52 Ob obletnici rojstva zdravnika in znan- stvenika, ki je na Kranjskem deloval petnajst izjemno ustvarjalnih let in v tem času objavil svoja najboljša dela, je Občinski svet Občine Idrija na pobudo Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, Prirodoslovnega muzeja Slovenije in Muzejskega društva Idrija leto 2023 razglasil za Scopolijevo leto. V letu 2023 praznujemo 300-letnico roj- stva evropsko pomembnega vsestranske- ga naravoslovca Joannesa Antoniusa Sco- polija (1723—1788). O njegovem delu in pomenu za Slovenijo smo pisali že v 14. številki Trdoživa (VII/2). Če na kratko po- vzamemo njegovo življenje: Rodil se je 13. junija 1723 v kraju Ca- valese, v italijanski deželi Trentino, ki je bila takrat del avstrijske Južne Tirol- ske. Po končani šoli je v Innsbrucku leta 1743 diplomiral iz medicine. Med letoma 300-letnica rojstva polihistorja J. A. Scopolija Besedilo: Tea Knapič in Špela Pungaršek 1754 in 1769 je deloval kot prvi rudniški zdravnik v Idriji, preučeval je bolezni in socialno stanje idrijskih rudarjev. Veliko časa je posvetil raziskovanju narave na Kranjskem, opravil obsežne raziskave in objavil temeljna naravoslovna dela, kot so De Hydrargyro Idriensi, Flora Carniolica in Entomologia Carniolica, s katerimi je Kranjska postala evropsko pomembna znanstvena velesila. Dopisoval si je z uglednimi naravoslovci po Evropi, tudi z znamenitim Karlom Lin- néjem. Po njegovem zgledu je Scopoli pri nas vrste poimenoval v skladu z dvojnim poimenovanjem, ki je še danes uveljavlje- no v naravoslovni znanosti. Tako imajo številne njegove na novo opisane glive, rastline in živali na slovenskem ozemlju svoje klasično nahajališče, kar pomeni, da so bili primerki za opis nove vrste nabra- ni pri nas. VSE NAJBOLJŠE, DOKTOR SCOPOLI! V prvih dneh junija 2023 smo praznovali 300-letnico rojstva polihistorja J. A. Scopolija. Tako je 1. junija Prirodoslovni muzej Slovenije ob obletnici izdal osebno znamko, maksimum karto in poštni žig, Filatelistično društvo Ljubljana pa je pripravilo manj- šo razstavo znamk, povezanih s Scopolijem. Zvečer istega dne je v muzeju potekala slovesnost, kjer so naravoslovcu odkrili tudi doprsni kip. 2. junija je v Idriji potekal posvet o Scopoliju z mednarodno udeležbo. Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idri- ja, Botanični vrt Univerze v Ljubljani in Prirodoslovni muzej so posvet organizirali v sodelovanju z Muzejskim društvom Idrija, Občino Idrija, Gimnazijo Jurija Vege Idrija, Mestno knjižnico in čitalnico Idrija ter Mestnim muzejem Idrija. Udeležilo se ga je 20 predavateljev in približno 50 poslušalcev. Posvet je potekal v Galeriji Magazin, kjer so prostor obogatili akvarelni herbariji razsvetljenskih botanikov in likovni izdelki dijakov Gimnazije Jurija Vege. Po pozdravu župana in organizatorjev so strokovnjaki v prvem sklopu predstavili idrijski rudnik in Scopolijevo zdravniško delo ter njegovo življenje v Banski Štiavnici. Sledil je bogat botanič- ni sklop, kjer so domači in mednarodni predavatelji predstavi- li Scopolijevo botanično delovanje, njegov odnos z dunajskim dvornim botanikom N. J. Jacquinom ter njegov prenos znanja do Hladnika. Prvič so bile mednarodni javnosti predstavljene upo- dobitve gliv slikarja Thomasa Hörmana. Sledil je zoološki del, kjer je bilo predstavljeno Scopolijevo delo na področju ornitolo- gije in mamalogije ter njegov doprinos k opisu človeške ribice. Predstavili so tudi njegovo delo na področju geologije in kemije. V zadnjem delu je bila predstavljena Scopolijeva zapu- ščina v arhivskem gradivu Rudnika živega srebra Idrija, objave o njegovem delu v Idrijskih razgledih in načini, kako ga približati dijakom. Posvet je orisal, kako vsestranski naravoslovec je bil Scopoli, in zbrani so lahko ugotovili, da njegova dela še vedno niso do- volj dobro obdelana. Posvetu je sledil še sprehod po Idriji, ki ga je vodil lokalni strokovnjak in geolog dr. Jože Čar. Zbrani so se sprehodili do hiše, kjer je Scopoli bival, ter si ogledali razstavo likovnih del Rafaela Terpina in Scopolijev spominski vrt. V soboto se je praznovanje Scopolijevega rojstnega dne nada- ljevalo v Ljubljani – v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani so mu prav tako odkrili doprsni kip in predstavili monografijo, ki predstavlja Scopolijevo delo na številnih področjih. Zbrane so povabili tudi na Scopolijevo pot, ki združuje rastline, ki jih je opisal. Scopoli je s svojim vsestranskim delovanjem povezal šte- vilne naravoslovce, tako so se dogodkov udeležili tudi številni člani društev, ki so delujejo pri izdaji Trdoživa. V letošnjem letu mineva 300 let od rojstva J. A. Scopolija (1723–1788), ki velja za utemeljitelja naravoslovne znanosti na Slovenskem. Tako je le- tošnje leto razglašeno za Scopolijevo leto. (vir: Wikipedija) (foto: Maja Tomšič) 53 Leta 1763 je v na novo ustanovljeni me- talurški strokovni šoli v Idriji začel pre- davati kemijo in metalurgijo, na rudarski akademiji v Banski Štiavnici pa prevzel mesto profesorja mineralogije in meta- lurgije. Kasneje je bil imenovan za profe- sorja kemije in botanike v Pavii. DOGODKI OB PRAZNOVANJU 300-LETNICE ROJSTVA J. A. SCOPOLIJA Sodelujoče ustanove smo ob Scopolijevem letu pripravile pester program dogodkov. Nekaj dogodkov je ob izidu biltena že za nami, a se pester program ob praznovanju nadaljuje tudi v drugi polovici leta. K ude- ležbi na katerem izmed dogodkov vabimo tudi naše bralce. Program si lahko ogleda- te preko priložene QR kode. »SCOPOLIJEV« FOTOŽIV Vabimo vas k sodelovanju pri nastajanju prihodnje številke Trdoživa! Tam Scopo- liju namenjamo rubriko Fotoživ, v kate- ri nameravamo objaviti fotografije gliv, rastlin in živali, ki jih je opisal Scopoli ali po njem nosijo svoje strokovno ali slovensko ime. Informacije o njih lahko preberete preko priložene QR kode. Fo- tografije lahko pošljete do 10. oktobra na naslov bilten.trdoziv@gmail.com. DRUŠTVENE NOVICE Novi prostori Herpetološkega društva Herpetološko društvo je doslej domovalo na Vojkovi cesti 63 v Ljubljani, vendar smo se morali od tamkajšnjih prostorov posloviti. Med iskanjem novih smo začasno bivali v eni izmed učilnic zavoda ŠOLT v isti stavbi, marca 2023 pa smo se preselili v nov »brlog«, in sicer na Trg prekomorskih brigad 1. Ker smo se tolikokrat selili, smo prav veseli, da smo pogodbo za nove prostore lahko z Mestno občino Ljubljana podpisali za pet let. Tako bo naša oprema varno shranjena na enem mestu. Ker je nova sobica manjša, bodo sestanki društva potekali drugje, večinoma kar na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete, kjer imamo uradni naslov in tudi društveni nabiralnik. Zapisala in fotografirala: Katja Konc Redna entomološka srečanja v zimskem času Po dvoletnem premoru smo v Slovenskem entomološkem društvu Štefana Michielija z januarjem 2023 spet pričeli z organizacijo rednih mesečnih društvenih srečanj v zim- skem času. 25. januarja smo prisluhnili vibracijskim signalom žuželk. Jernej Polajnar je govoril o področju biotremologije – kako žuželke uporabljajo vibracije za sporazu- mevanje in kako lahko s prisluškovanjem ljudje bolj zanesljivo določamo nekatere vr- ste. Februarsko srečanje je potekalo 22. februarja, ko je Gregor Bračko predstavil Atlas mravelj Slovenije – najobsežnejši pregled te žuželčje skupine pri nas, ki vsebuje tudi opise vseh pri nas živečih vrst mravelj in njihovo poenoteno slovensko poimenovanje (več na str. 16–19 te izdaje biltena). Zapisala in fotografirala: Urška Ratajc Volilna skupščina SOD 2023 Po štirih letih smo v Slovenskem odonatološkem društvu 16. januarja 2023 ponovno iz - vedli volilno skupščino. Po pregledu in potrditvi poročil organov društva smo razrešili staro vodstvo ter izvolili novega. Novi (tudi stari) predsednik društva je (p)ostal Peter Kogovšek, nekateri drugi člani upravnega odbora pa so se zamenjali. Pripravili smo še načrt za prihodnje delovanje društva ter skupščino zaključili z neformalnim druže- njem. Skupščina je sprejela tudi gradiva, ki smo jih predali Ministrstvu za naravne vire in prostor kot poročilo delovanja nevladne organizacije s statusom v javnem interesu na področju ohranjanja narave. Na skupščini smo razdelili še društvene koledarje in društveni bilten ter kongresno ECOO pivo. Zapisala in fotografirala: Ana Tratnik Dobrodošla, nova sobica!