno prišli do nezaslužene zmage, Litijska ekipa je nastopilamočno oslabljena večino z mladinci ter zaradi vplivnih mož na RZ Slovenija, ki so zaradi interesov nekaterih klubov prestavili prestopni rok še preden so bile odigrane vse tekme prvega dela prvenstva. S tem sta onemogočila igranje Špendetu, kije bil v prvem delu član ekipe in pa novemu članu ekipeBilbiji. Vendar pa se igralci Inženiring Šarbka niso predali in v prvem delu so bili pravi gospodar na igrišču z borbeno igro so onemogočili goste, ki so svoj prvi zadetek dosegli v 10. in 15. minuti in še to iz sedemmetrovk. Začetek drugegapolčasajepripadel gostom, ki so izenačili vendar pa večje razlike niso napravili prav zaradi borbenosti domače ekipe, ki je nastopila tudi brez poškkodovanega Kolarja. Zadnjih pet minut srečanja so gostje pričeli zrezultatom 13:15 h kateremu sta precej pomagala tudi sodnika s svojimi navijaškimi odločitvami. Domači so za-
pravili tri napade zapovrstjo (2 stativi) 14 zadetek pa je dosegel Mandelj iz devetmetrovke ko j e ukanil Velenjsko obrambo načelu s slabim Anžičem. Postavlja pa se vprašanje, zakaj klonijo pred "znanimi" imeni (Požun) in tako pomagajo tokrat slabši ekipi. Gledalci so na koncu kljub vsemu zapuščali dvorano zadovoljni saj so se prepričali da v Inženiring Šarbku raste nov rod mladih igralcev, kije sposoben ob trdem delu doseči uspehe svojih predhodnikov.
S.K.
Šuštar dobil naslednika
Dol - Sevnica 24:23 (14:10)
Hrastnik - Športna dvorana, gledalcev 300, sodnika Goršek in Dejak (oba Črnomelj).
Dol: Šantej, Kreže, Bekavac 2, Selak, Krajnc 1, Ule 4, Plevnik 3, Moljk 2, Špajzer 3, Raušl 8, Vidmar
1,	Logar.
Sevnica: Godec, Novak
2,	Mijovič, ŠuntaS, Rantah 1, Plazar 4, No však 3, Sečki 5, Lupše 1, Simončič 2, Jug, Senica.
Dolani so pripravili prvovrstno presenečenje, še posebej ker zaradi službenih obveznosti v vratih ni bilo Darka Šuštarja. Mlada Franci Šantej in Iztok Logar sta ga sijajno nadomestila. Začetek tekme sicer ni obetal veliko. Gostje so povedli s 4:1, sledila pa so uspešne dolske minute. Igralci trenerja Borisa Vrhovnika, ki je odlično pripravil in motiviral ekipo, so dosegli šest zadetkov zapored in na semaforu je bilo 7:4. V teh trenutkih je na levem krilu zablestel Gorazd Špajzer. Nasploh so vsi domači igralci dočakali obdobje izvrstne igre, tako da so za zmago zaslužni prav vsi. Do odmora si je moštvo Dola priigralo štiri gole prednosti, z nekoliko bolj strpno igro pa bil lahko bilaprednostše nekoliko višja. Že v 4. minuti drugega dela je
moral igro zaradi razbite arkade	zapustiti!
razpoloženi Špajzer, toda igralci edinega zasavskega rokometnega drugoligaša so z izjemno borbenostjo in srčnostjo uspeli zadržati vodstvo. Pri izidu 23:22 je v zadnji minuti Aljoša Ule dosegel	pravzaprav
odločilni zadetek. Gostje, ki računajo nauvrstitev vprvo ligo, so lahko tik pred koncem le zmanjšali izid. Srečanje na prvoligaški ravni je več kot zasluženo pripadlo Dolanom in slavje seje lahko začelo. Tudi po tekmi je bil v glavni vlogi Franci Šantej - Ceha. Junaka tekme so namreč soigralci na ramenih odnesli v slačilnico. Dol ima tako sedaj 15 točk in je uvrščen na visoko 4. mesto, le točko zaostaja za drugouvrščenimi Sevničani in Bakovčani.
S.F.
Ostali brez točk
Radeče papir - Interier Krško 21:23 (9:13)
Radeče, športna dvorana, gledalcev 500, sodnika Jager (Ce( in Andoljšek (Sodražica).
Radeče papir: Skušek, Planinc, Potočnik 6, Doberšek 4, Rizmal, Rus, Zahrastnik 4, Česnik, Oblak
3,	Mlakar, Sotlar 4, Mitič.
Interier: Imperl, Papež
4,	Keše 1, Kukavicač,Iskra 6, Levičar, Mašič 2, Urbanč 2, Bogovič 1, Dragar 1.
Navkljub veliki želji po zmagi so Radečani tokrat ostali praznih rok. Ekipa iz Krškega je bila boljši nasprotnik, saj je znala rutinirano izkoriščati sleherno napako željnih Radečanov. Ti so držali rezultat vse do 8:8, nato pa po zastreljani sedemmetrovki in obetavnem napadu brez doseženega zadetka, izgubili prvi polčas s štirimi goli razlike. Zanimivo j e, da so Radečani v zadnjih 15. minutah prvegapolčasadosegli le tri zadetke.
Drugi polčas ni obetal nič dobrega. Gostje so povečevali razliko in se odlepili od Radečanov kar za šest golov. Izid so kasnej e preko razpoloženega Potočnika domači znižali na en sam zadetek razlike, potem pa so znova sledile napake, ki so jih gostje s pridom izkoriščali.
Po dolgem času so se
Lilijani znova predstavili z ekipo, ki zna presenetiti vsakega nasprotnika. K temu sta največ prispevala novinaca Oblak in Doberšek, med domačini je najbolj napredoval Potočnik, ki se razvija v koristnega igralca. Radečani zaradi številnih poškodb nimajo desetih enakovrednih igralcev, kar se odraža tudi v konceptu igre.
F.Č.
KOŠARKA
Še neporaženi
Comet - Iskra Litus 70:82 (44:45)
Slovenjske Konjice, športna dvorana, gledalcev 200, sodnika Fekonja (Lj) in Rutar (Mb).
Comet: Cencelj 3,Benič 8,Temnik2, Šporar 5, Narat 4, Plavnik 19, Kozar 6, Železnikar 15.
Iskra Litus: Kndžič 6, Bassin 3, Peterlin 11, Polanec 6, Narat 23, Bošnjak 17, Deležan 7, Šiško 9.
Domačini so zelo slabo začeli tekmo, kar so Lilijani s pridom izkoristili. Po tem, ko so Lilijani že vodih z 10-imi točkami, so se igralci Cometaprebudili, izenačili

Nova zmaga Plani<e
Trbovlje - Minuli vikend so se najboljši svetovni skakalci na smučeh že drugič v letošnjem letu zbrali v zibelki smuških poletov Planici. Spomladi so se spopadli na letalnici in presežena je bila še ena magična meja. Potem, ko je Avstrijec Sepp Bradi leta 1936 kot prvi preskočil 100 metrov, je letos prvi prek enkrat daljše znamke potegnil njegov rojak Andreas Goldberger. Goldi je sicer podrsal po snegu, tako daje prvi stoječ polet prek 200 metrov uspel Fincu Toniju Nieminenu (203 m). Meja človekovih zmogljivosti seje nato ustavila na 209 metrih kjer je doskočil Norvežan Espen Bredesen. Tokrat tako ekstremno dolgih poletov ni bilo, saj so tekmovali na mnogo manjši skakalnici s kritično točko 92metrov. Planiški delavci so vložili nadčloveške napore in so v tistih redkih hladnih nočeh pripravili skakalnico, ki je hkrati edina s snegom v srednji Evropi. "Na to smo še posebej ponosni. Organizacijo vedno vzamemo zelo resno, ob tem pa imamo tudi izredno sposobne delavce. V 60 letih v Planici tekma še ni bila odpovedana, zato nam tudi svetovna smučarska zveza tako zaupa," je dejal po uvodnih preizkušnjah nove sezone vodja tekmovanja Janez Gorišek, ki je z bratom Ladom tudi konstruktor velikanke. "Občutke ob poletu prek 200 metrov je zelo težko opisati. Poglavitno je, da nismo imeli težav z varnostjo letalcev. To je tudi najpomembnejše. Na konferenci FIS sva z bratom po prebranem poročila požela glasen aplavz, to pa hkrati tudi pomeni, da ima Planica še možnost razvoja".
Naj večjajunakaprvih tekem nove sezone sta bila seveda prekaljeni Andreas Goldberger ter 19-letni Japonec, doslej povsem neznani Kazuyoshi Funaki. Poleg njiju so bili povsem v ospredju številni finski
predstavniki, z Otessenom in Bredesenom tudi njihovi sosedje Norvežani, po dveh letih hude krize pa tudi naši skakalci. Franci Petek je bil v soboto 10. in nedeljo 5., dvakrat se je med 15 najboljših uvrstil Urban Franc, med dobitnike točk pa sta se vpisala tudi Robi Meglič in Samo Gostiša. Predvsem veseli povratek med najboljše vedno nasmejanega in zelo priljubljenega
Francija Petka.
Frenk je pred štirimi leti postal celo svetovni prvak v Predazzu, bil nato še eno leto v ospredju, zadnjo zares vrhunsko uvrstitev paje dosegel pred dvema sezonama. "Res sem zelo vesel. Dva dni sem skakal zelo dobro, ob tem pa ostal zbran in sproščen. Moji skoki sicer še niso idealni. Prav zaradi tega sem še bolj zadovoljen. Odlični uvrstitvi sta namreč tu, jaz pa imam še vedno rezervo. Tudi ostali v ekipi so zelo napredovali. Delo novega strokovnega vodstva na čelu z Ludvikom Zajcem se tako že pozna," je po nedeljskem tekmovanju v prekrasni dolini pod Poncami pripovedoval 23-letni skakalec iz Lesc. Francije ob tem prejemal tudi visoke ocene za slog. V zadnjem skoku mu je po lepem letu in tehnično dovršenem doskoku v "telemark" vseh pet sodnikov prisodilo 19,5 točk od 20 možnih. "Stilsko sem bil vedno v redu. S tem nikoli nisem imel težav, pač pa z novo škaijasto držo smuči. No, sedaj sem jo že zelo dobro obvladal." Zaradi odbčnih uvrstitev našega vodilnega skakalca sta bila sila zadovoljna tudi njegov novi menadžer Primož Ulaga ter Miro Štrajhar, direktor zagorskega podjetja Svea. Ta uspešni proizvajalec kuhinjskega pohištva je eden glavnih pokroviteljev planiških tekmovanj, ob tem pa tudi posebni sponzor simpatičnega Francija Petka.
Planica j e v sončnem in toplem vremenu razodela vse svoje čare. Prav zaradi lepe narave in pogumnih mladeničev se v zgomjesavsko dolino splača iti. Čeprav je bilo letos vreme kot nalašč za sobotne in nedeljske izlete, skoki pa tudi prvič po 12. uri tokrat gledalcev ni bilo ravno veliko. V naslednji priložnosti pa se le odpravite v čudoviti svet Julijskih Alp!
Sašo Fabjan
in celo povedli, a so prednost kmalu izgubili. V drugem polčasu je bila igra zelo izenačena, potem paje trener Lilijano v Andrej Žagar zamenjal Narata s Peterlinom, ki je izredno dobro zaigral in preobrnil potek igre. Večina domačih žog je zgrešila cilj in so bile plen Pavla Polanca.
Lilijani so še vedno in edini v SKL A-2, ki so neporaženi.
M.Š.
Še ena zmaga
Zagorje - Prebold 95:46
(42:16)
Zagorje, gledalcev 108, dvorana OS, sodnika Plut (LJ), Bevk (Vrhnika).
Zagorje: Ferjančič 14, Čop 13, Poznič 9, Mlakar 2, Kofol 10, Koren 22, Kastiger 5, Kranjc 5, Omahne 15
Prebold: Črnila 7, Strah, Verk 1, Udrih, Karlovčec 10, Kuhar 15, Podgornik 4, Šahi 9
Gostje iz Prebolda niso nudili nikakršnega odpora v prvih 8. minutah, kar je bilo razvidno po rezultatu saj so dosegli samo en koš.
Bili so preslabo pripravljeni za domačine, ki so vsak napad doseglikoš in dosegli rekordni rezultat 29:2. V drugi polovici so igralci Zagoijapopustilivobrambi zlasti pri skoku za odbito žogo. Ritem igre je pričel upadati saj seje tehtnica že obrnila na Zagorsko stran in Prebold sej e vdal v usodo visokega poraza. V drugem polčasu so pa naračun prišli tudi gledalci saj so igralci pokazali nekaj iz svojega repertuarja atraktivnih potez. Priložnost za igro sta dobila tudi Poznič in
Mlakar, kjer sta se odlično izkazala. Za vse igralce je bil odlični trening pred sredino tekmo v Celju. Z zadnjo tekmo na domačem igrišču v letošnjem letu so se igralci dostojno poslovili z visoko zmago.
D.G.
ATLETIKA
Trboveljčani
uspešni
Trbovlje - V Zrečah so ob Hotelu in termah organizirali novoletni tek z množično udeležbo tekačev
od cicibanov do veteranov. Na 10.5 km drdolgi progi sta si zmagi pritekla Ani in Romeo Živko, Franc Guzej je bil absolutno drugi, Lovro Petrin pa v svoji konkurenci četrto mesto. Heda Kotarje bila naj boljša med veterankami, Meta Rajšek pa je bila tretja. Med veterani je bil tretji Lojza Čarman, Radovan Skubic je bil sedmi.Bojan Kotar deveti, Gorazd Koritnik paje bil 41.
Vulnet Misimi je bil
naj boljši med cicibani, takoj
za njim pa se je uvrstil Goran Mraz. V svojih kategorijah so se na druga mesta uvrstile še Zečija Misimi in Aleksandra Tomovič, medtem ko je njena sestra Andreja zmagala. Boštjan Košccje bil tretji med pionirji, Maruša Eberlinc je bila četrta, Alma Bajramovič je bila peta,Maruša Misimi in Ali Hamiti pa sta bila sedma.
P.K.
TENIS
Prvi turnir
Zagorje - V teniškem centru Zas Ten v Zagorj uje bil v soboto prvi od serije štirih turnirjev za moške dvojice v kategorijah skup ne staro sti igelacev nad 60 in nad 80 let. V obeh konkurencah se je prijavilo osem parov. Zmago v skupini 60+ sta si priborils Mirko Božjak in Peter Golob, v skupini 80+ pa Mirko Grahek in Desan Drnovšek.
Rezultati: 60+ polfinale: Golob, Božjak - Kramar Gošte 6:2, 6:3; Ručman, Seničar - Županec, Mlakar 6:1, 6:1; finale: Golob, Božjak - Ručman, Seničar 6:4, 6:4. 80+ polfinale: Grahek, Drnovšek Vengust, Vengust 6:4,6:4; Hild, Prezelj - Kužnik, Kužnik 2:6,6:3,6:4; finale: Grahek, Drnovšek - Hild, Prezelj 3:6, 6:3, 6:4.
M.H.
gPFJLNE
VEŠČINE
Debi na SP
Trbovce - Na svetovnem prvenstu v Maleziji sta nastopila tudi dva zasavska predstavnika	David
Krajnc a	Borut
Markošek sta zastopala barve Slovenije. Oba sta srečno prestala prvi krog tekmovanj, v naslednj em pa sta se morala posloviti. Kaj več bomo lahko napisali v naslednji številki, ko se bosta oba vrnila domov.
B.K.
Zagorjani
prepričljivi
Zagorje - V nedeljo je bil v Novi Gorici V. finalni turnir v šemi contactu. V letošnjem tekmo vanju je na treh za dečke in deklice in petih tekmovanjih za mladince in članice sodelovalo	221
tekmovalcev iz 12- ih klubov. Na zadnjem turnirju za državno prvenstvo so tekmovalci iz kluba borilnih veščin Pon - do - kwan Zagorje dosegli naslednje vidnejše uvrstitve: dečki: -40kg: l.MilošRozman,2. Klemen Juvan, - 48 kg: 1. Klemen Buzina, - 56 kg 1. Jernej Grčar; člani: + 89 kg: 1. Sašo Miklavčič.
V skupnem seštevku vseh turnirjev sta državna prvaka med dečki sta postala: - 40 kg Miloš Rozman in - 48 kgKlemen Buzina, drugo mesto med dečki v kategoriji - 56 kg j e osvojiljernej Grčar. Med člani so tretje mesto v državnem prvenstvu v šemi contactu za leto 94 dosegli: - 74 kg Mitja Železnik, -84 kg Zvonimir Hudarin in + 89 kg Sašo Miklavčič.
S.B.
ŠAH
Strojegradnja
prvak
Trbovlje - Šahovski klub Rudar Trbovlje je organiziral rekreativno šahovsko ligo občanov Trbovelj. Udeležilo se je osem ekip iz Trbovelj. Zmagala je ekipa Strojegradnje iz Trbovelj v postavi Kranjc, Bregar, Murn in Komlanc, osvojili pa so 13 meč točk od možnih 14. Drugo mesto je zasluženo osvojila ekipa Iskra Semicon (Kuzmič, Bajda, Novak, Skubic), tretja je bila ekipa IBT. Ekipa Termoelektrarne Trbovlje je igrala nekompletna, brez druge deske in se uvrstila na 4 mesto. Druga ekipa Upokojencev je bila peta, 6. mesto jeosvojilaSrcdnja šahovska šola Zasavje, 7. mesto. Prva ekipa
upokojencev, osmi pa so bili igralci Cementarne Trbovlje. Prvouvrščena ekip Strojegradnjejeprejela čudovit pokal, prve tri ekipe pa so prejele diplome.
Dvoboj
šahovskih šol
Trbovlje - Zasavska srednja šahovska šola seje v četrtek pomerila s Krško šahovsko šolo. Igralo seje v ŠK Trbovlje, tempo 2x30 minut na igralca, dvokrožni sistem. Po pričakovanju je Krška šahovska šola premagala Zasavsko z 9.5:6.5. Učitelj ZSŠŠ je z
prikazano igro zadovoljen. Na povratnem srečanju, ki bo predvidoma januarja 1995 v Krškem pa računa na boljši rezultat. Po dvo-bodju sta mentorja Uroš Zalokar in Marjan Božič odigrala simultanko z učenci. Božič je premagal Zasavčane z 6:2, točki za ZSŠŠ sta osvojila Goršek in Dušak, Zalokar pa je
premagal Krško šolo z 8:0. Organizatorje priskrbel za vse udeležence malico. Rezultati po deskah: Golob
-	Goršek 1:1, Novak -Dušak 0:2, Tomažin -Zaletel 1.5:0.5, Župevc -Mikolič2:0,Vilic- Vozelj 1.5:0.5, Golob - Trebežnik 1:1, Arh - Žagar 2:0, Nikolič
-	Zertek 0.5:1.5.
U.Z.
#	. ...||§|l|I|p
m i m
D
v:-:-:*:-:*:-*-1




KOŠARKA
Člani: BP93-Rudar 79:72 (38:40).
Pionirji: GD Hrastnik - Iskra Litus42:41 (23:22), Iskra Litus -Branik Satex 55:45 (26:16), GD Hrastnik -Branik Satex 55:46 (27:20).
St. dečki:	GD
Hrastnik - Rudar 51:31
Ml. dečki: GD Hrastnik - OŠ Trbovlje 53:25, OŠ Trbovlje -Sokol Zagorje 23:46.
Mini košarka deklice: ŽKD Studio
Jin Jang - Comet 14:19.
Ml. deklice: ŽKD S tudio Jin Jang - Comet 32:12.
ŠAH
Hitropotezni turnir za
december-Zagorje: Krajnc
14.5,	Hribovšek 12, Regancin 11.5, Osmanovič
6.5,	Jurič '8, Bajda 7.5. Gračner 7.5, Koščič 7,
Tomažič 7, Vidmar 7 točk. Skupni vrstni red za leto 1994: 1.
Hribovšek 200,	2.
Krajnc 171, 3. Regancin 97, 4. Novak 72, 5. Zalokar 70,6. Jurič 64, 7. Grčer 62, 8. Gračner 53, 9. Tomažič 48, 10. Pavlin 44 točk. Sodelovalo je 21 igralcev.

Promet
Hrastnik - 6. decembra ob 11.30. uri je voznica osebnega avtomobila P.Z. zaradi premajhne varnostne razdalje pri Steklarni v Hrastniku trčila v tovorni avtomobil, ki ga je vozil K.R. iz Šentjurja pri Celju. Nastala je manjša materialna škoda.
Hrastnik - 7. decembra ob 7.00. uri je voznik osebnega avtomobila Celjan S.M. med prehitevanjem trčil v vozilo, ki ga je nasproti pravilno vozil Hrastničan M.J.. Voznika sta se lažje poškodovala, materialne škode pa je za okrog 200.000 tolarjev.
Hrastnik - 7. decembra ob 9.15. uri je na Dolski cesti Hrastničan S.D. prehiteval kolono, ki je nastala zaradi del na cesti, in pri tem oplazil vozilo v koloni, ki gaje vozil Hrastničan P.M..
Trbovlje - 7. december ob 14.10. uri je Ž.M. zaradi prekatke varnostne razdalje trčil v tovorni avto, katerega je vozil H.B. Nastalo je za 100.000 tolarjev materialne škode.
Tepe - 8. decembra ob 13.40. uri so policisti prejeli obvestilo, da seje v Tepah zgodila prometna nezgoda, katere povzročitelj je
pobegnil. Patruljaje ugotovila, da je R.K. vozil osebni avto Lada iz Tep proti Pasjeku, nasproti pa je po levi pripeljal voznik Juga. R.K. seje moral umikati desno, pri tem pa je zapeljal v jarek. Voznik Juga je odpeljal naprej, zato je R.K. vozilo spravil iz jarka, sledil Jugu in ga v Tepah izsledil. Tudi naknadno mu voznik ni hotel dati podatkov. Škoda znaša 10.000 tolarjev. Policisti so ugotovili, da je Juga vozil B.F., ki je poslan k sodniku za prekrške.
Spodnji Hotič - 9. decembra okrog 12.00. ure je voznik osebnega vozila B.Ž. iz Mozirja s preveliko hitrostjo vozil po magistralni cesti proti Ljubljani. Pri trgovini v Spodnjem Hotiču ga je zaneslo s cestišča na parkirni prostor, kjer je z desnim bokom vozila zadel pešca B.B. iz Spodnjega Hotiča. Pešec se je ob padcu deset metrov proč lažje telesno poškodoval. Nastalo je za okrog 500.000 tolaijev škode.
Polšnik -11. decembra ob 8.30. uri je Zagorjanka U.K. z neprimerno hitrostjo vozila kombi po magistralni cesti Zagorje - Litija, pri odcepu za Polšnik je zapeljala
levo s cestišča in trčila v skale. Še pred prihodom patrulje je bila odpeljana v trboveljsko bolnišnico, saj se je lažje poškodovala.
Litija -11. decembra je iz Litije proti Gabrovki vozil E.M. iz Dol, po levi pa mu je nasproti pripeljal neznani voznik osebnega vozila Clio, temno modre barve. Z levo stranjo je oplazil vozilo, vendar ni ustavil. Oškodovani E.M. je peljal za povzročiteljem, ga ustavil in opozoril, naj mu da podatke. Povzročitelj pa se je z njim sprl, ga udaril in odpeljal dalje. E.M. si je zabeležil njegovo registrsko številko in o dogodku obvestil policiste. Policisti so ugotovili, da vozilo pripada Trboveljčanu, njegovo ime bodo pomagali ugotoviti trboveljski policisti.
Preska - 11. decembra okrog 17.40. ure se je v Preski nad Kostrevnico zgodila huda prometna nesreča. Policisti so ugotovili, da je Z.A., ki je vozil kolo z motoijem, zapeljal preblizu desnega roba vozišča, padel in na kraju nesreče podlegel poškodbam
Kradejo kot srake
Jevnica - Ponoči na 6. december je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo v Golišču pri Jevnici, kar je policistom sporočil N.L.. Policisti so ob ogledu ugotovili, daje neznani storilec zlomil ključavnico, nasilno vstopil ter vzel več kosov električnega orodja. Povzročil je za okrog 90.000 tolarjev škode. Za storilcem še poizvedujejo.
Litija - Na železniški postaji Litija je 11. decembra popoldne neznanec iz kolesarnice vzel odklenjeno gorsko kolo in se z njim odpeljal neznano kam. Lastnika je oškodoval za 25.000 tolarjev.
Ubranila se je
Zagorje - V bližini gostišča Kum je 8. decembra okrog 18.30. ure neznani mlajši fant napadel starejšo žensko C.O. in ji namer-
aval vzeti cekar, ki ga je nosila. Ženska ga je odrinila stran in mu tako preprečila namene.
Petarde
Zagorje - Občani Farčnikove kolonije so 9. decembra ob 17.45. uri zaprosili policiste, naj umirijo B.D., ker le ta meče petarde na dvorišče stanovanj. Policisti so na kraju ugotovili, daje vinjeni B.D. zaradi sosedskih sporov metal petarde na dvorišče in okensko polico. Policisti so ga opozorili, vendar B.D. opozorila ni spoštoval, saj so občani ob 19. 35. uri ponovno klicali na PP, češ daB.D. razbija in je poškodoval streho garaže. Tokrat so ga policisti odpeljali in pridržali do streznitve. Proti njemu so podali predlog sodniku za prekrške.
Litija - Policisteje 9. decembra ob 14.35 Litijanka S.S. obvestila, daje mladoletni U.K. z okna sosednjega bloka vrgel petardo k njenim nogam. Poškodovana ni bila, vendar seje prestrašila. Mladoletnik bo prijavljen sodniku za prekrške.
Prodajalcem petard sporočilo, da jih ob primeru, da jih pri dejanju zalotijo tržni inšpektorji, čakajo zelo visoke denarne kazni!
Avto gorel
Litija - Pred zgradbo občine Litija je 8. decembra zagorelo osebno vozilo, kar je policistom ob 6.00. uri sporočil L.S.. Policist so ugotovili, da so med vožnjo 14 let stare Zastave 101, katero je vozil Lilijan L.M. požar povzročili dotrajani električni vodi pri motorju.
Bombe ni bilo
Litija - Anonimnež se je 9. decembra ob 8.05 pošalil s policisti in jim po telefonu sporočil, da bosta na PP ob 10.00. uri počili dve bombi. Prostore in okolico objekta so pregledali, čeprav je dežurni že ob prijavi domneval, da gre za nagajivost.
Aufbiks
jj* Je S.P. mislil, daje pravi Jack, ko seje v lokalu Jack bar V 7. decembra znašal nad lastnikom lokala. Policisti so ga umirili, sodnik ga bo ponižal.
T.R. in H.T. sta 7. decembra potožila policistom, da ® ju muči nespečnost. Tablete, da ne pomagajo, ker so vzrok mladoletni petardaši. Policisti so opravili kontrolo, vendar mladostniki so mrknili.
jk	Ko je M.F. iz Turja nad Hrastnikom pregloboko obliznil
^P kozarec, seje ogrel za sosedovo ženo. Njen zakoniti soprog H.K. ga ni dolgo gledal, poklical je policiste in njim je nesojenega ljubimca uspelo spraviti v posteljo. Samega.
i)c Da je metuljček, je bil 6. decembra očitno prepričan A O.B.. Med sprehodom po hrastniških ulicah ga je zaneslo v bife Metuljček, kjer je s palico razbil šipo vetrolova. Krila ga niso ponesla, čeprav se je zaletaval še v nekatera okenska stekla na sosednjih objektih in jih tudi razbil. Policisti so O.B. še istega večera iz metulja prelevili v gosenico. Ta bo morala poravnati tudi povzročeno škodo.
5- Vrag je, če se ti ne da dvigniti riti s fotelja, da bi na ^P televizorju zamenjal kanal. 11. decembra je nekdo že moral trpeti za tovrstnim lenoritisom, pa seje odpravil po daljinski upravljalec. Kaj v trgovino, če ga imajo pa upokojenci v klubu. Kdo je bil tisti, kije sive panterje oškodoval za 5.000 tolarjev, policisti še poizvedujejo.

II
m
. lil....
Še pred petindvajsetimi leti je bilo mlinarstvo v Zasavju zelo razširjena obrt, predvsem v okolici Mlinš, ki so zaradi aktivne mlinarske dejavnosti dobile tudi današnje ime. Danes je večina mlinov porušenih, predvsem pa pozabljenih. Eden izmed tistih, ki še privablja razne obiskovalce in bo zaradi človeške skrbi tako ohranjen ostal, stoji v vasici Medija nad Mlinšami. Mlin je v lasti zakoncev Joger že od leta 1931.
Več o vaški, verjetno pa tudi zasavski zanimivosti, sem izvedel ob prihodu v Medijo. Vrata mi je odprla prikupna ženica, ki me je razveselila z odgovorom: "Prišli ste k Mlinarjevim." Povabila meje noter in ob ledenem mrazu, ki je z vetrom vel zunaj, si nisem mogel kaj, da povabila ne bi sprejel. V notranjščini doma sem Minko in Ivana Jogra, upokojenca, seveda povprašal o mlinu.
MLIN NEKOČ...
Minka stanuje na tem mestu že od leta 1931 in dobro pozna vse dogodke, ki so v številnih letih spremljali njo in mlin. "Mlin je bil zgrajen leta 1882, kar se je še pred nekaj leti videlo na vzidnem kamnu, zdaj pa je žal ometan," še prida. Minka je prišla v Medijo leta 1931, ko seje v vas naselila vsa njena družina.
Prej so stanovali naMlinšah, kjer so imeli v posesti mlin. Sploh pa to takrat ni bila redkost, saj je v okolici Mlinš aktivno delalo skoraj petnajst mlinov. Z mlinarstvom seje naMlinšah pretežno ukvarjala njena mama, vendar le ponoči', oče pa gaje pri belem dnevu uporabljal kot žago.
__z mlinom, ki ne poje več
Ko seje družina preselila v Medijo, je poleg hiše kupila tudi majhen mlin, kasneje pa še par njiv. Vendar tu voda mlinu ni bila "pisana na kožo". Pretok vode še ustreza uspešnemu mlinjarjenju, vendar pa je v Mediji padec oziroma strmec vode strahotno nizek in zato upočasnjuje že tako težaško delo. "Včasih smo en mernik mleli tudi po cel dan, tako počasi je šlo," se spomni Ivan, ki se je v Medijo k Minki priženil in ji - pri danes že zastareli obrti - tudi pomagal. Sicer pa je Ivan iz prejšnjega mlinčka zgradil pravcati mlin, saj je njegovo podobo povečal na današnjih šestnajst metrov dolžine.
V mlinu se je včasih mlela ajda, pšenica, pa tudi ječmen je prišel kdaj na vrsto. Sam mlin je imel šest gonilnih koles: tri zunanja in tri notranja. V Mediji danes stoji še en ml in, ki tudi ne zmore več opravljati svojega dela. Oba Jogrova,
Minka in Ivan, pa se še spomnita, kako sta nekdaj mlela za celo vas in njeno okolico.
"Zaslužek pri težaškem delu je bil zelo boren, zato smo se morali precej ukvarjati tudi s kmetovanjem," je med pogovorom pripomnil Ivan, ki je mlel moko do leta 1980.
...IN DANES
In kateri je bil' glavni vzrok, da mlin ne deluje več in kolesa mirujejo? "V začetku sedemdesetih let so se okoliški kmetje modernizirali," je malce trpko dejala Minka. Kupili so si lastne naprave, ki so jim s pomočjo elektrike mleli vsakršno moko petkrat hitreje, kot je delo opravljal stari mlin. Tako se je promet pri Jogerjevih občutno zmanjšal, že prej majhen zaslužek pa se je zreduciral na premajhne vsote denarja, potrebne za uspešno vzdrževanje mlina in preživetje. Mlin je prenehal mleti leta 1980 in še danes miruje, vseeno pa vaščani Jogrove poznajo tudi pod drugim imenom. Pri hiši se namreč po domače reče 'Pri Mlinarjevih'. Zaradi mirovanja koles, je največje zunanje kolo odpadlo, tako da bi bil kakršen koli poskus uspešno obuditi stari mlin zaman. V mlinu je seveda še cel kup sit, stop in drugega materiala, potrebnega za opravljanje te obrti. V zadnjih letih pa je v hiški našlo prostor mnogo ne še odvečnih stvari. Kljub Ivanovem dovtipu, daje današnji mlin le še skladišče premoga in stare šare, sem ga tudi od znotraj fotografiral.
Za konec prijetnega pogovora meje zanimalo, kaj bo z mlinom v prihodnje. "Mlin bo verjetno ostal, kakršen je, prodali ali podrli pa ga prav gotovo ne bomo,"je odločno zatrdilaMinka. Hvalabogu, še tega bi manjkalo.
Pričelo seje mračiti, zato sem se moral od prikupnih sogovornikov žal posloviti. Predvidevam, da tudi vas o mlinu še kaj zanima, zato se čimprej podajte proti Mediji. In če Jogrovih ne najdete v prvem poskusu, vprašajte pri vaščanih. Po Mlinarjevih.
tekst in foto: Jaša Drnovšek

Giri-nayaka das in Sindhukanya d asi sta prvi vajšnavski zakonski par vTrbovljah. Oba sta inicirana učenca in imata istega duhovnega učitelja A.C. Bhaktivaibhava Swamija. Njun učitelj je učenec A.C. Bhaktivedante Swami Prabhupade, ki je razširil Gibanje za zavest Krišne iz Indije po vsem svetu.
V Gibanju za zavest Krišne prakticirate bhakti yogo. Kakšna yoga je to?
G :Bhakti yogaje verodostojen proces samospoznanja. Če želi nekdo spoznati sebe, naj izvaja bhakti yogo, ki je v Vedah priporočen proces za ta čas. Obstaja več načinov, kako doseči samos-poznanje. Lahko ga dosežemo s pomočjo mistične yoge (del le-te je hatha yoga), velikih žrtvovanj, hramskega oboževanj a božanstev in s petjem svetih imen. Bhakti je lj ubezen do boga, yoga pa pomeni povezavo z Bogom. V bhakti yogi
gremo.
Dve leti sta živela v Hare Krišna centru v Ljubljani in sedaj sta se preselila spet domov. Kako doživljata tospremembo?
G: Sprememba niti ni tako velika, kar zadeva zavest. Najina pot je ista, spremenilo seje samo okolje. Razlika je morda v tem, da sva v hramu živela življenje meniha, sedaj pa živi va dru žinsko življenje.
S:Zunanje aktivnosti se sedaj bolj vrtijo v domačem krogu in ne toliko v smislu pridiganja. Sedaj živiva življenje vajšnav-skega zakonskega para.
Glasbeni program Bhakt in razdeljevanje hrane beguncem.
V	se več lj udi se dandanes sprašuj e o smislu življenja. Kdo smo in kam gremo? Sem jaz to telo ali ta duša, ki živi v meni? Kdo je Bog? Čas, ki nam je dan v tem življenju, bi morali izkoristiti za duhovni napredek in iskanje smisla življenja. Kaj je Gibanje za zavest Krišne? Kakšen je pomen mantranja, petja svetih imen in preučevanja svetih vedskih spisov? Giri-nayaka das in Sindhukanya dasi sta zavestna Krišne in sta prvi svetli kamenček v mozaiku duhovnega življenja v Zasavju.
V	vajinem življenju igra glavno vlogo religija. Dve leti sta preživela v hramu Gibanja za zavest Krišne v Ljubljani. Predstavita Gibanje in kako seje razširilo tudi po Sloveniji.
Giri-nayaka das: Gibanje za zavest Krišne je organizacija, v okviru katere se ljudem omogoča, da spoznajo svojo spiritualno naravo. Po naravi smo namreč vsi večna duhovna bitja. Gibanj e za zavest Krišne ima v Sloveniji svoj glavni center v Ljubljani, sedaj pa se širi tudi po vsej Sloveniji.
Sindhukanya dasi: Pred desetimi leti so v Ljubljano prišli učenci zavestni Krišne (bhakte) in ti so začeli širiti zavest o Krišni po Sloveniji. Gibanje za zavest Krišne je po svetu iz Indije pričel širiti A.C. Bhaktivedanta Swami Prabhupada.
Kdo je Krišna?
GiKrišna je vsevišnja božanska osebnost. Obstaja cela vrsta božanskih osebnosti, obstajajo osebe z božanskimi kvalitetami. Toda Krišna je vsevišnji in je vzrok vseh vzrokov.
dosežemo samospoznanje s petjem svetih imen oziroma z mantranjem Hare Krišna maha-mantre.
Osnovna literatura, ki jo uporabljate in iz katere črpate znanje, so Vedeali Vedska filozofija. Kaj učijo Vede?
S: Gibanje za zavest Krišne je vajšnavizem in je del vedskega znanja. To znanje je zapisano v Vedah in je večno ter je manifes-tirano, odkar obstaja ta univerzum. Vede vsebujejo materialno in duhovno znanje. Vede so ene same in predstavljajo znanje oziroma navodila, kako uspešno živeti v tem materialnem svetu.
G:Vedsko znanje je časovno neomejeno in vedno uporabno. Znanje in filozofija sta namreč ista že od nekdaj.
Kako sta se vidva spoznala z Gibanjem za zavest Krišne?
G :Spoznala sva se tako kot večina, ki sledi tej modrosti. Najprej preko knjig in javnih programov. Srečala sva bhakte na ulici (harinam) in potem sva šla poslušat nedeljski program v Ljubljano. Na nedeljskem programu bhakte najprej pojejo sveta imena (bhajani), sledi predavanje iz vedske filozofije in vegetarijansko kosilo (prasadam).
Kaj je bilo pri vama odločilno, da sta tako korenito spremenila svoje življenje in sta postala inicirana učenca? Gre mogoče za iskanje smisla življenja in smisla te inkarnacije?
G:Smisel življenja je odkriti naš večni odnos z vsevišnjo božansko osebnostjo
Giri-Nayaka das in Sindhukanya dasi
Krišno. Smisel življenja je spoznati, da smo vsi mi duhovna bitja, da smo po naravi večni, polni znanja in blaženosti.
S:Jaz sama sem vedno iskala ljubezen in neko osebo, s katero bi izmenjevala to ljubezen. Ko sem iskala med prijatelji, starši in sošolci, nisem našla pravega zadovoljstva v izmenjavi odnosov. Vedno je nekaj manjkalo. Potem, ko sem izvedela za Krišno, sem odkrila in začutila pravo ljubezen. Zame je smisel življenja razviti ljubezen do osebe, ki ti to resnično tudi vrača in ta ljubezen mora biti nesebična.
G: Sedaj svanapoti spoznavanja. Poznava proces, cilj in veva, kam vsi mi
N
S
o
e
Mogoče še nekaj o vajinem zakonu, ki je drugačen od običajnih zakonskih zvez. Kaj pomeni vajšnavska zakonska zveza?
G:Vajšnavska zakonska zveza se od običajne razlikuje po tem, da ima sicer vse tisto, kar imajo navadne zakonske zveze, le daje bolj bogata, saj ima še nekaj več - to pa j e zavest Krišne. V vaj šnavski zakonski zvezi se vsako aktivnost poskuša povezati s Krišno.
S:Razlika vajšnavske zakonske zveze je tudi v tem, da si partnerja pomagata napredovati v duhovnem življenju in skupaj opravljata vse aktivnosti, sem pa seveda spadajo tudi vse običajne obveznosti zakonske zveze.
V tujini je Gibanje za zavest Krišne bolj razširjeno kot v Sloveniji. Kako živijo vajšnavski pari v drugih državah?
S: V Angliji na primer je veliko zakonskih parov, ki živijo okoli templja. Hodijo v službo, opravljajo vse vrste aktivnosti, vodijo vegetarijanske restavracije, vzgajajo otroke, obiskuj ej o tempelj in prakticiraj o bhakti y ogo tudi doma. Običajno sedel stanovanj a nameni za prakticiranje bhakti yoge.
Se otroke, rojene v vjašnavski družini vzgaja drugače?
S: Razlika od običajne družine je le v tem, da otrok dobi poleg običajnega znanja še znanje o Bogu. Za mlajše otroke se izdelujejo slikanice, barvanke, zgodbe o Krišni. Učijo se lepega obnašanja in čistoče. Ko gredo v šolo, sprejemajo enako znanje kot drugi otroci, v vajšnavskih šolah pa pridobijo še znanje iz Ved. Vsak otrok se lahko odloči, ali želi več znanja ali ne.
Oba imata istega duhovnega učitelja. Kakšna je vloga duhovnega učitelja v vajinem življenju?
G:Duhovni učitelj vodi svojega učenca in je ekspertni vodič skozi duhovno življenje. Duhovnemu učitelju lahko popolnoma zaupaš, kajti on ve, kaj je potrebno za tvoj napredek.
S:Duhovni učitelj svetuje, kako naj se obnašamo v vsakdanjem življenju in kako delovati, da bi čimbolj duhovno napredovali.
Tudi v Sloveniji je vse več duhovnih učiteljev in tudi tistih, ki se razglašajo za duhovne učitelje. Kako lahko odkrijemo pravega duhovnega učitelja?
G: Verodostojen duhovni učitelj je tisti, ki izhaja iz verige nasledstva učencev. Obstaja verodostojen način preverjanja duhovnih učiteljev. Postopek za to pa je zapisan v Vedah. Duhovni učitelj mora imeti določene kvalitete; biti mora učen, preučevati mora svete vedske spise, biti mora strokovnjak v razumevanju vedskih zaključkov in mora biti nenehno angažiran v službi vsevišnji božanski osebnosti. Če učenec skrene z duhovne poti, je duhovni učitelj tisti, ki to uvidi, postavi te spet na realna tla in ti pomaga.
M
Duhovni učitelj mora imeti veliko znanja in vodi svoje učence proti pravemu cilju. Izmed verodostojnih duhovnih učiteljev si pač izbereš enega in slediš njegovim navodilom.
Ali drži, da dobimo takšnega duhovnega učitelja, kakršnega si želimo in da če je lažen, smo krivi sami?
G:V tem življenju ni nič slučajno. Sami si izberemo svojega duhovnega učitelja in zato je samo naša krivda, če si izberemo lažnega ali pravega. Pomembno je, da učitelj izhaja iz
se hranimo z mesom, bomo čutili na sebi posledice. Če živalim prizadenemo bolečino in trpljenje, izgubimo usmiljenje. Kako bi lahko govorili o ljubezni do nas samih in do drugih, če jemljemo življenja za svoje hranjenje?
Hrano, ki jo skuhate, potem ponudite Krišni. Zakaj?
S:Pri kuhanju pripravljamo hrano z zavestjo, da kuhamo za Krišno. Med kuhanjem hrane ne poskušamo. Krišna je
Inicijacija Sindhukanye dasi
verige nasledstva učencev.
V Hare Krišna gibanju sledite štirim regulativnim pravilom. Katera so to in zakaj so pomembna?
G:Gre za štiri pravila, ki so pomembna, da lahko napredujemo v duhovnem življenju. Ta pravila so: nejemo mesa, rib in jajc; se ne zastrupljamo s cigaretami, alkoholom, drogami in kavo; ne igramo iger na srečo in nimamo izvenzakonskega seksa. Ta pravila pa niso pomembna samo za duhovni napredek, ampak pokažejo tudi na civiliziranost človeka in po tem se človek razlikuje od živali. Slovenska sopomenka besede yoga je religija. V Vedah so opisani pokazatelji religioznega življenja, in sicer so to: prakticiranje strogosti in pokor, usmiljenje, čistoča inresnicoljubnost. Sledenje štirihregulativnih pravil svobode, katere sledimo mi, osebi omogoči razviti te štiri odlike religiozne osebe. Če niso prisotne te štiri odlike, potem ni govora o religioznem življenju.
Kakšen je pomen vegetarijanstva in kakšne so posledice hranjenja z mesom ubitih živali?
GiGlede na naša sedanja dejanja bomo v naslednjem življenju čutili karmične posledice. To naše življenje je le del našega bivanja, glede na to, da smo duhovna duša, ki potuje iz življenja v življenje. Če mi v tem življenju ubijamo za svoje čutno uživanje in
gs&T
prva oseba, ki bo poskusila to hrano. Hrano ponudimo s posebnimi mantrami, podanimi v svetih spisih. Ta hrana je ponujena Krišni in ji pravimo prasadam.
Kakšna pa je vloga mantranja Hare Krišna maha-mantre?
S:S petjem Hare Krišna maha-mantre prebujamo uspavano ljubezen do Krišne, ki spi v nas. Vsak izmed nas ima v svojem srcu to ljubezen, ki pa je zelo uspavana.
G:Mantranje je verodostojen proces samospoznanja. Je večen proces, kije posebej priporočen za to obdobje, v katerem smo.
BarbraRenčof
lltlllflill
Še do nedavnega so bila potovanja izven Moskve vezana na	nimajo klopi, in zbrano sledili obredu. Ta se zelo razlikuje od
posebna dovoljenja, ki sojih dajale sovjetske oblasti (ali pa tudi	katoliškega. Tudi pravega oltaijanisemopazil, pač pabogato poslikano
ne), posameznikom, tujcem pa le redkokdaj in še to v spremstvu	prednjo stran, pred katero je duhovnik vodil obred in štiri skupine
tega ali onega zanesljivega človeka. Sedaj je pot odprta. Odločili	semeniščnikov, ki so bili po cerkvi različno nameščeni po glasovih,
smo se za obisk mesta Zagorsk, ki ga sedaj - po razpadu Sovjetske	in so peli seveda nabožne pesmi. Med navzočimi je bilo mnogo
zveze - znova imenujejo Sergijev Posad. Mesto je oddaljeno od	mladih in tudi starejših vernikov.
Moskve okoli 70 kilometrov in leži ob široki asfaltni cesti, ki so jo Zelo zanimiv je bil tudi ogled druge cerkve, v kateri je pokopan zgradili Nemci pred leti in pelje proti Rostovu. Sergijev Posad je ustanovitelj ruske pravoslavne cerkve - Sergijev Posad. Pred grobom znan po tem, da ga po domače imenujejo "Pravoslavni Vatikan". so se vrstile dvojne vrste njegovih častilcev in vsak od teh seje Tu je namreč sedež ruske pravoslavne cerkve.	globoko priklonil nad njegovim grobom, vmes pa so brali poglavja iz
Pot iz Moskve po nepregledni ravnini, sicer rahlo valoviti, je zelo zanimiva iz več ih razlogov.
Kmalu potem, ko smo odšli iz Moskve, se je promet na cesti zelo razredčil. Kmalu smo se že vozili mimo mest Mytišče z vojaško industrijo in Kaliningrad - ki velja kot mesto znanstvenikov. Do nedavnega so bila to mesta, kamor je bilo zelo težko vstopiti. Morda te omejitve veljajo še danes. Poskusili nismo.
Vozili smo se mimo pretežno brezovih, manj smrekovih gozdov ter mnogo polj, ki so dajala vtis zapuščenosti ali neobdelanosti. Zelo zanimiva so manjša naselja z dačami - neke vrste našimi vikendi. Večinoma je vse leseno, le redke dače so zidane, kajti tu manjka peska oziroma kamna za gradnje. Posebno dače v lesu so zanimive, nekatere so večje, druge manjše, odvisno od "teže" in pomembnosti lastnika. Na zunaj so opleskane z različnimi barvami, pretežno pa so zelene. Vsaka dača ima tako imenovano "hišo" (večjo sobo), kjer se prebivalci večinoma čez dan zadržujejo. Dača, ki kaj velja, ima vsaj tri okna v "hiši" in ta okna so nekako okrašena z izrezljanimi okviri ponavadi v beli barvi. Tu se običajno kaže ustvarjalnost in domišljija lastnikov oziroma graditeljev dače. Ponavadi tudi dve dači nimata enakih okenskih okrasnih okvirjev. Tu in tam zasledimo ob robu gozdov pokopališče, ki pa po svoji urejenosti še zdaleč ne dosegajo urejenosti naših pokopališč, saj so mnogo bolj zapuščena.
Že po eni uri vožnje z avtom smo bili v predmestju Zagorska oziroma Sergijeva Posada, mesta z okoli 200.000 prebivalci, ki je -posebej v predmestju - gosto posejano z industrijskimi objekti. V centru pa na manjši vzpetini blešči nekak kremelj - obzidje, znotraj katerega stoje številni predvsem sakralni objekti. Tuje namreč sedež ruske pravoslavne cerkve. Dostop je prost do trga pred vhodom. Za sam ogled notranjščine celotnega področja pa je potrebno plačati vstopnino. Ko vstopiš med te znamenite zgradbe s številnimi kupolami sprva ne veš, kam bi najprej stopil, ali v zgodovinski muzej, v cerkev, Sergijev samostan, bolnišnico... Vse stavbe, sakralne in civilne, so v glavnem obnovljene in se blešče v svoji impozantni, monumentalni arhitekturi. Ko smo vstopili v cerkev na ogled notranjščine z znamenitimi ikonami, so ravno izvajali bogoslužje. Cerkev je bila polna vernikov. Vsi so stali, kajti njihove cerkve
Ruski "pravoslavni" Vatikan.
liturgije. Dolga vrsta ljudi je bila tudi pred manjšo kapelo, v kateri so delili blagoslovljeno vodo. Sicer pa v tako kratkem času ni bilo mogoče vsega videti. Področje je veliko in vseh muzejev in cerkva si ni bilo mogoče ogledati. Priznati j e treba, da so razstavljeni eksponati zelo bogati, stari, visoko vredni in enkratni. Tu je še teološka akademija, grobnica Borisa Godunova, sedež patriarha in še marsikaj ogleda vrednega.
Tine Lenarčič
#sS%
TRBOVLJE
| Trg svobode 1 to, 61420 Trbovlje I tol.: +386 601 26 333, 26 036 I 338, Im +386 601 26 228
TRGOVINA
J d.o.o.
Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158
-	itisoni širine 2, 4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev
-	topli podi širine 2, 3 in 4m
-	karnise vseh vrst
-	zavese iz VELANE
-	barve akril, jupol, barve za les in kovino
-	robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI
-	polaganje, brušenje in lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov
- pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga
PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV.
VABI VAS trgovina	v Kisovcu in Litiji.
Vsak dan od 700 do 19”, ob sobotah 7” do 13”
Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje
Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagone Telefon: 0601 64 611; fax: 64 660
PROGRAMSKI PAKETI:
Osebni dohodki, Glavna knjiga, Saldakonti, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva, Obresti, Izpis virmanov, Fakturiranje, Skladiščno poslovanje, Obrtno poslovanje, Gostinsko poslovanje, ...
RAČUNALNIŠKA OPREMA:
Računalniki, tiskalniki, miške, scanerji, modemi, diskete, pokrivala, zašč. filtri, ...
RAČUNALNIŠKI TEČAJI:
DOS, VVORDSTAR, OUATRO PRO, VVINDOVVS, DBASE, PARADOX, ...
SOFTVVARE OPREMA:
MICROSOFT, BORLAND, NOVELL in LANTASTIC mreže, AUTOCAD!
Prodaja slovenskih knjig za nekatere produkte!

VAŠ TURISTIČNI IN POTOVALNI VODNIK
INTEGRAL zagorje d.o.o. Tei.: 61 oie. m 032. ei 284
LENTI Madžarska 22.12.1994 PLIBERK Avstrija 29.12.1994
Prijave in informacije: INTEGRAL ZAGORJE; tel.: 61 018.
Naša turistična poslovalnica vam nudi naslednje storitve:
-	organizacijo izletov in potovanj
-	prodajo letalskih in železniških vozovnic
-	prodajo turističnih aranžmajev za poletje in zimo
-	prodajo avtobusnih prevozov po ugodnih cenah
-	prodajo kompletov vozovnic na rednih avtobusnih linijah
-	prodajo mesečnih vozovnic na rednih avtobusnih linijah
Pokličite ali oglasite se, radi vam bomo svetovali, in se potrudili, da boste z nami zadovoljni.
TRBOVLJE
Ng svobode 1 la, 61420 T*ov1je
ESI lili tel" +386 601 26 333' 26 056
OKilallLj 21 358, fai: 4386 601 26 228
DC < O => 0c
Pil
30 C
> PODJETJE 33 trg revolucije 26 TRBOVLJE
GOSTINSKO
RUDAR p.o.
vas vabi
Gostinsko podjetje
RUDAR
v svoje prenovljene lokale:
*	Pivnica ZLATOROG KLUB v hotelu Rudar
*	Bar FONTANA
od 6.00. ure naprej ponujamo tople napitke za šolarje
*	Hotel RUDAR
‘ Slaščičarna ZANZI BAR
NOVO j.
=v>
Vabimo vas tudi v naše lokale:
*	Slaščičarna KEKEC
*	PIZZERIJA V HOTELU RUDAR (bivše kegljišče)
*	Bife KOLODVOR
*	Bife ZASAVJE
*	BISTRO 75
*	Gostilna Klek
*	Restavracija ZASAVC
V vseh naših lokalih nudimo tudi sadne kupe ter SHELERJEVE in NIZOZEMSKE SLADOLEDE.
V NASE LOKALE!
STANOVANJA IN GARAŽE
Trosobno stanovanje s centralnim ogrevanjem, telefonom, kabelsko TV v Hrastniku prodam. Tel.: 41 - 725.
V	Zagrebu prodam ali zamenjam za garsonjero zasedeno enosobno stanovanje. Tel.: 23 - 503.
Zidano garažo zelo ugodno prodam. Tel.:26 - 826.
V	Čečah prodam zidano garažo za ceno 2900 DEM, ali pa jo dam v najem. Tel.: 44 - 458.
VOZILA
Renault 4, letnik 1984, registriran do 4/95,prodam. Informacije po 19. uri na tel.: 27-402.
R 19, letnik 5/93, prvi lastnik, kovinsko mdre barve prodam. V ceno
vzamem manjši avto do 10.000 DEM. Tel.: 42-529.
Z -101 letnik 81, registriran do konca 1/95 prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 25-781.
Avtomatik, letnik 86, prodam. Branko Hohkraut, Log 28 a, Hrastnik.
GOSPODINJSKI APARATI
Štedilnik Gorenje star eno leto, 2 plin, 2 elekrtika, 50 cm, lepo ohranjen, prodam za28.000 ali po dogovoru. Zver, Veličkova 20, Hrastnik ali tel.:44 - 108 int. 57.
OPREMA ZA OTROKE
Belo otroško posteljico, z jogijem prodam za 15.000 sit, otroški voziček CHICCO za 5.000 sit. Tel.: 43 - 157.
Voziček HAUCK malo rabljen, otroškii ležalnik, banjico, povijalno desko ugodno prodam, zraven pa podarim otroško torbico in oblačila. Tel.: 23 - 306.
RAČUNALNIKI
Commodore 64 in TV igrice Leviš 2600 ugodno prodam. Tel.: 27 - 061 (po 16. uri).
Programi FILMNET + 3 programi z legalno kartico dobavimo. Tel.24 - 457.
OBLAČILA
Ženski jakni zajec in usnje št. 40 - 42 prodam. Tel.: 61 - 622 (popoldan).
Lisičjo jakno št. 38 - 40 prodam. Slavica Rakib, C. 9. avgusta 34, Zagotje.
INŠTRUKCIJE
Nemščino in francoščino inštruiram. Tel.: 73-719.
OSTALO
Belo rjavo ovčjo kožo prodam.
Tel.:43 - 157.
Tri gobeline prodam, cena po dogovoru. Sonja Kmetič, Kol. 1. maja 27, Trbovlje.
Električno peč - kamin, dobro ohranjeno pordam. Cena 5.000 sit. Tel.: 44- 458.
Karto za premog prodam. Rozman Branko, Kovinarsko naselje 5a, Trbovlje ali tel.: 22 - 922 int. 323.
Smuči Elanomni, lx rabljene dolžina 160 cm, cena 100 DEM. Tel.: 21 - 906 Uroš.
VValkmen vvatshon z radijem, zelo ohranjen prodam za 55 DEM. Tel.: 41 -480, Tomaž.
1500 kom rabljenih salonitk, 40x
60 cm, prodam po ceni 70 sit/kom. Tel.: 41 - 595.
Divja roža zadnji del nadaljevanke posnet na videokaseti, naročila sprejemamo na tel.: 61 -475.
Izpolnjevanje anket za dobro plačilo. Tel.: 73 - 738.
POLIET	# DAEW<	¥fjlr
MOTOBIKE	avtomobili od 17.426 DEM	
Cesta 9. avgusta 104, ZAGORJE o/S; te!Vfax: 0601/62 257 GENERALNI ZASTOPNIK ZA DAEVVOO V ZASAVSKI REGIJI	* ugodni krediti z nespremenjeno obrestno mero 10,3%.	

TRBOVLJE
frg svobode 1 la, 61420 Trbovlje tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax:+386 601 26 228
instalacije
PCSJAK
Laško, tel.: 0609/621 553
PUNSKE ZIDNE PEČI
z bojlerjem, priznanih nemških proizvajalcev
JUNKERSže od 139.500,00 SIT
VAILIANT že od 149.000,00 SIT dalje
Peči tudi instaliramo in zagotavljamo servis. Izvajamo tudi vsa druga instalacijska dela.
5« priporočamo I
GOTOVINA do 1000 DEM takoj !
KRATKOROČNI KREDITI NA PODLAGI GARANCIJE:
vrednostni papirji - čeki zlato
nepremičnine premičnine avtomobili, ...
POSREDOVANJE -REKLAMIRANJE PRI:
nakupu ali prodaji najemu ali oddaji - nepremičnin
- poslovnih prostorov - lokalov - stanovanj in hiš - posesti
IKR
d.o.o.
poslovalnica Prešernova 2 (nasproti gostišča "KUM")
ZAGORJE
tel.: 0601/61 805, mobitel 0609/617 779


Trbovlje
ovina MIRA, Hrastnif P etiljstvo BREZA,
PALMA-BAR, Trbof je; Tehno lmpex
; Ljubljana; (Mnters d.o.ofc Hrastnik; TA-JA,
Zagone; .Sifon IKA Zagorje;
PletUjstvo TOM$E, Trbovlje; MODIFV d.o.o.,
Trbovlje; VAKRO h|reš-Comrr|erce d.o.o., Novo Zagoije; |nka-impex d.o.o., NČEK, Lcfško; Dinamika, d o.o., Nov<| mesto; Mirko S enje kozji Sevnica; Trafika i A d.o.o., Kranj;
Jesenici
d.o.o.,
mesto;
Celje;
Jesenice, * d.o.o., Celje, Stro DETELJICA, Zagorje,
Elkoplast d.o.o., Trbovlje; KAKADU d.o.o., Brežice; DIK d.o.o., Žalec; Martin Skubic, Celje; SEGRA, Slovenska Bistrica; STELLA d.o.o., Boštanj; Trgovina NINE, Trbovlje, M 2 d.o.o., Zagorje, KARMEN METERC, Hrastnik; OŠTIR d.o.o., Litija; BUTIK MARICA, Izlake; BUM d.o.o., Trbovlje; MODNI ATELJE VLASTA GOVEJŠEK, Zagorje; FORD SERVIS HRIBAR, Zagorje; TRGOVINA MACA, Rimske Toplice; LEP
CVETKA, Fala; DIAL, Domžale.
V sredo, 14.de<embra OTVORITEV ob 16. uri.
Odprt vsak dan od 9.00 do 19.00 ure.
Organizator: ZASAVC d.o.o. Zagorje o/S
<r
GLAVNO
MESTO
KOLUM-
BIJE
VRTIN-
ČAST
VIHAR
(ORKAN)
GLAVNO
MESTO
ALBANIJE
VZHODNO
GVATE-
MALSKO
MESTO
DALMATIN. MESTO S. OD ZADRA
PRIPRAVA ZA MERJE-
tolŽče
V MLEKU
VEČJE MEHIŠKO MESTO JV OD MEXICA
AVTO-
HIŠA
STUD,
GNUS
ZRNATA
BELJAKO-
VINSKA
SNOV
GLAVNO
MESTO
MADAGA-
SKARJA
MESTO NA MADAGASKARJU, S. OD
GLAVNEGA
MESTA
/150,00 siT
VLADO
KRESLIN
STROG,
natančen
ČLOVEK
PRED-
STAVNIK
RUMENIH
AZIJSKIH
OSLOV
RUSKA
REKA
SESTAVIL
DAMJAN
KOVAČ
POLETNO
OBUVALO
NOVOZE-
LANDSKO
PRISTA-
NIŠČE
STRAH
PRED
JAVNIM
NASTOPOM
STAREŠINA
SEVERNA
AVSTRAL
REKA
ODJEMNIK
VRSTA
PESNIŠTVA
ČEŠPLJA
ERNST
NEUMANh
VEČJE HN-SKO MESTO SEV. OD HELSINKOV
Špansko
MESTO
ZAHODNO
OD
VALA-
DOUDA
VRV KI NAPENJA LOK
ZAHODNO
AFRIŠKA
DRŽAVA
HERMANN
OBERTH
TROPSKA
PAPIGA
ANGOLSKO
MESTO
SVOD
GLAVNEGA
MESTA
FINSKO
JEZERO
SULTANOVE ILEŽNH “
ATLETSKI
KLUB
KARU
ARHAR
SLOV.
PREVAJA-
LATInŠŽinE
(KAJETAN)
RUEKA
VRSTA
PROSOJ-
NEGA
PAPIRJA
MANJŠI
PROSTOR,
■aUfikm
SAUDOVE
ARABIJE
CIRKU-
LACIJA
REKA
SKOZI
KRANJ
PEVSKI
ZBOR
tiUNBU PO-
DOBEN KOVINSKI OKRASEK
DEBELA
PAUCA
DODATEK K HLAČAM
ANGLEŠKO
SVETLO
PIVO
LOŠČILO
RISBA
JK
1000
VOLTOV
JAPONSKI
SKAKALEC
(NORIAKI)
ENAJST-
METROVKA
MARKO
OKORN
VRSTA
VIŠNJE
LAHKO-
ATLETINJA
ŠPORTNI
USPEH
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev nagradne križanke pošljite do 21.12.1994 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo).
Nagrade, ki vas čakaio:
1.	nagrada: Blago v vrednosti 4.000 SIT, Čebelica Dol pri Hrastniku
2.	nagrada: Blago v vrednosti
2.500	SIT, Čebelica Dol pri Hrastniku
3.	nagrada: Blago v vrednosti
1.500	SIT, Čebelica Dol pri Hrastniku
Izžrebanci nagradne križanke 47/94
1.	nagrada: Blago v vrednosti 4.000SIT, KZ Izlake,Staš Pišek, Savinjska c. 20, Trbovlje
2.	nagrada: Blago v vrednosti
2.500	SIT, KZ Izlake, Erih Cvirn, Gabrsko 14 a, Trbovlje
3.	nagrada: Blago v vrednosti
1.500	SIT, KZ Izlake, Miha Koren, Klek 13, Trbovlje
Vsem izžrebancem čestitamo!
Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. j ulij a 2c, Zagorje, do 22.12.1994. Če se po nagrado ne morete
oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti.
Rešitev nagradne križanke 48/94:
TRAORE,	KVAS,
HRASTNIK,	RANK,
DOUGLAS, LOPATA, BOBR, PLESALEC, AMČITKA, RENO, NE, UZAKONITEV, REGAL, DANA, LEKARNAR, ESENCA, MR, POKORA, LT, OLŠEVA, DAN, AAR, LEO, APOLONIJ, IRAN, STAV, SAVONA, REPA, IONU, HI, EJSK, RITEM, DAMA, ŠOLAR, CENA, P/AR, EDOLO, AVAL, JANA.
EBELICA
SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM PLANINSKA CESTA. 7 nOI.PRI HRASTNIKU Lel.: 0601/13 111
* ARIEL 2/1	839,70
*MIDA4,5kg + CET1,5	999,00
* Kava bar 100 g	155,50
‘Sladkor 50 kg	99,90
‘ST0CK1/1	1-990,00
* Whlskey BALLANTAJNES	2.990,00
‘Rum ALKO	999,00
Dodatni popusti za gostince. Pri nakupu nad 10.000 SIT plačilo na 2 ČEKA. Možnost plačil z LB in ACTIVA kartico. Dostava na dom.

M
KRIŽANKA za MLADE
COLORADO	izamcac	.V n i iKimc osnoVM' vfa.ii prebi- slovenski
COLORADO	KANSAS					MISSC	URI N ILUNOIS		OSNOVNI RASTLIN- SKI ORGAN	VEČJI KOS POHIŠTVA	PREBI- VALKA ITALIJE	SLOVENSKI POPEVKAR JEŽ	URNA
NEW MEXICO				1								
			j	/			ix r		TEHNIKA LEPLJENIH PAPIRJEV					
					\ v		GENOVA					
SESTAVIL DAMJAN KOVAČ	MODERNA ZVRST PLESA		EDEN ISTRSKIH AVTO- KAMPOV		S	GROB PETER ABELARD						
STEVAN MILENKO-				UPRAVLJALE C STROJEV AM.BOKSAF (GEORGE)								
ČEŠKI PISATELJ, ROJEN V PRAGI (FRANZ)							SMUČARKA HESS OBSEŽNO ZRAČNO TELO					
KORALNI OTOK						ZNAČILNA METAMOR- FOZNA KAMNINA						FINSKA KOPEL
t	DOBA, VEK SESALEC IZ DRUŽINE KONJEV					MBNRAD INGUN			VRSTA KONJSKEGA TEKA ZIMSKA PADAVINA			
DREVO S PLODOVI V TRDI LUPINI						UKRAJIN. DRSALKA BAIUL SMUČARSKI KLUB						
PREBIVA- LIŠČE MENIHOV										DARE VALIČ AM. IGRALKA DEREK		
PREBI- VALKA EDAMA								AFRIŠKO TROPSKO DREVO				
AMER. IGRALKA TURNER									►			
$EA«C
OVEN V družbi boste dinamični in zabavni. Odločiti se boste morali le, ali vam je v tem času pomembnejše poslovno ali ljubezensko področje. Izbira bo v obeh primerih prava. Št.: 9.
BIK Ambicioznejši Biki boste morali v tem tednu vložiti dodatne napore, če želite, da vam bo uspelo izpolniti načrte. Ranljivi boste in željni nežnosti ter razumevanja.
Št.: 18.
DVOJČKA Ustrašili se boste lastnih emocij. Strah vas bo zlasti tega, da se boste zaljubili. Začni te razmišlj ati o novi d clovni aktivnosti. Št.: 3.
RAK Samski Raki se boste počutili nekako izgubljene, zato si boste skušali poiskati novo zvezo. Vezani Raki pa poskušajte s pogovorom najti izhod iz problemov. Št.: 12.
LEVNajveč časa boste preživeli v dražbi prijateljev, spoznali boste mnogo zanimivih ljudi, saj je to pravi čas za komunikacijo in ljubezen. Št.: 23.
DEVICA Probleme imate, tako na poslovnem kot tudi v privatnem življenju. Sledite intuiciji, ki vam bo pokazala, kako boste ponovno pritegnili pozornost partnerja. Št.: 27.
TEHTNICA Nekako se boste polenili, kar ni dobro, saj j e to čas v katerem bi lahko napredovali na poslovnem področju. Zaradi vaše nervoze bo trpel tudi partner. Št.: 35.
ŠKORPIJON Finančna situacija bo iz dneva v dan boljša, saj boste dobro zaslužili. Na ljubezenskem področju vas čakajo ugodne spremembe. Št.: 17.
STRELEC Čaka vas zelo 'intenzivno obdobje na vseh področjih. Najboje bi bilo, da se še posebej posvetite poslovnim zadevam, saj vam bo uspelo narediti nekaj zelo pomembnega. Št.: 7.
KOZOROG Psihično in fizično se boste dobro počutili. Samo vaša trma bo dostikrat zameglila objektiven pogled na stvari, kar bo motilo predvsem partnerja. Št.: 28.
VODNAR Čeprav se samskim Vodnarjem obeta dokaj bumo ljubezensko življenje, vas to nebo zadovoljevalo, saj si želite resno zvezo. Tudi ostalim se obetajo ljubezenske spremembe. Št.: 2.
RIBI V tem času lahko dosežete izvrstne poslovne rezultate. Najbolje se boste počutili v družbi prijateljev, saj si bosta s partnerjem kar nekajkrat prekrižala načrte. Št.: 33.
-.*44X'. •. *.•«. m'	v.’.*. *x*. *.	'i*Xv.v.w.-.-.*X*XvX*4X-XX'iX-X-X'X
Račitim krizrartlra 7a mlaria
Kulturne prireditve
RAZSTAVE
Trbovlje - Slikar Vinko Hrovatič razstavlja 18 del v prostorih RSH v Šuštarjevi koloniji.
Trbovlje-V mali galeriji Knj ižnice Toneta Seliškarja razstavljajo svoja dela cicibani iz otroškega vrtca VVZ Ciciban.
Zagorje - V gostišču Kum razstavlja 10 svojih del v oljni tehniki z motivi krajine Silvo Lipičnik, član Relik Dadasa.
STALNE
RAZSTAVE
Hrastnik: Cesta 1. maja 45: razstavljena stalna galerijska razstava slikarja Vinka Hrovatiča.
Hrastnik: Čar Hrastnik: stalna razstava del akadem-skegaslikaijaJuretaCekute.
Muzejske zbirke Revirskega muzeia Trbovlje
Hrastnik: Cesta 1. maja 40:
Hofbauerjeva zbirka
različnih etnoloških predmetov, od rimskih kamnov, kositrne posode... do uporabnih predmetov iz srede tega stoletja;zbirka NOB -zbirka je spomin na skoraj
400 žrtev vojne, ki jo dopolnjujejo predmeti in fotodokumentamo gradivo iz tega časa.
Trbovlje: Ulica 1 .junija 15:
Rudarsko stanovapje v koloniji v Trbovljah, ki
govori o načinu življenja tedanje delavske družine. Bivališče je rekonstrukcija stanja po I. svetovni vojni.
Razstava na Čebinah -urejena je kmečka soba, v ostalih dveh prostorih pa je predstavljeno obdobje med obema vojnama.
Zagorje:	Cesta 9.
avgusta 1:
Zagorje v času II. svetovne vojne - zbirka predstavlja čas 2. svetovne vojne v Zagorju.
GLEDALIŠČE
Trbovlje- v DD Trbovlje bo v torek, 20. decembra ob 11. in 13. uri, gledališka predstava za osnovnošolski abonma. Mladinsko gledališče Svoboda bo predvajalo Sneguljčico.
Trbovlje - V kino dvorani DD Trbovlje bo v sredo, 21. decembra ob 9. in 10. uri, lutkovna predstava za imetnike lutkovnega abonmaja. Predstavila se bo lutkovna skupina Lučka iz VVZ Trbovlje z
delom Slikarjevo novo leto.
Zagorje- V DD Zagorje bo 15. decembra ob 19.30 uri premierna predstava v trideseti sezoni Mladinskega gledališča Svobode Trbovlje z delom L.F. Rebelle Jutrišnji dan. Delo je režirala Nanda Guček.
DEGUSTACIJE
Kisovec - Srednja šola Zagorje vas vabi v četrtek, 15. decembra ob 11. uri, v restavracijo Marela na kulturno prireditev in degustacijo. Predstavili se bodo malčki VVZ Zagorje z modno revijo za najmlajše. Ob 15. uri bodo slaščice z natrenom lahko poskusiliostali obiskovalci.
Zabavne prireditve
Trbovlje - V petek, 17. decembra, bosta v Klubu Mesečina gostovala Jonas Ž in Duro.
Kresnice - Kulturno športno društvo Kresnice bo v soboto, 17. decembra ob 19. uri, organiziralo koncert ansambla Franca Miheliča v športni dvorani v Kresnicah.
Športne prireditve
Litija - Na litijskem kegljišču bo v soboto, 17. decembra, tekmovanje najboljših paraplegikov v keglanju za pokal občine Litija. Tekmovanje je tradicionalno in bo tokrat že peto.
	
DEŽURSTVA
Zdravstveno varstvo: 24 - umo dežurstvo v zdravstvenih domovih: Hrastnik (tel.: 44-006), Trbovlje (tel.: 26-322), Zagorje (tel.: 64-644), Litija (tel.: 061-881-855).
Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. - 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7,-13. ure, v Litiji od 7. - 19. ure. Informacije dobite na
zgoraj navedenih telefonskih številkah.
Lekarne: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110)
Veterinarska služba za Zagorje, Trbovlje, Hrastnik je na Izlakah, od 16. do 22. decembra je dežurni veterinar Marko Kastelic, dr. vet. med. Tel.: 74 - 123.
Elektro služba: Dežurna elektro služba poteka dopoldne in popoldne do 19. ure v elektro centru v Trbovljah na tel. št. 21-134 in na elektro upravi v
Ljubljani, kjer je stalna dežurna služba na tel.: 061/329-290.
Petrol: Hrastnik, Izlake: sobota od 7. do 13. ure, nedelja in prazniki zaprto, Trbovlje: sobota od 6. do 20. ure, nedelja in prazniki pa od 7. do 13. ure, Zagorje: sobota, nedeljam prazniki od 7. do 13. ure, Litija: vse dni od 7. do 20. ure, Radeče: sobota od 7. do 16. ure, nedelja od 7. do 13. ure.

[p [R ® dj] [R & KI
KINODVORANA HRASTNIK
16- IB. PROTI
»H
KINO DOL PRI


M
HRASTNIKU
VRNITEV
DELAVSKI DOM
TRBOVLJE

m 10
§11!
j—
DELAVSKI DOM ZAGORJE
POROKE? IN PO-
M- --L-~EN- ‘rilL)’£et' * l9'"ri'
1.	-1. VSEPOVSOD LJUBEZEN - Čuki (4)
2.	- 4. NA ZDRAVJE NAŠIH ŽENA - Andrej Šifrer (3)
3.	- 3. Tl BOŠ PA MOJA OSTALA - Aleksander Jež (5)
4.	-/. SAMO Tl - Vlado Kreslin 1 Jonas Ž. (1)
5.	-5. V LJUBLJANO - Anja Rupel (2)
;
S
1.	-1. RA-RA-RI -Stonnitra(3)
2.	- 2. HELL0, MRS.JOHNSON - Joy (4)
3.	- 4. TURN THE BEAT AR0UN0 - Gloria Estelan (5)
4.	-/. BUND MAN -Aerosmltti (1)
5.	-5. SIMPLE THINGS - Joe Cocker (2)
—1

| 8 OIa««I«m sat
- ^
I
Mo) naslove
lil
sl
I
I
I
l
-•

m
RTV TRBOVLJE PROGRAM K 10
09.00	KORISTNE INFORMACUE, 12.00 S ATELITS KI PROGRAM,
18.00	KORISTNE INFORMACUE, 20.15 ŽEBLJIČKI, 21.15 FILM TEDNA, 22.45 SATELITSKI PROGRAM
x >
M)	KORISTNE
INFORMACUE, 16.00 MLADINSKI PROGRAM,
17.00	SATELITSKI PROGRAM
* *
09.00	KORISTNE INFORMACUE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM,
18.00	KORISTNE INFORMACUE, 20.15 ŠPORTNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
fl»	KORISTNE
INFORMACUE, 12.00 SATELITSKIPROGRAM,
18.00	KORISTNE INFORMACUE, 20.15 KONTAKTNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
09.00 KORISTNE INFORMACUE, 12.00 SATELITSKIPROGRAM,
18.00 KORISTNE INFORMACUE, 20.15 FILM TEDNA (PONOVITEV), 26	SATELITSKI
PROGRAM
09.00	KORISTNE INFORMACUE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM,
18.00	KORISTNE INFORMACUE, 20.15 REZERVIRANO ZELENA DOLINA ali SNOOPV LIVE
ali DANNY PREROKUJE, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
TV SIGNAL LITIJA
VIDEO STRANI VSAK DAN OD 6.00 DO 16.00.
10.00 INFORMATIVNA ODDAJA, 10.30 VIDEO-
BOOM 40 - GLASBENA ODDAJA,11.15PRISPEV-KI LOKALNIH TV POSTAJ
20.00	VIDEOBOOM 40 - GLASBENA ODDAJA,
20.45	INFORMATIVNA ODDAJA,21.15PRISPEV-KI LOKALNIH TV POSTAJ.
RADIO TRBOVLJE
6.00	- 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACUE,
16.00	INFORMATIVNI PROGRAM, 17.00 MLADINSKI VAL, 18.45 POROČILA,19-OOSLOVO
SOBOTA 1?. 12.1994
8.00	- 14.00 PROGRAM MAJ IN IZBOR POPEVKE TEDNA,14.30 ČESTITKE, SERVIS, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACUE, 16.00 INFORMACUE IN POVABILA,16.45 OBVESTILA IN EPP,17.00 SOBOTNO POPOLDNE,
19.00	SLOVO
8.00	- 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 IZBOR VIŽE TEDNA, 10.00 Z VAMI SO..., 11.00TEDEN JEZA NAML 12.00 SERVISNE INFORMACUE, OBVESTILA, 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE,
19.00	SLOVO
1 1
6.00	- 8.00 JUTRANJI
PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,
16.00	INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA EPP, 17.00 SNOOPV, 18.00 ODDAJA O KULTURI , 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
6.00	- 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ , 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACUE,
16.00	INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA, EPP,17.00ŠPORT,
18.45	POROČILA, 19.00 SLOVO
„,»-4£1,1Ž,l994
6.00	- 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,
16.00	INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP.17.00 KONTAKT, 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA,19.00 SLOVO
ul, n tun ul. tu.
6.00	-8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACUE,
16.00	INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 LITIJSKO OKENCE,
18.45	POROČILA, 19.00 SLOVO
FoTKA kar bkO
Upam, da me med paradižniki ne bo nihče našel.
VICI ZA V VICE
Sposojeno iz BBS
Poštene
Sin seje odločil, da se bo oženil, paje za nasvet vprašal očeta: "Oče, kako naj ugotovim, katere ženske so poštene in katere niso?" Oče gaje poučil: "Tiste, ki pri hoji delajo dolge korake, so nepoštene, tiste pa, ki delajo kratke korake, so poštene." Sinje nato nekaj dni hodil po ulicah, in vse ženske, ki jih je videl, so delale dolge korake. Končno pa je srečal žensko, ki je delala majhne korake, zato seje odločil da se bo poročil z njo. Na poročno noč pa jo vpraša: "A ti veš, zakaj sem se poročil s tabo?" "Ne," mu je odvrnila žena. "Zato ker pri hoji delaš kratke korake, oče pa mi je dejal, da so takšne ženske poštene." "Pa ti sploh veš, zakaj jaz delam kratke korake?" "Se mi niti ne sanja." "Zato, da mi ne izpadejo čreva."
Na zmenku
Polde je imel nek večer prvič zmenek z neko deklico. Cel dan je bil nervozen in je svojega prijatelja Janeza vprašal za nasvet, kako naj se obnaša na prvem zmenku. Janez ga je učil: "V parku sedita na klopco, nato jo objemi, porini dva prsta v mednožje in ji reci "Ljubim te!"" In res. Zvečer z deklico sedeta na klopco v parku, Poidejo objame, ji porine dva prsta v mednožje in ji reče, sicer malce nesigurno, ljubim te. Deklica pa vzhičeno vzklikne: "Globlje!" Polde pa z globljim glasom še enkrat: "Ljubim te!"
Policajska
Podrejeni policaj je moral nadrejenemu vsak dan nositi časopis. Pa se nekoč spomni in že v ponedeljek kupi kar pet izvodov istega časopisa ter mu vsak dan prinese enega. V petek pa ga komandir le pokliče v pisarno in mu reče: "Glej to sliko... Vidiš, pa pravijo, da smo policaji butasti... Tale je inženir, pa seje že peti dan zapored zaletel v isto drevo!"
Informacije
Polde telefonira na letališče in vpraša: "Koliko časa traja let v Ameriko?" "Samo trenutek..." se sliši na drugi strani. Polde odloži slušalko.
ep°A :£ mjuBSpj ■?I°d 'Z b?1ubSq aouos :j b>(ubIIq tem 9qx 'Z :£H8+:£ra 'I :«ioiqojd irjsAoqBs VHOD ‘VNV3 ‘N393 ‘VMJMVG3 ‘AG ‘NV1SOINVS ‘VNVSNO ‘H3HO ‘SVN ‘IDI ‘VH3 ‘SIVNO ‘301V ‘VNIH3 ‘VNdVN‘31VH3dO ‘IMS ‘V3UMOD ‘ZVION tapBiui bz b^ubzum
:»At!PU j

«



K
RATKE
amacey
Tokratni prelom let je in bo v Trbovljah v znamenju Janeza Malovrha. Najprej sije že v prvem krogu pritekel županstvo, tik pred zdajci pa je javna prodaja delnic njegove Cementarne.
V	Ljubljani smo sicer z zasavskim županskim kandidatom Mihom Jazbinškom pogoreli, bomo pa našo Metko Tekavčič
spravili na položaj šefice mestnega sveta.
V	Rudisu so precej tiho proslavili svojo petintridesetletnico. Višja ko so leta, manj kravala delajo. Vprašanje je, ali gre za
zrelost srednjih let ali padanje moči.
Če bi Slovenska ljudska stranka pripravila svoj kongres v Zagorju in ne v Ljubljani, bi se morda na prihodnjih volitvah bolje odrezala. Krščanski in liberalni demokrati že vedo, zakaj so na vrhu.
Trboveljčan Iztok Kovač j e za svojo predstavo Kako sem ujel sokola dobil še eno odmevno priznanje; tokrat v Skandinaviji. Bomo videli, če mu bo katera od zasavskih zelenih bratovščin podelila naslov častnega člana.
Ob koncu volitev
"Toda, volilci! Kdor vse obeta, ne izpolni ničesar, kdor se vsem prilizuje, ni nikomur zvest!"
Ivan Cankar, pomladi 1907 leta
&las/ni
Vse večja prisotnost Zasavja na slovenskih estradnih odrih je dejstvo, na obzorju pa je menda že nova vokalna skupina, ki naj bi slavo Zasavja ponesla naokrog. V znak maščevanja, ker se mediji ukvarjajo le z zmagovalci, naj bi jo menda sestavili poraženci zadnjih županskih volitev. Ob pevskih vlogah so si menda porazdelili tudi druge naloge:
Gabrijel Brezovar - odrska dela Andrej Dolšina - prva pomoč Aleksandra Forte - imidž Franc Jaklič - elektrika Aljoša Kink - underground Ginter Kržišnik - vozni park Riko Majcen - zborovodja Marjan Manfredo - razvojno načrtovanje Brane Milinovič - mednarodni odnosi Drago Milinovič - pravne zadeve Rudi Napret - cvetlične dekoracije Dubravka Obcržan - dimni efekti Milan Palatinus - kostumografija Nace Šteleti - stiki z javnostjo Nekakšen predsednik Luzersov naj bi postal mož, ki ta konec tedna ne bo postal hrastniški župan
Avtomobili
Redakcija jetmic je prisiljena popravljati še eno informacijsko diskriminacijo v slovenskih medijih. Predlog za nakup novih državnih avtomobilov - Drnovškov naj bi stal 9 milijonov tolarjev - je dvignil kup prahu, to, da seje Trboveljčan pred lovskim gradičem zaletel v avto iz predsednikovega spremstva, pa je šlo kar mimo nas.


Redili bralec Zasavca, ki pa želi ostati nepodpisan, sprašuje, kje vidimo največjo podobnost med dogajanji v TIKI in v TKI.
Spoštovani nepodpisani bralec. Verjamemo, da je podobnosti veliko: od sodobnih naložb, ne najboljših poslovnih številk do direktorskih preletavanj. Vendar je vse to že tako običajno, da bi za največjo podobnost razglasili dejstvo, da sta obe podjetji TU KI.

SE
NE
VESTE
KJE
BOSTE
Ml POZNAMO ODGOVOR!
Organizator:
Prijave in informacije: ZASAVC d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 61410 ZAGORJE o/S
tel.: 0601/64 250,64 166 (int. 16 ali 17)
Cena: 3.000 SIT, možnost plačila na TRI ČEKE !
■e\ kmetijsko zadrugo ■■ izloke.
(fKZt)
z.o.o.
tel.: 0601/73 524
NAKUPI NAD 1.000 SIT V DECEMBRU 94 V POSLOVALNICAH KZ IZLAKE VAS NAGRAJUJEJO !!!
ČAKA VAS 100 LEPIH NAGRAD:
-	pralni stroj
-	friteza
-	salamoreznica
-	multipraktik
-	hitri pekač
-	aparat za sladoled
-	aparat za kavo
-	kasetofon
-	električni nož
-	mikser
-	ostale nagrade
(20 kavnih mlinčkov in 70 KRAT 1 kg kave)
Žrebanje bo 6.1.1995 v prisotnosti komisije.
Rezultati bodo pisno objavljeni v vseh naših trgovinah.
kmetijsko zadrugo izloke «.o.
POTNIKOM
želimo Veselo božično praznovanje
IN ZDRAVO TER USPEŠNO NOVO LETO 1995
VAS TURISTIČNI IN POTOVALNI VODNIK
INTEGRAL Zagorje d.o.o. Tei.: 61 oie. 64 032,61 284

_r
X*
Celje - skladišče
D-Per
6/1994
Trbovlje
5000001643,49
Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.d., Trbovlje
Bančne avtomate v
Trbovljah, Zagorju in Hrastniku lahko uporabljate tudi za:
-	polog denarja na svoj tekoči račun
-	plačilo položnic
Tudi ti dve samopostrežni storitvi sta tako preprosti kot dvig gotovine, le na navodila, ki se izpolnjujejo na ekranu, morate biti pozorni.
STORITE TO ŠE DANES! PREPROSTO KOT DVIG GOTOVINE!
LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi.
S|
m
S,;
rl
i
COBISS o $
NAROČILNICA

| ZASAVC. Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi I	tel.: 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64494
Naročam časopis ZASAVC
| Ime in priimek ...
Datum rojstva I kraj
ms
f
I

ulica . datum
poštna št. . . telefon .... podpis . .
»s
v-