AJEBS
Erscheint jeden Samstag — Verlag und Schriftleitung: Marburg (Drau), Badgasse 6 — Ruf 25-67 — Bezugspreise: In der Ostmark., vierteljährlich RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr; im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr. — Postscheckkonto Wien Nr. 55030
Nr. 36- IV. Jahrgang
Märburg a. d. Drau, Samstag, 9. September 1944
Einzelpreis 10 Rpf
Shrlvnosf zadnjega
O važnosti in nevažnosti dosedanjih teritorialnih izgub - Zakaj se je 1.1944 mudilo Anglo-Amerikancem?
vojnega razdobja
Znani nemški jf -Kriegsberichter Achim Fer-nau je napisal te dni v dnevniku »Völkischer Beobachter« izredno zanimiv članek, ki ga radi tega prinašamo v naslednjem v celoti:
»Najpozneje v pol letu bomo vedeli, kar danes vedo le maloštevilni ljudje: Da je imelo to zadnje vojno razdobje, ki se je pričelo 6. junija 1944, svojo skrivnost in da so imeli meseci junij, julij in avgust dejansko po-polnoma drugačno lice kakor smo vsi mislili. Zgodovina je že od nekdaj dokazala, da so se za kulisami narodov odigravale stvari, ki trenutno sploh niso bile vidne. Ta ista zgodovina je dokazala, da so imeli trenutki čestokrat čudni dvojni obraz, da so postali narodi popolnoma zmešani, da so celi kontinenti čestokrat kakor zamaknjeni gledali na neki dogodek, ki je bil brezpomemben, medtem ko so 6tala za hrbtom neopazovano in spre-"~ gledano vrata na 6težaj odprta.
Zmaga, to je beseda okrog katere neprestano krožijo naše misli. Miru samega ni več, kar je, je samo še zmaga. Ako premislimo, koliko trpljenja so prinesla vojna leta Evropi in da je usoda prisilila vse druge narode, sopodpisovati ta strašni račun, neoziraje se na to, ali 60 dolžni ali ne, potem človeku spričo misli na zaslepljenost atentatorjev 20. julija in spričo poti pomilovanja, ki so jo hoteli nastopiti, skoraj zastane dih. Ta čas, ki ga 6edaj, neposredno sedaj, preživljamo, je najdramatičnejše, kar zamore moderna svetovna zgodovina kedarkoli doživeti. V_ poznejših časih se bo nekoč videlo popolnoma jasno, da je šlo za milimetre in sekunde in da se je dalo izračunati zakaj je Nemčija zmagala.
Fantastična je misel, ako si predstavljamo, da je to tako sigurno, kajti trenutno izgleda svet za nas povsem drugače. Padel je Harkov, padli so Stalino, Dnjepropetrovsk, Uman, Pskov in Vitebsk, Sovjeti so prišli vednd bliže. Padel je Kijev, padel je Lemberg, boljševiki stoje pred Varšavo, pred Krakovom in pred Vzhodno Pru-sijo. Divizije jim gredo nasproti in morajo nazaj. Celi regimenti 6o uničeni, ogromno materijala izgine v ruskem močvirju." Primanjkuje-letalcev ali artilerije ali tankov. Toda nekaj mora yendar boljševike ustaviti. Pa tudi naslednji dan ne prinese ničesar. Počasi, toda stalno prihajajo ooljševiki bližje. V Italiji se ji »azlil nettuns-ki tvor. Rim je padel, Angleži korakajo, korakajo m korakajo, za njimi se vlačijo blazne množine artiljerije in lefalcev. Angleži 6o v Firenci. 6. junija se je pričela invazija z besnim peklom bomb in granat. Angleži in Amerikanci so se zarili trdo v Normandijo, protiudarci so se izjalovili. Brez prestanka se valijo angleški bombniki čez Nemčijo. Strašna je slika, če si jo človek samo tako ogleduje. Toda sliko je treba drugače opazovati. Ako tega 6ami ne bi vedeli ali za-mogli dokazati, bi nas mogel najbolje poučiti Churchill, kar bi gotovo tudi 6toril, kajti za njega izgleda ta slika bistveno drugače. Čez poi leta bo to vsakdo vedel. Takrat bo vladal splošni občutek, kakor da je po besni, temni, viharni noči naslednjega jutra napočil dan, popolnoma tih in jasen, ko ne bo vse jasno, ko ne bo nič zgroz-
ljivo in nič več ogrožujoče. V6a pretekla noč se bo zdela človeku skoraj nerazumljiva.
Pišem ta članek na fronti v Normandiji in sem sam vojak. Tudi bombni napadi na naša mesta v Nemčiji mi niso neznani. Neznana mi ni tudi skrb za mojo ženo, bolezen in stisko. Toda zgodilo se je nekaj čudovitega, odkar so mi postale te zamisli jasne in odkar jih vidim potrjene ob vsakem koraku. Odtlej je izgubila borba V60 strahoto, ravnotako pa so tudi poročila iz vzhoda izgubila svojo težino.
Že ko smo lani pričeli izgubljati kos za kosom velike ruske zemlje, smo se zmotili, kadar nas je to navdajalo s strahom. Podobni smo bili človeku, ki se nahaja za steklenimi vrati, opazujoč tri kvartopirce, ne da bi kaj slišal. Človek opa-. zuje karte igralcev, tipične velike karte in se prične bati, ko vidi, kako zgubi enega fanta za drugim. Globok je njegov strah. Igra je potem končana in človek vidi z iznenadenjem, da sta ona druga dva igralcu čestitala. Opazovalec ni vedel, da se je igralo na veliko. To je dejansko ielo enostavna razlaga za važnost ali nevažnost vseh naših teritorijalnih izgub. Bilo je treba preje samo imeti potrebno deželo. In to smo imeli. To je bil brez dvoma smisel preteklih let.
Pri tej formulaciji opažamo, da igra pojem časa vlogo, o kateri doslej nismo nič vedeli. Pomisliti je treba sledeče: Anglija in Amerika 6ta pričeli vojno leta 1939, v času torej, ki je bil silno neugoden. Obe državi še nista biji gotovi. Ze-
dinjene države še niso bile niti tako daleč, di bi bile lahko oficijelno stopile v vojno. Nemška premoč je bila nedvoumna. To je vedela tudji Anglija, samo da ni poznala celotnega obsega. Angleški račun je bil namreč dejansko genialen in bazira na državniškem spoznanju do Pittov, Ta račun se glasi: 2e vnaprej preprečiti, da strategija, masa ali hrabrost povzročijo prehitro odločitev.. Vojna mora pod vsemi okolščinami doseči fazo splošne onemoglosti, zadnje borbe. Potem je namreč vojna zadobila značaj, katerega« rabita Anglija in Amerika: valovanje ali gu-ganje. K temu pojmu se še hočem povrniti. Fiih« rer. je to vedel. Poskusil je prekrižati ta načr* s tem, da je vse od' Anglije v to 6vrho napre* potisnjene dežele hitro premagal, da bi leta 1943 izsilil 6trategično odločitev. Bili smo že zelo blizu. Ponesrečilo se je, ker je Sovjetska Uniie storila dejanje brez primere, ko 6e je zvezala s kapitalizmom ter stopila v vojno. Anglija s; je oddahnila. Anglija nikakor ni iste vere kot Stalin, da bi se zamoglo Nemčijo strategično premagati. Oddahnila si je le radi tega, ker je vojna sedaj res zavzela obliko valovanja, obliko, na kateri so Angleži' in Amerikanci ves svoj načrt zgradili. Njihov »general ča6« ni bil nikak izum", on se je dejansko lotil svojega posla.
Valovanje je postalo vidno. Potom strategič-nega dejanja, torej potom bitke, Sovjetske Unij« ni bilo možno premagati. Vojna se je zavlekla, čas je minul, Anglija in Amerika sta se oboro-
Ein Schwerer Kreuzer beschießt die sowjetischen Stellungen
In die Kämpfe, um die Ve'bindung zu unseren in Kurland ringenden Truppen wiederherzustellen, griff auch ein deutscher Flottenverband erfolgreich ein
PK-Zeichnung Fritz Friedel (Sch[
leivali, mi pa smo bili temu, nasproti krvavo zaposleni. Istočasno je bala to 6talna krvna pušča. Naša vojna produkcija, urejena leta 1939, je delovala v tem smislu naprej. Anglija pa je šele tedaj pričela. Princip valovanja, po katerem so Anglež vedno stremeli v 6voji zgodovini, je zaključil prvo fazo tam, kjer je bila Nemčija na vrhu, oni drugi pa spodaj.
Sedaj se je dvignila Anglija. To je bila druga faza. Vojna je takorekoč pričela znova. Vsi 60 bili že onemogli, vsi natolčeni. Konec dozdevno ni mogel več biti daleč, samo da je bil preložen 6edaj v tisto fazo, v kateri je bila Anglija na vrhu. To je bil Churchillov račun, zelo moder račun. Spoznanje o razvoju je dalo Angležem moč, da so prestali leti 1940 in 1941.
Medtem se je vojna nadaljevala v Rusiji in Afriki. Izgledalo je tako, kakor da je hotel Führer še vedno obvladovati obe veliki bojišči stra-tegično s starimi sredstvi. Churchill si je mel svoje roke. Druga vojna faza, praktično torej obnovljena z novimi "' angleškimi in ameriškimi sredstvi, je morala Hitlerja' torej 6trašno zadeti. Tudi angleški narod je bil že sicer zelo oslabljen, toda sedaj se je svitala garancija, da bo ležal konec v tistem razdobju, ko bodo nemška vojna sredstva izčrpana in zastarana in ko bo pričel z ameriško oborožitvijo nov začetek vojne, ali 6 Churchillovimi besedami: ko je Anglija zgoraj.
To situacijo 6i lahiko razlagamo s primerom lz vsakdanjenega življenja. Dva avtomobila hitita k skupnemu cilju. Negotovo je, ali jima bo bencin zadostoval, ne da bi morala polniti svoja tanka ter se zadrževati. Eden izmed njiju izbere krajšo, toda težjo pot, ter je prepričan da bo imel dovolj bencina. Strme poti pa ne premaga in se mora vrniti na veliko cesto. Drugi vozač je ostal že od vsega početka zadaj, ker je že po prvi tretjini vožnje namenoma jemal bencin. Sedaj vozita na Isti višini, samo da je eden izmed njiju, Anglija, že znova jemal bencin. Sedaj je "absolutno poln zaupanja. To je bila situacija 1943. Anglež in Amerikanec 6ta 6tala praktično s prekrižanimi rokami, prepuščajoč vojno svojemu toku. Izvojevala 6ta premoč na morju in zraku, razbila Nemčijo počasi todi sigurno ter se saona odmikala od bojišča. S tem mirom bi bila vojno lahko pričakovala do konca. Zgodilo pa se je nekaj povsfem čudnega.
Leta 1944 je pričel strahovit naskok proti Nem-Ciji. Nobeden človek ni dvomil, da je bil to skrajni previšek moči. Angleži niso prišli več s sto bombami, nego s tisočerimi. Izkrcali so se v Nettunu, izstrelili so dvestotisoč strelov dnevno na enem samem odseku in 6. junija je sledila generalna invazija. Na vzhodu je napaidel Stalin z vsemi rezervami. Za svet je bilo vse to Imponujoče. Nikdo pa ni videl, da je bilo vse to 6krajno čudno in da so bile vse te žrtve tik pred koncem popolnoma nepotrebne, če bi se vse zares tako zadržalo. Toda zadržalo se je povsem drugače!
Leto poprej je vedel Churchill nekaj o nas, česar mi sami niti nismo slutili. To je angleški notranji minister Morrison pred par dnevi še enkrat izgovoril v Spodnji zbornici. Na vprašanjei kaj je z Nemčijo, je dejal dobesedno: »Znane so mi strahotne stvari.« Ogromni naskok leta 1944 ni previšek moči, temveč najhujša sila in paničen strah. Kakor če voznik avtomobila opazi, da je cilj le še dalje kakor je mislil in da bencin morda ne bo več zadostoval. V tej - psihozi stiskajo vsi .vozači nesmiselno in strašno na vzvod za plin. Ce ostanemo pri tem primeru, je prišlo sedaj tako daleč, da oba avtomobila ne vozita več eden poleg drugega. Eden izmed njiju, Nemčija, je ostal daleč zadaj, ter se je zopet odstranil od ceste. Mi sami smo mislili, da bo skušal ta avtomobil najti krajšo pot. Dejansko pa se je odločil vozač tik pred koncem še za eno polnjenje bencinskega tanka. Churchill je to izvedel že pred dvema letoma. Za njega pa prebitek ni bil dovolj velik, da bi to zamogel storiti še enkrat. Slo je 6edaj zato, da njegov voz z bencinom pride na svoj cilj še vključno v dragi vojni fazi. To je skrivnost, ki Jo pozna Churchill. Primer iz vsakdanjosti jo je natančno razložil.
Zelo dobro se še spominjam, da so teroristi lansko leto v Franciji čečkali na stene sledeči znak: »1918 — 1943«. Leto 1943 naj bi torej postalo naše leto 1918. Danes vem, da to ni bila nikaka propagandna teorija, to je bil program, 6trašna nujnost. Churchill je namreč računar. Poznal je termine, ki jih mi niti nismo poznali In jih še danes ne poznamo. Pri nekem ujetniku
vojna
Pripravljenost nemškega naroda v notranjosti Reicha
Piše HELMUT SUNDERMANN.
Sovražniki, ki so se iz vzhoda in zapada v dveletni ofenzivi prerili na marsikaterem mestu do nemškega življenjskega območja, ne dopuščajo ni-kakega dvoma o tem, da nočejo zadeti in uničiti samo naš Reich, temveč tudi naš rod. Nemški vojak naj bi izginil z zemljevida, nemški ljudje pa bi se porazdelili kot delavski sužnji po vsej svetovni obli. S svobodo naj bi se jim vzelo duševno moč, v sibirskih rudnikih in v peklu afriške vročine ter v puščavah Avstralije in Alaske pa bi jim zlomil telesno moč. Tako bi hoteli z ljudsko smrtjo suženjstva okončati Tridesetletno vojno proti nemškemu narodu. Ne najdemo Nemca, katerega ta sovražna grožnja, katero na drastičen način prikazujejo v svojih govorih časopisih in celo na varietejskih odrih, ne bi zadela samega in slehernega njegovih sorodnikov. Leta 1918. nas je sovražnik preslepil z mikavno sliko pogodbenega miru, kateremu ie sledil verzajski diktat. Tokrat napoveduje uničenje kot svoj takojšen cilj.
Spostavljanjem takih ciljev in zagovarjanjem takih gesel, prikazuje sovražnik dejansko brez-izglednost njegove borbe. Ne najdemo Nemca, ki svobodne borbe do zadnjega ne bi raje izbral kakor strašno ohromelost in sramotno suženjstvo. To je zadnje znamenje eksistenčne bocbe, ki posega v življenje vseh. To ni nikaka situacija in tudi ne geografska točka, ob kateri bi se enostransko nehal boj, ko je vse na kocki in ko se tudi vse zahteva od vsakogar.
V Vzhodni Prusiji in v drugih obmejnih Gauih Reich-a 6e je že pokazalo, kakšni so rezultati' vpostave, ki no6i pečat strastne pripravljenosti ogrožene ljudske skupnosti. Geslo se tamkaj glasi: Raje kopati kakor izpraznjevati. Sovražnik na] ve, da bo sleherni Nemec uresničil še trše parole, ako bi kjer koli stopila kaka boljševiška noga na naša tla. Sovražnik bi tu našel pred seboj postojanko za postojanko, našel bi slehernega moža v boju. skupnosti delavcev in kmetov, strumnih 6tarcev in krepkih dečakov. Kakor so se oddaljili iz delavnice, od pisalne mize in od katedra, da bi zagrabili lopato, prav tako bodo Izpolnili sleherno zapoved, branili bodo svojo domovino in odšli na svoje delo rele tedaj, kadar bo sovražnik pregnan, da bi potem v hrbtu fronte znova izpolnjevali svoje dolžnosti.
Za slehernega napadalca na nemških tleh ne bo vasi in hiše, ne niive in ne višine, od koder 6e mu ne bi zoperstavil tisočeri odpo . Njegovemu boju proti našemu narodu bi se zoperstavila ljudska vojna, za čije nepremagljivost že imamo številne zgodovinske primere. Od kmečkih vojn do Andreas-a Holer-ja z njegovimi 6trelci, od pruskega landšturma 1813 do borcev ob Rhein-u, Ruhr-u in Gornji Sleziji v našem čaeu pozna nemška preteklost neštevilne junaške epizode uspešnega boja ljudske skupnosti. Neizprosneje kot ke-daj poprej, 6ino Nemci danes odločeni, posnemati
najponosnejše zglede odpora, kjer koli bi skušale boljševiške tolpe ali pa anglo-ameriški gang-6terji oskruniti nemška tia in ponižati nemški narod.
Nobena nemška bilka .naj ne nud> sovražnika hrane, nobena nemška usta mu ne bodo dala informacij, nobena nemška roka mu ne bo nudila pomoči. Sovražnik bo našel sleherno brv porušeno, sleherno cesto razstreljeno, samo smrt, uničenje in sovraštvo mu naj stopa nasproti. V qro-zi naj iskrvavi na 6lehemem metru nemške zemlje, ki je naš in ki ga hočejo zavoievati. Vojna armad, divizij in regimentov, čijih junaštvo nam je pet let prihranilo najtrše preizkušnje, bo za-dobila popolnoma nov obraz. Kedhj in kjer koli se bo združila črta vojaške fronte s fronto ia-rečih src in trdih pesti delujoče domovine, ki se zaveda, da je ovenčala svoje zastave z zmaqo v tisti uri, ko je sovražnik spoznal, da nas nikdar ne more premagati.
Nočemo zmagati, da bi iztrebili angleški narod ali pa, da bi zavojevali Ameriko. Mi moramo zmagati, da bomo lahko svobodno živeli kot narod kakor tudi kot posamezniki. To zmago bomo izsilili, bodisi z običajnimi eredstvi vojaške strategije in taktike, bodisi z mobilizacijo slehernega Nemca, ki mu je postalo dejanje v boju za svobodo najvišji^ življenjski zakon. 2e danes se sli- : šijo previdnejši glasovi o preuranjenem vpiti veselja v sovražnem taboru. Ti glasovi so zelo utemeljeni, kajti nikjer ni padla odločitev te voj- 1 ne. Sovražnik še mora izvojevati, kar je zanj najtrše, mi pa lahko še vse dobimo. Vse, to js za nas nacionalna svoboda in nacionalno življenje. Oboje nam hoče iztrgati sov^ižnik, katereqa goni blazna židovska fantazija. Sovražnik bo videl, da lahko izoubi svoje divizije, da pa nikdar ne more uničiti nemškega naroda. Narod, ki je sprejel geslo: »raje mrtev kakor suženjc ter ga fanatično spremenil v vodilno misel svoje celokupne boine vpostave, tak narod ne more nikdar postati suženjski in bo večno živel.
S takimrldejami gleda nemški narod dane« ca boj pred svojimi mejami. Ne smatra 6e sicer še neposredno ogroženega, doživljajoč odločno vpostavo naše vojske, ki se bori vedno srditeje. čimbolj se bližajo fronte območju domovine. Mi pa se hočemo pripraviti, da bi lahko sledili klica, kjer in kadar koli bo prišel. Vsakdo nai misli na to svojo dolžnost četudi ga ne bi klicali. Nekoč bo njegov pono6 obstoja! v tem, da je bi! v pripravljenosti.
□ Velika zmešnjava v Čungkingu. Ameriški
list »News Week« piše, da ie propadanje Atlantske izjave največja skrb Zedinjenih držav na Daljnem vzhodu. Maršal Cangkajšek je še sicer močan mož, toda koalicijske stranke, katerih se je posluževal -za svojo sedemletno vojno, so razpadle.
smo našli več let 6tari angleški časopi6, v katerem je bil naslikan »VI«. Slika je bila nekoliko napačna, vendar pa približna. Ko sem to videl, mi je bilo vse jasno. Ta slika je dokazala :
1.	Churchill je zelo rano vedel za bodoče orožje.
2.	Churchill ni mogel preprečiti izdelovanja tega orožja.
3.	Churchill ni mogel tega orožja konstruirati pred nami.
4.	Churchill ni našel rrikake obrambe.
5.	S tem je vedel, da bo prišel termin, ko se bo začela tretja vojna faza, ko bo Nemčija, isto-, tako kakor njeni sovražniki leta 1942, vojno še enkrat« znova pričela. V tej fazi t>i bila Nemčija potem na vrhu. Kakor je bil Churchillu znan »VI«, je bržkone vedel tudi o drugih »6trašnih stvareh«. Churchill vž še nekaj, kar ga navdaja še z večjo grozo: Churchill poznd ta termin.
Radi tega je pisal »1918 = 1943«. Radi tega bi bil moral priti naš konec — naš izračunani konec radi onemoglosti — brezpogojno leta 1943. Leto je minulo, nam samim 6e niti sanjalo ni.
kaj je to pomenilo za Churchilla in RooseveKa. Preostal jim je še samo en poskus: riskirati v zadnjih minutah »svoje vojne faze« obupno generalno vpostavo, katero sedaj doživljamo.
Ako bi bilo treba za te misli še zadnjega potrdila, ga je Churchill 6am pred par dnevi izrazil v nekem razgovoru. Churchill je dejal: »Vojno moramo do jeseni končati, sicer..— nato pa je stari gospod in pozigalec molčal.
Do Jeseni in s tem nam je postalo jasno, zakaj moramo zadnjikrat napreči vse svoje sile. Ta napor nikakor ne presega naših sil. V tej vojni še nismo kapitulirali v nobenem kritičnem položaju. Zadnjo ceno, ki jo še imamo plačat!, bomo pftč plačali. Z vsemi sredstvi in z vsemi
silami. Naša zmaga se približuje.« --.- i
Druck und Verlag: Marburger Verlags- und Drarkerel-Ges. m. b. H. — Verlagsleitung: Egon Baumgartner Haupt-Schriftleiter- Friedrich Golob; alle in Marburg/Drau, BadgasseS
Zur Zeit für Anzeigen die Preisliste Nr. 3 vom 10 April IM gültig. Ausfall der Lieterung des Blattes bei höherer Gew:!t oder Betriebsstörung gibt keinen Anspruch auf Rückzahlung des Bezugsgeldes.

Težki obrambni boji na zapadli
Obrambni boji so bili preloženi iz francoskega v belgijski prostor — Potok operacij na zapadu
Iz poročila, ki je bilo izdano dne 31. avgusta i strani nemškega vrhovnega poveljstva, je bilo razvidno, da so nemške čete severno od Pariza zaustavile sovražnika, ki se je prerival ostro za umikalnimi operacijami nemške vojske. Proti sovražnim napadalnim kolonam, ki so silile iz področja Beauvais proti severu, so bili izvedeni protinapadi. Na črti Laon—Reims se nahajajo naše čete v težkem boju s sovražnimi oklopniškimi silami, ki so pridobile na ozemlju proti severovzhodu in severu. V dolini reke Rhone se je ojačil sovražni pritisk zlasti proti mestu Valen-ce. Tu so bili vsi sovražni napadi razbiti v trdih bojh. — London je bil noč in dan v povračilnem ognju. — V Italiji je sovražnik pričel ob jadranski obali znova s svojim velenapadom na široki fronti. Ob močni vpo6tavi letalstva, artilerije, oklopnikov in pomorskih sil je dosegel pri Urbinu in Pesaro nekaj lokalnih vdorov. Napadalne skupine sovražnika so bile v protinapadih razbite. Jugozapadno od mesta Pesaro še trajajo na dveh mestih srditi boji. —■ Severo-ameriški bombniki so izvedli teroristične napade na Bremen in Kiel. Sovražni bombniki so nadalje bombardirali posamezna mesta na Madžarskem. Posamezna angle> ška letala so vrgla nekaj bomb na področju Rhein—Main. — V Rokavskem zalivu in v Indijskem oceanu so podmornice potopile šest sovražnih ladij s skupno 36.000 brt, nekega rušilca tei neko stražno ladjo, obenem pa so zbile neko letalo.
1.	september: V Severni Franciji so se naše čete spričo močnega sovražnega pritiska umaknile v severovzhodni smeri na reko Somme. Sovražnik je zavzel po trdem boju mesto Amiens ter sunil od tam proti severovzhodu in severu. Močan sovražni pritisk so beležili tudi v področju Laon—Rethel. V svojem sunku iz področja Chalons sur Marne proti vzhodu je prodrl sovražnik južni del Argonov, valeč se na široki fronti proti reki Maas. Hudi boji so se razvili zlasti pri Verdunu. V popoldanskih urah so naše čete izpraznile Verdun. Trdnjava Brest je prej kot slej izpostavljena najtežjemu obstreljevanju. Vsi sovražni napadi so bili tu odbiti. Posadka mornariške baterije Cezembre je kljub neprestanemu sovražnemu obstreljevanju slej ko prej zapirala vhod v luko St. Malo. V dolini reke Rhone so se odigravali težki obrambni boji naših varovalnih čet v področju mesta Valence. — Povračilni ogenj na London se nadaljuje. — Na ja. dranski obali so bile naše čete ves dan zaposlene z obrambo najjačjih sovražnih napadov, čijih srditost se je vedno bolj stopnjevala. V teku teh bojev je sovražnik mestoma sicer malenkostno vdrl v našo fronto, vendar se mu nameravani prodor ni posrečil. — Nemška mornarica in letalstvo sta avgusta potopili 45 tovornih in transportnih ladij z 226.500 brt, 28 nadaljnjih ladij z 262000 brt je bilo težko poškodovanih. Iz sovražnega vojnega brodovja so bile potopljene sledeče edinice: 1 pomožni nosilec letal, 2 kri-žarki, 23 rušilcev, 2 korveti, 2 podmornici, 13 hitrih čolnov, 1 motorna topničarka in 11 varovalnih vozil. Cela vrsta drugih ladij je bila poškodovana.
2.	september: V Severni Franciji se nahajajo naše čete na vsej fronti od Arrasa do Verduna še nadalje v težkih obrambnih bojih. V žilavih in srditih protinapadih so bile sovražne oklopni-ške konice vedno znova zaustavljene ali razbite. Ponovni velenapadi na trdnjavo Brest so ostali brez uspeha, sovražniku pa so povzročili izredno krvave izgube. V dolini reke Rhone so se tudi včeraj izjalovili vsi sovražni poskusi, prehiteti v področju Valence naše marškolone:- Naše težke baterije so v pretekli noči uspešno obstreljevale Južno Anglijo. — Nadaljevan je bil povračilni ogenj na London. — V Italiji se je stopnjevala 6rditost sovražnega velenapada v jadranskem obalnem odseku. Naše divizije so v težkih in za sovražnika krvavih bojih odbile vse napade ter tako dosegle popolni obrambni uspeh. — Sovražno letalstvo je bombardiralo po dnevu Za-padno Nemčijo, prav tako pa tudi Madžarsko. Ponoči so padale posamezne angleške bombe na Bremen. V avgustu je nemško leta'stvo uničilo 1863 anglo-ameriških letal. Nadaljnjih 318 sovražnih letal so zbile mornariške in njihove pomožne sile
3.	september: Sovražni poskusi forsiranja reke Somme so se izjalovili pri mestu Abbeville. Zelo hudi boji 60 se včeraj odigravali pri mestih Douai-Rethel in Sedan. Posadka trdnjave Brest je tudi včeraj odbila vse napade Amerikancev. Pri tem je imel sovražnik zelo velike izgube. V pohodu skozi dolino reke Rhone proti severu so naše čete po načrtu prekorakale mesto Lyon. V teku teh operacij so v naših bokih na vzhodu odbili več sovražnih napadov. Tu je bil uničen sovražni bataljon. V noči na 2. september so varovalna vozila vojne mornarice odbila v ognju angleških dalekometnih topov v Rokavskem zalivu številne napade soražnih hitrih čolnov in lovskih bombnikov. En sovražni lovski čoln je bil potopljen, štirje sovražni lovski bombniki pa so bili zbiti. Potopilo se je lastno vozilo. Po pettedenskem srditem boju proti večkratni sovražni premoči je bila končno premagana junaška posadka mornariške baterije lie Cezambre potem, ko je po neprestanih letalskih napadih in artilerijskem ognju bilo razbito še zadnje uporabno orožje s postojankami vred. — V Italiji je nadaljeval sovražnik svoj velenapad na jadranski obali v širini 20 kilometrov. Zelo srditi so bili zlasti boji severo-zapadno od mesta Pesaro, kjer je sodelovala tudi sovražna ladijska artilerija. Naše divizije so v vzgledni vztrajnosti tudi včeraj preprečile sleherni sovražni prodor.
4.	september: Severozapadno od Arrasa so se naše čete izognile srditim sovražnim napadom pai kilometrov proti severu. Nadaljnji napadi Angležev in Kanadčanov so se zrušili severno od Arrasa pred našimi postojankami. Severno od Monsa so se razvili srditi boji s sovražnimi oklopniškimi silami. Na zapadnih obronkih Ardenov ter ob reki Maas jugovzhodno od Sedana so odbile naše čete številne sovražne napade. Branilci trdnjave Brest so odbili tudi topot vse masirane napade Amerikancev. Pri tem je beležil sovražnik izredne in velike krvave izgube. — V zapadnem in srednjem odseku italijanske fronte so se naše divizije umaknile za reko Arno. Pri tem so bili krvavo odbiti preveč eksponirani sovražni izvidniški odredi. V jadranskem obalnem odseku je sovražnik s pomočjo novih rezerv nadaljeval včeraj svoje
poskuse prodora, ki so se pa zrušili v srditih bojih ob žilavosti našega vojaštva. — Sovražni bombniki so včeraj bombardirali Mannheim in Ludwigshafen. Sovražni lovci so leteli čez Za-padno in Jugozapadno Nemčijo ter prekršili pri tem večkrat švicarsko nevtralnost.
5.	september: V Severni Franciji so se držal» naše čete trdovratno proti sovražnim težkim napadalnim skupinam, ki so dosegle včeraj globlje vdore. Boji so se včeraj premaknili v področja mest Anvere in Bruselj ter se stalno stopnjujejo. — London je bil v pretekli noči zopet v ognju »V 1«. Težke obalne baterije so obstreljevale pristaniška mesta v Južni Angliji, taborišča in sovražne baterije z dobrim učinkom. V Ardenih ja bilo preprečeno sovražno foreiranje reke Maas* Sovražne sile, ki so pri mestu Charleville prekoračile reko Maas, so bile zavrnjene v protinapadu. V dolini reke Saone potekajo naše operacije kljub sovražnemu pritisku po načrtu. Za Brest se nadaljujejo srditi boji. Naša posadka je ponovno razbila vse masirane sovražne napade. — V Italiji so naše čete v jadranskem obalnem odseku zavrnile vse sovražne napade. V petih dneh ve-lenapadov je bilo uničenih nad 200 sovražnih tankov.
6.	september: V področju mesta Anvers so 69 naše divizije umaknile na Albertov prekop. V mestu samem se odigravajo še srditi boji. Sovražnik je na široki fronti napadel črto Löwen—Na-nur—Sedan, vendar je izsilil samo nebistveni teritorij. Severno od Nancy-a so se razbili sovražni poskusi forsiranja reke Mosel. Posadka v Le Havre-u je krvavo odbila sovražni sunek. Pred trdnjavo Brest so bile zavrnjene sovražne sile v protisunku, artilerija pa je razbila ponovne priprave sovražne pehote in oklopniških odredov. Naše iz južne in jugozapadne Francije umaknjena čete so po povelju dosegle področje Dijon ter Langres. — V jadranskem obalnem odseku so bili odbiti vsi sovražni poskusi prodora. V teh bojih je bilo od 31. avgusta doslej uničenih 260 sovražnih tankov. — Sovražni bombniki so bombardirali Mannheim, Ludwigshafen, Karlsruhe in Hannover. 31 sovražnih letal je bilo nad Reichom in nad zapadom zbitih na tla.
O Omejitve japonskega tiska. Na Japonskem bodo v bodoče vsi časopisi izhajali še samo v sredo in četrtek na štirih straneh, drugače pa na dveh, da se na ta način štedi s papirjem in delovnimi silami.
O Amerikanci ne marajo Francozinj. Ameriška poveljstva v zasedenem delu Francije so izdala povalja, da se ameriški vojaki po možnosti izogibajo poznanstev s francoskimi dekleti, da ne pride do neželjenih porok.
n Boljševiška grozodejstva v Baltiku. Švicarski list »Berner Bund « poroča iz Stockholma, da so Sovjeti v Šauli-ju v prvih dneh po zasedbi umorili 400 oseb, v Birciji pa 250. Isto nasilstvo vlada na Letonskem. Dne 6. avgusta so s strojnicami Dokončali v občini Latdona 650 oseb V mestu Kreuzberg je pa postal žrtev boljševiške kroqle vsak meščan, ki ni bil v stanju dokazati, da pripada komunistični 6tranki. Po zasedbi mesta Mi-tau so istotam umorili boljševiki 150 žena.
O Kaj so počenjali komunisti v Španiji? Portugalski list »Voz« je priklical te dni svojim čita-teliem v spomin strašno klanje, ki ga imajo na veeti španski komunisti. Avtentični dokumenti crovore za trditev, da ie šlo komunističnim prvakom v glavnem za rušenje cerkva in pobijanje duhovščine. Tako so komunistične tolpe ubile nič manj kot 7939 katoliških duhovnikov. Med njimi se je nahajalo 13 škofov, 5255 svetovnih duhovnikov in 2669 redovnikov. Zadostovalo je, da je bil nekdo osumljen, da je duhovnik in že je bilo po njem. To je nazorni nauk, ki ga portugalski n^Tirl ne sme pozabiti.
d Guderlan je govoril mladini. Šesto obletnico izbruha sedanje osvobodilne vojne je organizacija Hitler-Jugend širom Reich-a obhajala z demonstrativnim priznavanjem k vojnemu prosto-voljstvu. Na frontah uveljavljene in ranjene osebnosti so govorile vojnim prostovoljcem o vojaški sposobnosti dorasle mladine. Celokupni nemški mladini je pa spregovoril šef generalnega štaba
armade, Generaloberst Guderian ter omenil uve-Ijavljenje mladine, ki se je na mejah Vzhodna Prusije pri kopanju in gradnji utrdb kot zvesta sotrudnica Führer-ja uveljavila. Naglasil je tudi uspehe prostovoljcev Panzerdivizije »Hitler-Jugend«, ki je vzor možatosti, vpostavne pripravljenosti in poguma. Svoj qovor je zaključil z besedami: pozivu »Prostovoljci naprej!«, bo nemška mladina veselo odgovorila s »Tukaj«,
HRABRI SPODNJEŠTAJERCF
Za hrabro vedenje pred sovražnikom so bili odlikovani z odlikovanjem Eisernes Kreuz IL Klasse: Gefreiter Paul Jowan, Ortsgruppe Weitenstein, Kreis Marburg-Land; Unteroffizier Rudolf Bratschitsch, Ortsguppe Thesen, Kreis Mar-•jurg-Stadt; Gefreiter Franz Pichleritsch, Ortsgruppe Thesen, Kreis Marburg-Stadt; Grenadier Josef Bratuschek, Ortsgruppe Ankenstein, Kreia Pettau; Gefreiter Josef Dobei, Ortsgruppe Schober, Kreis Marburg-Land; Grenadier Anton Te-titschkowitsch, Ortsgruppe Ankenstein, Kreis Pettau; Gefreiter Josef Swer, Ortsgruppe Thesen, Kreis Marburg-Stadt; Gefreiter Anton Glaser. Ortsgruppe Mahrenberg, Kreis Marbug-Land.
Eisernes Kreuz I. Klasse je dobal Unteroffizier Rudolf Bratschitsch, Ortsgruppe Thesen, Kreia Marburg-Stadt, ki je istočasno dobil tudi Eiserne« Kreuz II. Klasse.
Kriegsverdienstkreuz II. Klasse mit Schwertern je dobil Unteroffizier Bernhard Recla ia Graza.

«pesna
Trdi obramSinl boja na Sedmograškem (iora med Ougom in
Po poročilu, ki ga je izdalo nemško vrhovno poveljstvo dne 31. avgusta, se je ojačil sovražni pritisk v smeri na Ploesti. Ob jugovzhodnih mejah Sedmograške so bili razbiti opetovani siloviti tiapadi boljševikov. V ostalem so se večji boji odigravali 30. t. m. samo severovzhodno od Var-eaše, kjer je bil ponovno preprečen nameravani Sovjetski prodor v smeri na mesto. Tu je bilo uničenih 24 tankov.
1.	september: Na vzhodni fronti se je posrečilo hrabrim nemškim četam zajeziti boljševiško poletno ofenzivo pred sklenjeno fronto, ki se vleče od vzhodnih Karpatov do Finskega zaliva. Tudi zadnje dni so se izjalovili vsi sovražni poskusi pridobivanja operativne svobode z močnimi sunki ob žilavosti naše pehote ter vsled uspešnih proti-fcdarcev naših oklopniških odredov. V teku teh bperacij je bilo uničenih nad 4200 sovražnih tankov in okrog 5000 topov. Ujetih je bilo 13.000 «nož. V južnih in vzhodnih Karpatih so nemški <n madžarski odredi odbili več sovjetskih napadov, podprtih z oklopniškimi odredi. V mostišču Visle, zapadno od Baranova, so vdrle naše čete v teku svojega napada globoko v sovražne postojanke. Zapadno od mesta Anapol je bilo razbito neko sovjetsko mostišče na zapadnem obrežju Visle. V teku teh bojev je bila do zadnjega liničena 106. sovjetska strelska divizija. Severovzhodno od Varšave ter med Bugom in Narevom po se v trdih bojih zrušili številni boljševiški toapadi, podprti s tanki in letalstvom. Na Estonskem so vrgli naši grenadirji neko sovražno skupino v srditih gozdnih bojih severozapadno od borpata preko reke Embach v južno smer. Bolj-leviki so izgubili včeraj na vzhodni fronti 56 letal.
2.	september: V vzhodnih Karpatih so naše planinske čete krvavo odbile boljševiške napade. V severozapadnem delu mostišča Visle pri Baranovu bo bili boljševiki kljub trdovratnemu odporu potisnjeni dalje proti vzhodu. Severovzhodno od Varšave je tudi včeraj nadaljeval sovražnik s pomočjo močnih oklopniških in letalskih odredov svoje poskuse prodora. Waffen-ff je izvojevala v tem odseku popolni obrambni uspeh, saj je uničila nič manj kot 47 sovražnih tankov. Med Bugom in Narevom so naše čete v devetdnevnih težkih bojih razbile naskok 30 sovjetskih strelskih divizij in številnih oklopniških ter artilerijskih odredov, preprečujoč tako nameravani sovražni prodor v smeri na Scharfenwiese. En sam konjeniški korpus je pri svoji vpostavi v težišču bojev uničil 138 sovražnih tankov in naskočnih topov, 107 topov in mnogo drugega orožja. Na ostali vzhodni fronti je prišlo do večjih bojev samo v področju mesta Schaken. Tu so se zrušili številni sovražni napadi ob krvavih izgubah za sovražnika. Nemški letalci so v nizkih poletih uničili na nekem sovražnem vzletišču v Romuniji 30 na tleh se nahajajočih letal. V letalskih bojih je bilo uničenih nadaljnjih 50 sovražnih letal. V Finskem zalivu so se naše podmornice uspešno obnesle v boju s Sovjetskimi silami. Meseca avgusta je uničilo nemško letalstvo na vzhodni fronti 1571 sovražnih letal. Samo v letalskih bitkah je bilo zbitih 1200 sovražnih letal.
3.	september: V južnih in vzhodnih Karpatih so nemške čete Odbile številne sovjetske napade. Na ostali vzhodni fronti so se odigravali večji boji samo še severovzhodno od Varšave. Tu so bili krvavo zavrnjeni vsi sovražni poskusi prodora ter je bilo pri tej priliki uničenih 35 sovražnih tankov. Stari del Varšave je bil po hudem boju popolnoma očiščen upornikov. Nočni lovci 60 uničili pri napadu na neko romunsko vzletišče 11 letal in neki veliki hangar.
4.	september: V južnih in vzhodnih Karpatih se je izjalovilo več sovjetskih napadov. Siloviti boji so se vršili dne 3. t. m. v mostišču Visle zapadno od Baranova. Severovzhodno od Varšave so boljševiki brez uspeha napadali nemške postojanke. Med Bugom in Narevom so boljševiki vpo6tavili maso pehotnih in oklopniških sil ter letalstva, vendar se je nemškim četam posrečilo
- Zaustavljeni poskusi pro-Narevom
UfiiUftt
Sümpft
imtäut» J Kan» » Griskabudii
MSStiS Bogota
Bit/tnber^1!, WtöUmn A
cUütirwindtS
Schlofibtrd JJT	__
Gusnbifinen^—* ®
Karte vom Nordabschnitt der Ostfront
\	Scherl-Bilderdienst-Autoflex
v težkih bojih zaustaviti sovražne poskuse prodora ob istočasnem uničenju 35 tankov. Ti uspehi so bili doseženi večinoma v protinapadu. Na Litvanskem in v Estonski so se izjalovili lokalni boljševiški napadi. Nemški letalci so na nekem romunskem vzletišču ponovno uničili 15 stoječih letal ter razrušili dva hangarja ter neko skladišče za gorivo.
5. september: V jugovzhodnem delu Sedmograške se odigravajo hudi napadalni in obrambni boji. V karpatskih gozdovih so madžarske čete bistveno pomagale odbiti več sovjetskih napadov. V mostišču Visle severozapadno od Baranova se je posrečilo našim četam v večdnevnih uspešnih bojih kljub žilavemu sovražnemu odporu skrajšati frontno črto. Med Bugom in Narevom so vrgli boljševiki nove rezerve v bitko. Nemške divizije so zaustavile sovražne napade s protinapadi v globini naših postojank ter uničile pri tem 74 sovražnih tankov. Na Estonskem so bile uničene sovjetske bojne skupine med jezerom Wirz in Dorpatom pri poskusu forsiranja reke Embach. Pri Dorpatu so vrgle naše čete sovražnika v težkih gozdnih bojih proti jugu. Nemški bojni letalci so pri nekem napadu sovjetskih torpednih letal na neko nemško spremljavo zapadno od luke Libau zbili devet sovražnih letal.
6. september: V južnem delu Sedmograške so zavrnile madžarske čete s podporo nemških na-skočnih topov prodirajoče romunske edinice v protinapadu. Pri tej priliki je bilo zaplenjenih 6 sovražnih baterij. V nemško-madžarske roke sta padla tudi dva z vojnim materijalom natovorjena železniška vlaka. Nemški letalci so v nizkih poletih nad romunskim ozemljem uničili 60 lokomotiv in celi vlak bencina. V vzhodnih Karpat h so bili zavrnjeni številni napadi boljševikov na sedlih v trdih bojih. Severno od Buga so nemške čete s protinapadi ob spodnjem Narevu zaustavile močne sovjetske napade v protinapadih. V 6rditih bojih so uničile čete nemške suhozemne vojske in flakartilerije v času od 3. do 5. septembra 240 sovražnih tankov in naskočnih topov. Z ostale vzhodne fronte so sporočili samo lokalne boje v področju Dorpata. V zadnjih dveh dneh so izgubili boljševiki na vzhodni fronti 73 letal.
Trpljenje Finske
se bo šele pričelo
Švedski tisk ugotavlja, da je finska javnost i dostojanstvenim mirom sprejela vest o koncu bojev na fronti. »Svenska Dagbladet« poroča, da ni na Finskem nikakih demonstracij, nikakih zastav, nikakega smeha, temveč samo globoka resnost. »Stockholms Tidningen« piše, da stoji finski narod v pričakovanju izbire svoboda ali smrt. Nik-do ne more ničesar reči o sovjetskih pogojih, in to je tisto, kar tlači finsko javnost kakor velika mora. Ako bodo sovjetske čete zasedle severno Finsko, kakor se domneva, bo skušal velik del prebivalstva zbežati proti jugu ali pa na Švedsko.
Medtem je postal ministrski predsednik Hack-zell tarča sovjetskih napadov, čeprav je to isti Hackzell, ki je tako rade volje sprejel februarske sovjetske predloge letošnjega leta. Baje bo Hack-zeli 6am odpotoval na čelu finske deleqacije v Moskvo. »United Preß« poroča iz Moskve, da vztraja Moskva pri februarskih pogojih, pač pa se bodo ti poqoji za Finsko poslabšali v toliko, da bo Moskva povečala svoje odškodninske zahteve. Angleški listi že cinično pišejo, da bo Finska vključena v bodoče v nekak sovjetski »zaščitni sistem«. Moskovski radio pa je izjavil, da Finska sovjetskih »predpogojev« za premirje ne sme zamenjati s pravimi poqoji, ki še niso iz-gotovljeni. To je tedaj usoda Finske, ki je ustavila boj za svojo svobodo in neodvisnost.
*	Poraz tolovajskega pohoda na Balkanu. Nemške čete so v razmeroma kratkem času skupno z domačimi četami razbile na Balkanu najprej vzhodno krilo in pozneje še center proti Srbiji usmerjenega prodiranja tolovajev. Pri tem so imele komunistične tolpe velike izgube na ljudeh in materijalu. 2e v drugem tednu avgusta je bila odpravljena vsa nevarnost za Srbijo in skoraj na vseh področjih se je začelo preganjanje sovražnika. Končno je popustilo bojevanje, ker so se tolovaji izogibali bojev in tako prište-dili nadaljnjo slabitev svojih oddelkov.
*	Cestne železnice brez sprevodnikov. Mesto Breslau namerava poskusiti z odpravo sprevodnikov na svojih cestnih železnicah. Na mesto sprevodnikov, ki so danes večinoma ženske, bi uredili nekakšne avtomate za prodajo vozovnic, s katerimi bi se potujoče občinstvo oskrbovalo samo. Trenutno študirajo način kontrole, ki naj prepreči neplačevanje vožnje in urejevanje reda. Gre za pridobitev in osvoboditev novih delovnih sil za totalno vojno vpostao.
o Javno delovanje Laponcev. Število Laponcev nam pove, da gre za najmanjše pleme ali ljudstvo v Evropi, ki zavzema v kulturnem pogledu tudi najnižjo stopnjo. Njihov življenski prostor je razdeljen na tri države: Norveško, Finsko in Sovjetijo in tudi meje teh držav niso mogle popolnoma izbrisati njihovih primitivnih šeg in navad. Politično niso Laponci nikjer nastopali, da bi izražali svoje zahteve in želje. Sedaj je pa Sovjetija objavila, da je bolševizmu uspelo v Laponcih vzdramiti zanimanje za politiko. Tako poroča na primer londonski tednik »Weekly Review« o nekem načrtu, ki se je baje porodil v laponskih krogih in gre za tem, da bi 6e združili vsi Laponci v enotno sovjetsko republiko. Boljševizem gre za ustanovitev lapon6ke republike pod moskovskim klobukom, kar bi Sovjetijo povečalo na račun severnega dela Norveške in Finske. S tem bi Sovjetska Unija imela pod kontrolo evrppsko-arktično morsko pot, postala bi pa hkrati do neke meje tudi skandinavska država
Položaji po frontah
Uspešna nemška obramba na vseh bojiščih - Inicijativa akcij je vedno v nemških rokah - Povračilno orožje „V i" povzroča vedno večjo škodo - Strah pred novim nemškim orožjem
»Štajerski Gospodar« prinaša v zgoščeni obliki V6a glavna poročila o vojnih dogodkih. Bralci si iz istih od tedna do tedna lahko napravijo podobo, ki jim predoči položaj front. V kolikor dopušča prostor, objavljamo razen vseh dnevnih vojnih poročil tudi mnogoštevilne članke iri beležke, ki omogočajo bralcem razlago o vsem, kar je aktuelnega. Poglobitev v potek bojev in položaje front olajšujemo od slučaja do slučaja tudi z objavo zemljevidov.
Znano je, da se nahajajo vse naše fronte že dalje časa v uspešni obrambi ali defenzivi, medtem ko so Angleži, Amerikanci in Soyjeti v napadu ali ofenzivi, ker bi nas radi premagali s 6vojo številčno in materijalno premočjo.
Nemčija je v zadnjih dveh vojnih letih prepustila sovražnikom velika področja, ki iih je za-vojevala v letih 1939-42. To so za sovražnike do neke meje s ^r vidni, nikakor pa ne odločilni uspehi. Izguba so namreč pri tem gore ljudi, orožja, municije in materijala, ne da bi bili pri tem kjer koli uničili ali uspešno in odločilno porazili kako nemško fronto. Naše fronte so se umikale in se delno še umikaio in branijo strnjene in neporažene, prizadevajoč največ s svojim gibljivim načinom vojskovanja napadalcem velikanske izgube. To velja za fronte na zapadu,
je. Pri vsem tem vojskovanju z »V 1« pa nimajo Nemci skoraj nobenih izgub ter so v 6tanju, to razstrelilno letalo izdelovati v zadostni količini in precej hitro. Ce sodimo po tem izumu, si lahko predstavljamo skrb in strah Anglo-Amerikancev pred še učinkovitejšim, v pripravi in izdelovanju 6e nahajajočem nemškem orožju, razumljiv nam je pa tudi mir nemškeqa vodstva, ki popolnoma zaupljivo gleda v nadaljnji razvoj vojne.
POLITIČNE BELEŽKE
strski predsednik Lakatos je za nadaljevanje vojne, za zaščito madžarskih mej, za vzdrževanje notranjega miru in reda ter za zvišanje produkcije.
□	Finska prelomila svoje odnošaje z Nemčijo.
Finska vlada je prelomila svoje diplomatske odnošaje z Nemčijo. Ta prelom je smatrala Sovjetska Unija kot predpogoj za objavo pogojev premirja, ki jih namera diktirati finskemu narodu. Nemčija je bila že več mesecev pripravljena na izgubdjtfinskega zaveznika ter je v to svrho izvedla vse varnostno ukrepe. •
□	1,4 milijonov Romunov v Sibirijo. Madžarska poročevalnica MTI poroča iz Carigrada: Tukajšnji sovjetski krogi potrjujejo iz Romunija izvirajoče informacije, po katerih so začeli bolj-ševiki zbirati prvi del romunskih delavcev, ki odidejo na delo v Sovjetijo. Odgon 1,4 milijonov Romunov v Sibirijo je posledica izdaje »kralja« Mihaela. Njegov minister Maniu je medtem podal izjavo sledeče vsebine: »Ne prikrivamo, da nS&i-povzroča naloženo premirje velike žrtve in da zapušča v naših srcih boleče rane.«
□	V Parizu, ki so ga okupirali Anglo-Ameri-kanci, je nastala pravcata anarhija. Na podlagi ovaduštva 60 pozaprli doslej že 4000 oseb.
□	V zasedeni Italiji ne obratuje nobena tovarna. Kakor poročajo nevtralni novinarji iz za-
n »V 1« je poškodoval nad milijon hiš. Tako je izjavil angleški poslanik Halifax pri ameriški vladi v Washingtonu v nekem svojem govoru, ki je bil namenjen ameriškemu prebivalstvu.
□ Partizanstvo na Slovaškem. Pretekli četrtek je govoril slovaški prezident dr. Tiso svojemu sedene Italije, ne obratuje tamkaj vsled pomanj-narodu. Uvodoma je povdaril uspehe, ki jih je kanja surovin niti ena tovarna. Brezposelnost je beležila Slovaška v več kot pet letih poi svoji zavzela takšen obseg, da si ga ni mogoče pred-ustanovitvi. Boljševiški agenti bi hotel; s svojo stavljati. Tistih par obratov, ki delujejo izključno lažiagitacijo motiti ta razvoj. Prišlo je tako da- za anglo-ameriško vojaštvo, je vpostavilo veci-
leč, da po Slovaškem morijo in ropajo med delavci, kmeti in duhovščino. Sodrga je planila, da bi ustvarila na Slovaškem zmešnjavo in tako pripravila teren za boljševizem. Ker lastne sile
ne zadostujejo, je zaprosil dr. Tiso velikega jugu in vzhodu. Povsod krvavijo in se uničujejo nemškega zaveznika za vojaško pomoč pri pobi-naskakujoče sovražne divizije, ki bi rade. izsilile janju boljševiških tolp. Prihod nemških čet na
za vsako ceno odločitev v svoj prid. Naša hrabra oborožena sila se pa pri tem brani in bojuje kakor razdražen lev, izogibajoč se lastnih velikih izgub. Naše vodstvo in ljudstvo se pa tudi zavedata nevažnosti poteka in lege front. Doslej se vršijo še vse operacije na sovražnem ozemlju, akoravno 6e fronte približujejo mejam Reich-a, ki je nekakšna citadela v evropski tndnjavi, kar seveda še dolgo ni odločilno, ker so še vse nemške fronte v neporaženem stanju.
Kdor je zasledoval vojno-politična poročila zadnjih tednov, mu ne b<^ težko napraviti si sliko, ki je sledeča:
Naše fronte na zapadu in jugu proti Anglo-Amerikancem ter na vzhodu proti sovjetom so slej ko prej v obrambi, ki slabi in uničuje sovražne sile. Sovražnik nastopa prav posebno na zapadu z veliko brzino, ker mu naše povračilno orožje »V 1« prizadeva veliko škodo in ker ga očiqled tega učinka navdaja strah pred novim nemškim orožjem. To je razumljivo, saj še proti »V 1« ni našel protiobrambe. Prav dobro se namreč zaveda, da bo novo nemško orožje, o katerem 6e sedaj samo namiguje in prerokuje, še nekaj hujšega od sedanjih samoletečih bomb. Zato bi pa rad še pred vpostavo novega orožja izsilil odločitev vojne.
Vsa ta prizadevanja Anglosasov bodo pa ostala samo pobožne želje. Naše fronte so na tem, da'oslabijo in ohromijo moč sovražnika, zaposlu-joč qa s krvavimi bitkami, vse dokler s: Nemčija s svojo totalno vojno vpostavo, ki deluje v polnem teku, ne izdela v dovoljni meri noveqa načina sedanjeqa voiskovanja načelno izpreminja-jočega orožja. To orožje bo s svojo vpostavo kar čez noč, ne samo izravnalo našo trenutno številčno in materijalno podrejenost napram sovražniku, temveč nas na celi črti napravilo v vsakem pogledu za vojskovanje močnejšeqa in nadrejenega. Tako qlasijo namigavanja iz ust in izpod peres merodajnih in poučenih krogov o nemškem izumu, ki bo zdaleka zasenčil vso dosedanio vojno tehniko.
Zadostuje nam, če se poglobimo v duhovitost in višek izuma »V 1«, bombo ali mino brez posadke, ki povzroča v Angliji nepopisno "škodo. To za sovražnika nevidno razstrelilno snov občuti ves angleški narod, ne da bi bil v stanju; organizirati kako protiobrambo. Anqleži so obstreljevani s temi letečimi bombami noč in dan in nikdar 6e ne ve, kje, kam in kedaj, bodo padale in eksplodirale. Nad milijon hiš imajo od teqa orožja poškodovanih v Anqliji Vsi sovražni poskusi protiobrambe so se izjalovili Neznana mu je sestava raz6trelilneqa telesa, nepoznana mu je pa tudi lega baterij, ki te bombe izstreliujejo iz evropske celine preko morja na angleško otoč-
Slovaško zasleduje samo en cilj: uničenje tolp. Dr. Tiso je končno izjavil, da je na svojem mestu, prav tako tudi vlada. Ce bodo vsi Slovaki izpolnili svojo dolžnost, bo na Slovaškem v par dneh zopet mir in red.
□ Nova madžarska vlada. Regent Horthy je namesto obolelega ministrskega predsednika Sztojay-a, ki je podal demisijo, imenoval novo vlado, kateri načeluje general Lakatos. Zunanji minister je podmaršal Hennyey. V ostalih port-feljih ni bilo bistvenih Sprememb. Novi mini-
noma voiake, da bi tako zmanjšali stroške.
□	Nedičev poziv Srbom- Ob tretji obletnici imenovanja njegove vlade je govoril srbski ministrski predsednik, general Milan Nedič, srbskemu narodu po radiu. Nedič je podal izčrpno poročilo o delovanju njegove vlade v preteklih mesecih. General Nedič je v svojem qovoru podčrtal, da je bila edina pot za rešitev srbskega naroda pred boljševiškim poginom v sodelovanju z nemško okupacijsko oblastjo. Tej poti je o6tala vlada nacionalne rešitve vsa tri leta neomajno zvesta. Cas in rezultati so potrdili sadove tega dela.
□	Besnenje Gaullistov v Franciji. Gaullističnl odbor za javno pravosodje je v Parizu osnoval 12 prekih sodov, ki bodo takoj stopili v svojo funkcijo. V Montpellierju so obsodili na smrt prefekta, šefa policije in še deset drugih oseb. Obsojenci so bili medtem že usmrčeni.
ÜO
ko
muns
Obsedno stanje v Bukarešti -
žeieY plenijo
Boljševiki delajo V Romuniji, kar hočejo
Boljševiška vojska je po vesteh, ki prihajajo iz Bukarešte, vtrgala oblast nase v vseh zasedenih okrajih.
redil, da so rdeče čete obmetavali s cvetlicami, toda romunski narod čuti vso težino boljševiške okupacije. Sam minister Maniu je izjavil v nekem govoru, da gre Romunija tažkim časom nasproti in da se mora romunski narod pripraviti na najhujše žrtve. Kakor poroča agencija »Asso-
ogiba Kremlj formuliranju pogojev premirja, da bi medtem z večjim uspehom pospešili boljševi-Izdajalski kralj Mihael je sicer od- zacijo Romunije. Posebno vlogo v izdajstvu Romunije igra komunist Patrascanu, ki se smatra »pravosodnim ministrom« nove »vlade«. Radi komunističnega delovanja je bil Patrascanu obsojen na šest let ječe, vendar se mu je posrečilo letos spomladi pobegniti iz nekega koncentracijskega taborišča. Patrascanu je kaj hitro našel
ciated Press«, je razpoloženje v Bukarešti žejo zvezo z Mihaelom ter mu je obljubil boljševiško
mučno. Sovjetski poveljnik mesta je proglasil obsedno stanje, ne da bi bile pri tem romunske oblasti kakorkoli udeležene. Medtem ko so vse trgovine zaprte za domače prebivalstvo, korakajo boljševiški vojaki po ulicah, plenijo trgovine in odnašajo vse, karkoli jim pride pod roke. Vojaki delijo prebivalstvu letake in ga podžigajo, naj
pomoč za slučaj, da bo odstranil Antonesca ter se postavil proti Nemčiji. Majnika 1. 1944 se je po prizadevanju Patrascana vršila konferenca med kraljem in njegovimi svetovalci ter komunisti. Pri tej priliki so ugibali tudi o možnosti, da se bo izdajalec Mihael odpeljal v Moldavijo ter tamkaj stavil pod zaščito boljševiških čet
pospeši sestavo čisto komunistične vlade. Slične	To se je razbilo tedaj ob razmerju sil. Junija so
so razmere tudi drugod v Romuniji. Lokalne ro-	nato sklenili komunisti svoje zavezništvo z »de-
munske oblasti nimajo sploh nikake besede in	mokratskimi« strankami proti Antonescu. To je
delajo sovjetski polit-komisarji, karkoli jim je	privedlo tako daleč, da je Romunija odposlala
drago. Na podeželju so boljševiki že začeli ple-	svojo delegacijo v Kairo, nakar je izbruhnilo
niti letošnjo žetev. Kmetom pa niso dali de«arja, temveč samo pobotnice, ki jih mislijo izplačati bogvekedaj. Izdajalci pa že skušajo izpolniti prvi rok pogojev za premirje. Od 1,400.000 delavcev, ki bodo morali oditi v Sovjetsko Unijo na delo, je bil že sestavljen prvi .transport. Številne romunske edinice, ki so bile razorožene, so boljševiki spravili na vlake ter jih zavlekli nekam v Sovjetijo. -	x
Romunska komisija za premirje, ki jo vodita Prinz Barbu Stirbey in komunist Patrascanu in ki je prispela z letalom v Moskvo, še vedno čaka v čakalnici Kremlj a. Doslej ni smela stopiti v zvezo z izdajalsko vlado v Bukarešti, ki je samo izvršilni organ boljševikov. Podoba je, Ha se iz-
neprikrito izdajstvo.
□ Moskovski »predpogoji«. Kot predpogoj za pričetek pogajanj za premirje je sovjetska vlada po najnovejših poročilih zahtevala od Finske prekinitev diplomatskih odnošajev z Nemčijo, obenem pa mora nemška oborožena sila izprazniti Finsko do 15. septembra. Šele po izpolnitvi teh »predpogojev« da je Moskva ^pripravljena sprejeti odposlanstvo finske vlade, ki bo imelo sprejeti boljševiški diktirani mir. Švedski tisk izraža bojazen, da bo Moskva svoje zahteve napram Finski še poostrila. »Nya Daglight Alehan-da« je mnenja, da bodo Finci šele naknadno izvedeli, kaka usoda jih čaka.
Bilder aus dem Kriegsgeschehen
' mmm
»Panther« und aulgesessene Panzergrenadiere treten ostwärts Warschau zum Angriff an
ff-PK-Zeichnung Böhm (Sch)
Ersatz aus der Heimat
Grenadiere einer soeben im Südabschnitt der Ostfront eingetroffenen Division auf dem Marsch zur Front
PK-Kriegsberichter Otto Paul (Sch)
?'^-ii^.i^-düjpt, aiiuti aeiu
Nation steht, kann nie
idiidtibmus cie. g J:./en mit einem Sieg enden.«
Goebbels
Schnelle Betreuung unserer Verwundeten	Fallschirme werden überprüft
Mit einem Hundegespann wurde der Verwundete zum Haupt- j In regelmäßigen Abständen werden die Fallschirme unserer Verbandsplatz gebracht, wo er sofort operiert werden konnte, (liegenden Verbände durch den R.- und S.-Wart, den verant-Ein Sanitätekraftwagen bringt ihn nun zum Lazarettzug, der Wortlichen Mann, für Rettungs- und Sicherungsgeräte, über-ihn in das nächste Lazarett überführt	W prüft. Von seiner gewissenhaften Pflichterfüllung hängt oft
ff-PK-Kriegsberichter Truöl (PBZ—Sch) das Leben seiner in Luftnot befindlichen Kameraden ab. —
Luftschraubenwind eines Schlachtflugzeuges wird der Schirm aufgerissen.
PK-Kriegsberichter Doege (Sch)

Am Rande des Südostkrieges
Von Kriegsberichter Dr. Heinz Schwitzke.
Man kann die Geschehnisse immer nach verschiedenen Richtungen hin ausfegen, auch die Geschehnisse des Krieges natürlich. Sie sind an sich nackt und nüchtern, und gewinnen erst durch die Deutung ihren Sinn Der Feind 6ieht in den Dingen, wie 6ie sich entwickeln, etwas anderes als ■wir, wir etwas anderes als der Feind. Und so stünde Behauptung gegen Behauptung, wenn es nicht hin und wieder kleine Gelegenheiten gäbe, auch Deutungen nachzuprüfen. Ein Kriegsschauplatz, der zur Zeit Nebenkriegsschauplatz ist; wie der Südosten, bietet dazu oft die feinsten Handhaben. Es spiegeln sich hier bisweilen die großen Ereignisse im kleinen, aber desto schärfer und genauer und so	«->h
häufig nachdenkliche Bilder, 'die sich aus allerlei bescheidenen Meldungen zusammensetzen, wie sie am Rande des Geschehens eingehen.
Uber das Verhältnis der Alliierten untereinander beispielshalber unterrichtet nichts besser
als der Befehl des Bandenhäuptlings aus Kroatien an seine Banditen, bei Sammlung der nachts und aus der Luft von verbündeten Flugzeugen abgeworfenen Waffen und Güter ja heimlich zu sein und die Engländer und Amerikaner ja nicht wissen zu lassen, was die Russen geliefert haben. Daß gleichzeitig aus diesem Befehl hervorgeht, es wäre dann imxher noch erträglicher wennx die Russen erfahren, was die Anglo-Amerikaner bringen, verrät die eigene Stellung des Herrn Broz trotz seines Leugnens und Sträubens nicht gerade undeutlich. Aber dafür liegen auch noch andere Anzeichen vor. Zwar ist es dann und wann vorgekommen (und auch das konnte uns natürlich nicht verborgen bleiben), daß in den Bandenwäldern gewaltige Streitigkeiten ausbrachen, welche Fahne zu hissen sei. ob die jugoslawische Trikolore, die die Engländer lieber sehen, oder der Sowjetstern, und daß es dabei ziemlich blutige Köpfe gab. Aber die Parteigänger der Trikolore
dürften doch in der entscheidenden Minderheit sein. Das ist ganz besonders schmerzlich den zahlreichen Besatzungen klargeworden, die mit ihren Viermotorenbombern über Kroatien in die Ostmark oder nach Ungarn einflogen und dann havariert durch unsere Flak oder Jäger nicht mehr nach Hause kamen Viele von ihnen sind nachweislich aus den Wäldern, in denen die Banden hausen, nie wieder herausgekommen. Zum mindesten sind sie oft von ganzem Herzen verprügelt worden, und Bandenprügel wiegt nicht gerade leicht Aber auch über eine große Zahl von Erschießungen liegen Meldungen vor. Im übrigen hat ja auch noch keine Besatzung Hes Feindes verschwiegen, wie ungern sie dieses Gebiet überfliegt. Und es geschieht keineswegs umsonst, wenn sogar von den zu den Waldbrüdern kommandierte Soldaten, englischen Funkern oder Verbindungsoffiziere, hilfesuchende Funksprüche in den Äther hinausgeschickt worden sind: man möge 6ie doch ja schleunigst wieder abhplen, da es ihnen bei den rauhen Bundesgenossen so gar nicht gefiele und sie ihres Lebens nicht sicher seien.
es etwa hieß: wenn Ihr diesen oder jenen Abschnitt besetzt oder diese oder jene Straße, dann könnt Ihr mit Waffen rechnen, sonst seht, wie Ihr Euch selber helft. Das stärkste Stück ist aber wohl jene Methode, die immer häufiger und um-fanqreicher angewendet wird, und die auch ganz besonders bei der kroatischen Bevölkerung, die in ihrer Versorgung durchaus nicht auf Rosen gebettet ist, immer größeres Entsetzen und immer größere Erbitterung erweckt: daß nämlich die Alliierten neuerdings lieber in die von den Banditen mühsam zurechtgemachten, abseitigen Notflugplätze hineinlanden, als nur von, oben abzuwerfen. Der Grund liegt bestimmt nicht darin, daß 6olche halsbrecherischen Landungen beguemer sind. Weit gefehlt! Aber wenn man landet, kann man nicht nur etwas bringen, man kann auch
wieder etwas mitnehmen. Und so lassen sich denn die Anglo-Amerikaner von den Banden mit dem wenigen Schlachtvieh bezahlen, das der kroatischen Bevölkerung gehört, und schleppen es durch die Luft nach Italien. Sie Jjehauptei) zwar, es 6ei eine freche deutsche Propagandalüge, daß in Italien gehungert würde. Aber die Luft ist ja nicht gerade der billigste und naheliegendste Beförderungsweg für Vieh. So müssen sie es doch wohl sehr bitter nötig haben.
POLITIČNI DPOBIŽ
So also sieht es au6. Und wie es um die Lieferungen, die nachts eintreffen, eigentlich bestellt ist, darüber gibt es auch täglich hinreichend beredt'e Zeugnisse Denn keineswegs ist es nur einmal vorgekommen, daß solche Lieferungen von englischer Seite beispielehalber an Bedingungen geknüpft waren, die zwar den Engländern, nicht aber den Banditen zugute kamen, und daß
□ Bolgarija se je udala izsiljevalni politiki zaveznikov. Bolgarski ministrski predsednik Bagr-janov je dne 2. t. m. prečital v sofijskem radiu kratko izjavo, da je njegova vlada podala de-misijo. Novim ministrskim predsednikom je bil imenovan Muravjev. Nova bolgarska vlada pomeni političen sunek v smeri na levo. Doslej ta vlada ni zamogla postaviti nikakega programa, ki bi Bolgariji osigural zaželjeno nevtralnost, samostojnost in neodvisnost V bolgarskem narodu, zlasti pa v vojski, vlada velik poplah. Iz vsega
tega je razvidno, da se je Bolgarija udala izsi-ljevalnemu pritisku zaveznikov. Bagrjanova vlada ni bila več dorasla položaiu zato je prepustila odgovornost za odločitev, ki 6e nahaja pod pritiskom sovražnega izsiljevanja, novi vladi.
O Preosnova vlade na Hrvatskem. Poglavnik dr. Ante Pavelič je 1. septembra razrešil dolžnosti notranjega ministra dr. Mladena Lorkoviča, vojnega ministra Ante Vokiča, generalnega ravnatelja za javni red in mir dr. Miljutina Jurčiča in predsednika zagrebške policije dr. Josipa Vragovič-a. Obenem je bil imenovan notranjim ministrom do-glavnik in ustaški polkovnik. Mate Frkovič, voj-
nim ministrom podadmiral Steinfl, prometnim ministrom dr. Joso Dumadžič, generalnim .ravnateljem za red in varnost ustaški polkovnik in dosedanji veliki župan Erik Lisak in ustaški major Ivan Kirin predsednikom zagrebške policije. Obenem je bil podmaršal Čanič razrešen svojega delokroga kot vrhovni poveljnik hrvatske oborožene sile. To funkcijo bo odslej izvajal sam vojni minister.
O Ameriški minister Nelson potuje po Aziji. Ameriški minister ža vojno produkcijo Donald Nelson je nedavno na svojem potovanju v Kitajsko prispel v Moskvo. Spremlja ga generalni major Patrick Hurley, osebni zastopnik Roose-velta v Osrednjem in Daljnjem vzhodu.
O Kriza v grški emigrantski vladi. Svojo ostavko so podali trije ministri grškega emigrantskega odbora, in sicer podpredsednik vlade Sofoklej Venizelos, minister brez listnice Rendis in mornariški minuter Kylonas.
□ Roosevelt pleni rudnike. Prezident Roosevelt je dal zapleniti deset rudnikov Pennsylvaniji ter je odredil, da morajo v teh rudnikih v polnem obsegu nadaljevati obratovanje. Omenjeni rudniki so bili ogroženi vsled štrajkov v svoji produkciji.
UMNI KMETOVALEC
Kanalizacija kmečkega bivališča
Naprednost kmetovalca se med drugim lahko presodi tudi po načinu, kakor ravna z gnojem in gnojnico. Zanikrn gospodar dopušča, da se nesnaga razprostira po vsem dvorišču, da gnojnica teče vse vprek okoli hlevov in se razliva okrog stanovanjskih hiš, po potih in celo na javne ceste. Taka kmetija nudi zoprno sliko umazanosti, ki zastruplja zrak in pospešuje razvoj nadležnega mrčesa in klic vseh mogočih bolezni.
Podobno je tudi za smotrno ureditev gnojišč in gnojničnih jam najvažnejše, da se vsa mesta, na katerih se zbirajo in po katerih se odvajajo odpadki, dobro izolirajo od vse okolice.
Tudi v najskromnejših kmečkih domačijah je mogoče doseči tako izolacijo z materijalom, ki ga je na deželi skoro povsod nekaj: je to mastna ilovica, ki ne prepušča vode. Z njo naj se predvsem pokrije vsa talna ploskev hleva, tako, da se prepreči pronicanje tekočih odpadkov v zemljo in zidovje. To je zlasti važno na vseh naših ravninskih pokrajinah ob večjih rekah, kjer tvorijo teren grobe naplavine: gramoz in grobi pesek.
V	skromnih kmečkih domačijah služi taka ilovnata plast lahko že neposredno za pod v hlevu; treba je izdatneje nastiljati. Bogatejše kmetije bodo svoje hleve nad tako ilovnato izolacijsko plastjo še tlakovale. Tekoče odpadke odvajamo v plitvih žlebovih, izpeljanih ob stojiščih- živine do greznice ob gnojišču. Tudi te jarke moramo spodaj dobro izolirati z ilovico, ali pa jih izdelati iz snovi, ki vode ne propušča, kakršen je kamen v cementni malti, trdo žgana opeka v cementni malti ali pa dober beton. Po teh jarkih odvajamo tekoče odpadne snovi d& greznice, ki jo uredimo neposredno pri gnojišču, na zadnji, od dvorišča odmaknjeni strani hleva. Najboljša je severna stran, ker je za gnoj dobio, da je v senci.
V	skromnejših razmerah uredimo gnojišče kot plitvo kotanjo, ki jo zopet spodaj izoliramo z mastno ilovico; zadostuje plast 20—30 cm, katero zgoraj utrdimo z navadnim tlakom iz grobega kamna. Robove gnojišča dvignemo za približno 15 cm nad okolišni teren, da nam pri nalivih de ževnica ne preplavi gnoja in ne odplavi dragocene sestavine. V nagnjenem zemljišču je treba poskrbeti s primernim jarkom za neškodljivo odvajanje deževnice okrog gnojišča in mimt> grez-
nice. Premožnejši kmet si bo seveda uredil solidno zidano gnojišče. Greznice za zbiranje gnojnice, bi morale biti pa tudi pri najmanjših podeželskih hišicah solidno zgrajene iz nepropustnega materija-la. Greznice pokrijemo z močnimi lesenimi plohi ali pa z betonsko ploščo, v kateri pustimo samo približno 60 cm široko in 1 meter dolgo vstopno odprtino, ki jo pokrijemo z lesenim pokrovom.
Važno vprašanje zase so stranišča kmečkih bivališč. Pri manjših kmečkih hišah so stranišča po navadi neposredno pri gnojišču. S tem je sicer to vprašanje najbolj enostavno rešeno, kajti neugodni duh iz stranišča ni toliko nadležen za stanovanje.
A v novejših časih si želi tudi v skromnih razmerah živeči deželan stranišče neposredno pri stanovanju. Kako preprečiti pronicanje neprijetnih in zdravju škodljivih hlapov v stanovanje? Ako je v naselbini vodovod in zadosti sredstev, je naj-prikladnejši angleški način izplakovalnih stranišč. Toda znatna množina vode, ki se za angleška stranišča porabi, 6ilno razredči odpadke, v greznici se pa nabira veliko vode. Ako greznica ni posebno velika, nastanejo težkoča z odvajanjem raziedčene gnojnice. V gramoznem terenu jo enostavno spuščajo v poniklovalnice; ako pa je teren nepropusten, postane tudi ta razredčena gnojnica nadležna za okolico, razen tega pa gredo dragocene gnojilne snovi v zgubo.
Zato priporočajo sodobni kmetijski strokovnjaki stranišča bodisi le z zelo skromnim izplako-vanjem, da se ne kupici preveč tekočih snovi, ali pa stranišča z mehaničnim zapiranjem, kar je še bolje. Kot delno snažilno sredstvo služi zdrobljena prst, ki se v odmerjenih množinah nasuje v greznico po uporabi stranišče. V nekaterih severnih krajih uporabljajo v ta namen zdrobljeno šoto.
Koliko je treba odpadne vode odvajati iz enega mesta na drugo, n. pr. pri večjem posestvu iz raznih hlevov v skupno greznico, naj se odvaja vedno v pokritih kanalih.
Snažno bivališče krepi kmečki rod, dviga in ohranjuje mu zdravje in življenjsko veselje. Zato bi bilo prav, da bi V6ak kmečki gospodar o teh stvareh razmišljal in jih poskusil zadovoljivo rešiti.
GOSPODARSTVO
Vinogradniški in sadjarski kotiček \
Kaj z odpadlim sadjem?
Zdravo zrelo odpadlo sadje se naj pobere, očisti ter uporabi za kak sadni izdelek; za marmelado, sadni sok ali se sproti posuši v krušni peči ali v pečici v krhlje. Jabolka in hruške se pa s pridom uporabijo za napravo sadnega mošta. Vso sadje pa, ki se za domačo uporabo ne rabi, sploh večja količina, se pa odda na zbirališča (Sammelstelle). Noben plod, predvsem sedaj v vojnem času, naj ne gre v izgubo. Vnovči se pa tudi še nezrelo 6adje, katero se sproti pobira in oddaja.
Vse odpadlo, tudi nezrelo sadje, se mora sproti pobirati tudi iz naslednjih razlogov: Odpadlo sadje je črvivo in ranjeno, začne takoj gniti, je napadeno od škrlupa itd. Če ostane sadje na tleh, se jabolčni zavijač, gniloba in škrlup neovirano širijo, ter napadajo ponovno zdravo sadje. Če
POZOR!
Naročanje in nakup »Štajerskega Gospodarja«. Radi totalne vojne vpostave so pošte mimogrede ustavile sprejemanje novih naročnikov za naš list, ker jim primanjkuje uslužbencev za nemoteno opravljanje vsega, kar je s sprejemanjem naročnikov in dostavo lista povezano. V kolikor bi naši bralci želeli dobivati naš list in ga pri pismonoši ali na*pošti ne morejo naročiti in plačati, jim svetujemo, da se obrnejo na naše raz-pečevalce, ki ga prodajajo kupcem,» kjer dobijo vsako številko po deset Rpf. Razpečevalci in prodajalci našega lista (trafikanti ali trgovci) pa dobijo od našega založništva vsako naročeno število »Štajerskega Gospodarja«, da lahko zadovoljijo vse morebitne kupce.
pa odpadlo sadje sproti pobiramo in uničujemo, zatiramo navedene škodljivce in bolezni. V gospodarstvu se tako sadje na različne načine lahko porabi: pokuha prašičem, kateri bodo hvaležni za priboljšek, ali se pa uporabi za napravo kisa. V nasprotnem slučaju se pa mora na kakršnji koli način uničiti — najboljše, da se na primernem mestu, ki nas ne ovira, zakoplje vsaj pol metra globoko. Popolnoma napačno je, tako sadje metati na kompost, ker se od tam ravno tako šarijo škodljivci in bolezni naprej.
Obiranje sadja
Dozorelo sadje je treba ob pravem času obrati. Za to se ne more navesti natančnega časa po datumu, ker je čas zrelosti — neglede na sorto — odvisen od lege, podnebja, zemlje, pa tudi od vremena.
Da je sadje zrelo, se najboljše pozna po tem:
1.	Da je popolnoma razvito in je doseglo sorti odgovarjajočo debelost.
2.	Da je pridobilo na barvi, lepo zarudelo ali porumenelo.
3.	Da že tu ali tam odpade kakšni plod, ali se da z lahkoto odtrgati.
4.	Po okusu, vonju in po tem, ker 6e že čuti nekoliko mehko, pri vrstah sadja (kakor na primer koščdčasto), ki dozori že -na drevesu do užitne zrelosti.
5.	Pri nekaterih sortah peškastega 6adja po peškah, ki postanejo temnejše barve.
Razlikujemo užitno in drevesno zrelost. Rano sadje, predvsem koščičasto, postane hkrati užitno in drevesno zrelo. Poznejše in peškasto sadje pa 6e trga že, ko je drevesno zrelo, ter se spravi do uižtne zrelo6ti v sadno 6hramb0. Ko bi to sadje pustili na drevesu do užitne zrelosti, bi med tem že Večina popadala na tla, ostalo bi pa zgubilo na vrednosti in bi postalo pusto in mok-nasto. Znano je, da sadje ne dozori vse hkrati ter ga je treba večkrat obirati. Zelo različno
dozorevajo breskve in marelice, katere je treba redno v presledku po dva dni obirati. Vsaki-krat se utrgajo samo debeli, barvani plodovi, ki se ■ dado z lahkoto odločiti in se čutijo nekoliko mehki. Ostali se pa pustijo še na drevesu. Le za pošiljanje namenjeno sadje" 6e utrga še popolnoma trdo, kaka dva dni ranije. Enako v presledkih se trgajo z dobrim uspehom tudi ranejša jabolka-in hruške. Obrano sadje se spravi v sadno shrambo, kjer v krajšem ali daljšem času pozori. Tako sadje je po okusu, vonju, sploh po kakovosti, znatno boljše in 6očnejše, kakor če bi ga pustili na drevesu dozoreti. Izkušnje pa so tudi pokazale, če ee obira sadje večkrat, zmiraj to zrelo, da se ostalo zn atno razvije in lepše dozori. Znano je, da _se plodovi . tik pred drevesno zrelostjo najbolj debelijo, pridobijo na teži in kakovosti. Kdor se hoče o tem prepričati, naj tik pred zorenjem izbere in- določi na eni veji več enakomernih, zrelih in razvitih plodov, ter po enega v presledku po dva dni utrga in primerja. Razlika v debelosti je znatna in je plod, ki je bil utrgan pred nekaj dnevi za polovico manjši, če pa primerjamo po okusu, pa znatno zaostaja.
_T i
Milo, pralni prašek
in čistilna sredstva
Če rečemo, da je vsa nemška industrija na zavidljivi višini, ne povemo nič novega. Da je pa prav posebno nemška kemična industrija izumi-teljica in voditeljica na področju kemije in kemičnih izdelkov, povemo to, kar že davno priznava ves 6vet. Zato ni nikakšen čudež, da so nemške tovarne kemičnih izdelkov razen svojih za vojskovanje neposredno potrebnih produktov rešila zadovoljivo tudi oskrbo Nemčije ter v veliki meri z njo povezane Evrope s pralnimi in umival-nimi sredstvi.
Milo znamke »Rif«, ki je mišljeno za toaletno in pralne svrhe ter istoimensko milo za britje krijeta s pomočjo pralnih praškov, pralne sode in ostalih čistilnih sredstev v glavnem vse potrebe prebivalstva. Da so razen tega za male otroke in specialne svrhe na razpolago še kakovostno boljša mila, priča o vsestransko preudarnem in umnem gospodarjenju s temi vsakodnevnimi potrebščinami.
Zrelejše generacije se še spominjajo, kako so ljudje v prvi svetovni vojni bili večkrat po cele mesece brez mila in pralnega praška, kar se danes pri organizatorno dobrem racioniranju še ni in tudi ne bo zgodilo. Akoravno na prvi pogled izgleda, kakor da bi bila količina umivalnih in pralnih sredstev skromna, je z ozirom na njihovo kakovost zadostna. Predpisani obroki popolnoma zadostujejo za umivanje, britje, pranje in čiščenje, in nikdo ki pravilno gospodari, še ni prišel v zadrego, da ne bi imel sredstev za pranje perila. Pri tem je pa podčrtati, da so pralni praški po zaslugi svojih receptov in izdelovalnih načinov sredstva, ki prav dobro perejo in čistijo, ne da bi s svojimi sestavinami prekomerno obrabljali, kvarili ali trgali tekstilije
Če opazujemo po mestih, trgih in vaseh perilo in obleke našega prebivalstva, ki ga pere in čisti s pralnimi potrebščinami naše kemične industrije vojnega izdelka, lahko ugotovimo, da na tem področju 6ploh ni vidna vojna, v kateri se nahajamo. Prebivalstvo ima v redu in čisto perilo in obleke in marsikatera moška srajca ali ženska bluza je po pravilnem in skrbnem pranju z našimi vojnimi pralnimi sredstvi lepša kakor je bila nekoč po pranju z milom in sodo predvojnega izdelka.
GOSPODARSKE VESTI_|
X Švedski trgovci o povojnih cenah. Na kongresu trgovcev v Goteborgu so med drugim govorili tudi o domnevanih povojnih cenah. Zastopali so stališče, da ni pričakovati drastičnega padca cen. Višina švedskih cen je narasla radi previsokih transportnih stroškov za importno blago, kar se bo po vojni samo izravnalo. Bolj težavno bo pa to v državah, ki med vojpo niso zavirale razvoj cen.
X Petrolejska industrija. Petrolejska koncema Standard-Oil of California in Texas-Oil sta ustanovila interesno skupnost, da bi skupno operirala in eksploatirala v Egiptu, Novi Zelandiji in Avstraliji. Nova družba 6e imenuje American
MALE VESTI
*	Führer je počastil bojevnike, ki so se odlikovali v bojih mož do moža. Osebno je izročil 14 bojevnikom odlikovanja »Die Goldene Nah-kampfspange«. Gre za prve odlikovance s tem nedavno ustanovljenim novim odlikovanjem.
*	Odločilna je vera v Führer-ja. Na sestanku voditeljev Kreisführung Marburg-Stadt je govoril Kreisführer Strobl ter dejal med drugim sledeče: »Objektivnost, strogost in pravicjnoJt so smernice voditeljev in sotrudnikov. Njihovo delo mora biti vzorno. Mimo terja odločajo vera v Führer-ja in vera v našo zmago — ter naša močna srca, ki jamčijo za zmago. S fanatično odločnostjo bomo nadaljevali naš boj in naš pohod«.
*	Nov voditelj urada Reichskommissar zur Festigung deutschen Volkstums in Marburg. Gauleiter in Reichsstatthalter Dr. Sigfried Uiberreither je v svojstvu kot Beauftragter des Reich&kom-missars für die Festigung deutschen Volkstums v ßporazumu z uradom Čhef des Stabshauptamtes des Reichskommissans für die Festigung deutschen Volkstums, ^-Obergruppenführer und General der Polizei Ulrich Greifelt, z veljavnostjo z dne 1. septembra 1944, razrešil dosedanjega voditelja imenovanega urada v Marburg-u ter imenoval novim voditeljem Oberregierungsrata pri uradu Reichsstatthalterja Herbert Leonhardta.
*	Letno veselico 60 priredili nedavno malčki otroškega vrtca Ortsgruppe v Brückel-u (Kreis Rann). Navzoče starše so otroci razveselili 6 petjem, pravljičnimi igrami ter razveseljivimi športnimi prireditvami.
*	Otroška veselica v Elchental-u. V Eichental-u, Krei6 Trifail, so imeli nedavno otroško veselico. Uvod je otvorilo sviranje fanfar odredov Deutsche Jugend. Na sporedu 60 imeli petje, plese in tekme. Višek prireditve je predstavljala prireditev pravljične igre »Schneewittchen«. Manjkalo pa tudi ni lutkovnega gledališča, Iki je otrokom «elo ugajalo.
*	Prosti čas (Hausarbeitstag) za žene. Tako-ivani »Hausarbeitstag« se bo dovoljeval tudi odslej, in sicer tistim ženam z lastnim gospodinjstvom, ki so zaposlene najmanj 48 ur tedensko. Ce pa delajo samo po pet dni tedensko, nimajo pravico do prostega dneva za domača dela. V ostalem se Hausarbeitstag dovoli vsake štiri tedne enkrat, ženam z otrokami izpod 14 let, v kolikor jih oskrbujejo brez pomoči, dvakrat v itirih tednih. Tedenski prosti čas štirih ur pa pripada 6amo ženam, ki nimajo noben dopoldan in noben popoldan v tednu delaprostega časa. Zene, ki delajo po sobotah skrajšan čas ali pa delajo v menjajočih se šihtah, ne dobijo tega tedenskega prostega časa. Nespremenjena ostane tudi možnost za matere otrok izpod 14 let z lastnim gospodinjstvom, da se jih osvobodi daljšega delovnega časa ter nočnega ali nedeljskega dela. Hausarbeitstag se dovoljuje samo na predlog.
»Rente ostanejo nedotaknjene. Nekateri rent-niki stojijo na stališču, da bi jim dodelitev domačega dela za vojno vpostavo prikrajšalo ali odvzelo rento. Izrecno se povdarja, da to ne drži, ker nimajo rente nikake skupnosti z odškodnino za doma opravljana dela za vojne potrebe.
*	Zborovanja v Krelsu Cilli. V mestu Cilli so imeli minulo 6oboto več shodov, kjer so poro-
Eastem Petroleum Co. in se je porodila kmalu po zaključku anglo-ameriških petrolejskih dogovorov.
X Kako gledajo Amerikanci na povojno gospodarstvo? Ameriški časopis »Fortune« je nedavno vprašal celo vrsto vodilnih podjetij, kakšne upe stavljajo v povojni eksport Amerike. 36°/n jih je izjavilo, da "pričakujejo od zunanje trgovine ogromni promet, 25% računa na dvig izvoza, medtem ko 36,7«/o ne pričakuje od povojnega uvoza nikakšnega vpliva na gospodarstvo.
X Nov tip trgovske ladje. Švedska ladjedelnica Gota je dobila naročilo za izdelavo ladje, ki bo služila hkrati kot motorna tankovska ladja in transportnik rudnin. Naročnik je Tarfik Aktie-bolaget Grangesberg-Oxelosund. Dvojna uporaba bo možna brez vseh tehniških sprememb. V sredini ladje bo montiran tank. 12.000 tonska ladja bo izpodrivala 13,5 vozlov.
X Koncentracija španskega gospodarstva. Špansko gospodarsko časopisje razpravlja v zadnjem času o procesu koncentracije španskega gospodarskega življenja. Zaznamovali so namreč večje združitve raznih tvrdk v industriji za oskrbovanje energije in v bankarstvu.
čevalci obdelovali lokalne probleme, dogodke v Sanntalu in vojni položaj. Poslušalci so z velikim zanimanjem poslušali govore.
*	Odlikovane sestre Rdečega križa. Gauleiter je nedavno osebno izročil odlikovanja Kriegs-verdienstkreuz II. Klasse mit Schwertern za vzorno zadržanje ob letalskem napadu na Marburg višji sestri Trude Wachnet ter sestrama Aloisii Roßmann in Amalii Kossi.
*	Junaška smrt voditelja nemške mladine. Na vzhodni fronti je padel junaške smrti za Füh-rerja in Reich kot Leutnant oklopne divizije »Großdeutschland« K-Führer področja Ost-Hannover, Hauptbannführer Josef Kremers.
*	Ne bojte se tovarniškega delal Totalna vojna vDostava vodi v tovarne zlasti ženske, ki doslej še niso imeli opravka pri strojih. To pa naj nikomur ne dela skrbi, ker učijo in uvajajo v obratih v strojno delo na način, ki ugaja in olajša uvodno dobo. Kdor ima voljo pomagati v izdelovanju za vojno, postane brez težav in nevarnosti v kratkem času vreden in koristen član delovne posade. Nemški možje in nemške žene zmagujejo v današnjih delovnih storitvah vse težave, zavedajoč se časti in odgovornosti, ne da bi jih pri delu kdo priganjal ali jim na kakšen način ogrenil njih delo .
*	Stirinožni veteran iz svetovne vojne je neki 381etni konj, last nekega kmeta pri St. Štefanu (Oberdonauj. Gre,za vprežnega konja, ki je kljub starosti še vedno zdrav in uporabljiv. Prvotno je služil ruskim kozakom za jahanje,, bil ranjen in ujet. Po ozdravljenju pa kot vprežna živina avstro-ogrske armade na italijanski fronti. Po svetovni vojni ga je kupil sedanji lastnik in je prav zadovoljen z njim.
*	Domoljubna žena. Gospa Maria Scheichenbauer iz Haslaeha (Kreis Pettau), je darovala iz hvaležnosti za čudežno rešitev Führer-ja, Nemškemu Rdečemu Križu v Edlingen-u 300 RM, ki jih je sprejela od države kot enkratno darilo staršem za na fronti padlega sina Oberst-a Walter Scheichenbauer-j a.
*	Drauweiler je zviSal prispevke za DRK. Ortsgruppa Drauweiler je pri zadnji cestni zbirki za Nemški Rdeči križ darovala 8974 RM, kar predstavlja znatno zvišanje napram isti zbirki v lanskem letu. Iz te zbirke je razvidno dejstvo, da stoji ves nemški narod za Führerjem in domovino, pripravljen, doprinesti vse žrtve za zmago.
*	Ženske, pazite pri delu na svoje lase! V
neki tovarni v Zlinu je prišla 21-letna Georgine B. pri delu s svojimi lasi preblizu koles stroja, pri katerem je delala. Pri tem jo je neko zob-často kolo zagrabilo ter ji dobesedno strgalo kožo iz glave. V groznih bolečinah so jo odpeljali v bolnišnico.
*	1'eveste vojakov nimajo pravice do dopusta. Dopust, ki pripada ženam vojakov, dokler traja dopust moža, ne pripada nevestam vojakov, če pridejo njihovi ženini ali zaročenci na dopust. Tako povdarja glavni pooblaščenec za delovno vpostavo. Ce se pa vojak med dopustom poroči, ima njegova žena takoj po sklenjenem zakonu pravico do dopusta v obratu, kjer je zaposlena.
*	Zaslužna babica je 80-letna Christine Holzem v Wershofenu (Rheinland), ker je tekom svojega petdesetletnega delovanja kot babica asistirala pri 15.000 porodih.
*	Vojni poškodovanci postajajo rokodelski mojstri. V nekem posebnem lacaretu Gaua Westfalen-Süd je nedavno napravilo več sto vojnih poškodovancev mojstrske izkušnje ter bodo v kratkem prešli v svoje nove rokodelske poklice. V velikih delavnicah z nalašč za vojne poškodovance urejenimi napravami se učijo in šolajo mizarstva, ključavničarstva, krojaštva, čevljarstva itd. ter v razmeroma kratkem času dosežejo take učne uspehe, da lahko položijo mojstrske izpite.
*	Redi, značke in zaslužni križci nemške oborožene sile. Čudežna junaštva nemških vojakov na vseh bojiščih sedanje vojne se nagradijo z vidnimi znaki v obliki raznih redov, značk in križcev. Veliko je število tistih elitnih mož v sivih suknjah, ki so bili deležni tega najvišjega priznanja. Do 1. avgusta 1944 je bilo podeljenih 4800 Ritterkreuzov, 539 Eichenlaubov, 83 krat meči in 19 krat briljanti. Briljanti predstavljajo najvišji znak nemške počastitve in nagrade junaštva. Odlikovanje Großkreuz zum Eisernen Kreuz je pa dobil doslej samo Reichsmarschan Hermann Goring. Število odlikovancev z odlikovanjem Eisernes Kreuz I. in II. Klasse je pa prav ogromno.
* »Pst, sovražnik posluša«. Tako stoji na velikih plakatih širom Nemčije kot svarilo pred sovražno špijonažo, ki je za naše oči nevidna, ima pa kljub temu povsod svoje oči in svoje ušesa. Zato je v interesu domovine, bojujoča fronte in vsakega poedinca, da smo v naših pogovorih vedno in povsod 6krajno previdni.
*	»Steirerland«. Septemberska številka tega vojaškega mesečnika Gaua Steiermark, izdaja za Spodnjo Štajersko, prinaša na uvodni strani sem nedavno umrlega štajerskega pesnika iir zdravnika dr. Hans Kloepfer-ja o kmečki hiši, ki jo lepša posnetek spodnještajerske kmečke do mačije. »Es liegt bei uns« se glasi članek Heinz-» Liebacher-ja o vojno-političnem položaju. Sledijo poročila o dogodkih v vseh sedmih spodnješto-jerskih Kreisih. Ilustriran prispevek o obisko spodnještajerskih malih deklic v KLV-Lager-iu ii Aflenzu je izpod peresa samega urednika lista, Norbert Jeglitsch-a. Nadaljnji prostor je posvečen resnemu, veselemu in humorističnemu čtiv\ ne manjka pa tudi športnih vesti in poročil ia starega dela Gaua Steiermark.
*	Nove oznake motoriziranih vozil. S 1. oktobrom stopi v veljavo po Reichsführerju ff izdano določilo o veljavnosti enotnega označevanja motoriziranih vozil, ki lahko vozijo tudi meó letalskim alarmom. Gre za znak letalske bombe. Doslej običajna 'znamenja ne uživajo potem nobenih prednosti več v cestnem prometu.
*	Smrt nemškega izumitelja. V Wien-u je umrl Dr.-Ing. Rud. Doczekal, ki je izumil qonilni stroj na takozvani »Dual-postopek«, ki predstavlja neke vrste gonilno napravo, črpajoč svojo silo i» toplote in ima precej 6ličnosti s »Perpetuum mobile«. »Dual-postopek« bi naj črpal svojo energiio iz nekega velikega toplotnega rezervarja, kakor na primer iz morja ter jo spravljal v delo. Njegov izum je še v stanju preizkušanja, ki je zelo dolgotrajno in težavno, akoravno obstoja v to svr-ho že poizkusna naprava.
*	Pošta nemškim vojnim ujetnikom v Severni Afriki. Pisemske pošiljke nemškim vojnim ujetnikom in civilnim internirancem v Severni Afriki ter take pošiljke od sovražnih vojnih ujetnikov in civilnih internirancev v Nemčiji 6e lahko pošiljajo z letalsko pošto, če se doplača po 5 Rpf za vsakih 5 g težine. Najmanjše doplačilo je 10 Rpf.
*	Municija in razstrelivo niso za otroke. V
Liegnitzu (Slezija) je neki desetletni fant našel nepoškodovan naboj za puško ter ga odnesel domov, kjer so se potem igrali otroci z njim. Pri tem je naboj eksplodiral, raztrgal fantu levo roko ter ga težko ranil na glavi in v trebuhu.
*	Ne približujte se zrušenim letalom! Sestreljena letala predstavljajo veliko nevarnost, ker še vedno lahko eksplodirajo morebitne bombe, bencin ali kako drugo razstrelivo. Zato se naj nikdo iz radovednosti ne približuje takim aparatom, temveč se je pokoravati navodilom straž, ki navadno obkolijo in zastražijo sestreljena ali zrušena letala, dokler jih ne odstranijo.
*	Stavljajte predloge za totalno vojno vpostavo! Izčrpati moramo vse možnosti totalne vojne vpo-stave. Če se lahko še kaj poenostavi, izboljša in če ni vojnovažno, odpravi, se naj stavijo tozadevni kratki predlogi na naslov Feldpostnummer 08000. Kennwort: Totaler Krieqseinsatz.
*	Vojni poškodovanci postanejo cestni mojstri. Generalni inšpektor za ceste je z neko okrožnico ugotovil, da se vojni poškodovanci kljub napornemu delu, ki ga zahteva služba cestarjev, lahko postavijo cestnim mojstrom. Tam, kjer je energija in volja (in obojega je navadno pri vojnih poškodovancih v izobilju) je vse to izvedljivo.
*	Letalsko-zaščltna služba poldnevno zaposlenih. Letalski minister je izdal odlok, da se uporablja poldnevno zaposlene v letalsko zaščitni pripravljenosti samo polovico časa od celodnevno zaposlenih. Delovne sile, ki so se javile prostovoljno in opravljajo častno delo, je pa popolnoma osvoboditi vsake letalsko-zaščitne pripravljenosti, ako se ne stavijo same prostovoljno za tako službo na razpolago.
v Ponosen dokaz nacionalne pripravljenosti. Začasen rezultat zadnje zbirke tekstilij, ki 6e bo po dokončni bilanci zvišal še za deset dp dvajset odstotkov, znaša sledeče: 33,531.000 kg starega tekstilnega blaga, okrog 700.000 še dobre, uporabnih oblačil za moške in žeske, 185.000 komadov moškega perila, 340.000* komadov ženskega perila, nad pol milijona komadov otroškega perila, daleč nad 100.000 komadov dobro ohranjenega, deloma posteljnega, deloma stanovanjskega perila. S tem je zbirka širom Velike Nemčije tudi v petem letu dosegla iste uspehe kakor leta 1943.
» Igralni kazino v Badenu pri Wienu so zaprli v okviru totalne voine voostave.
*	Hišna dela za oboroževanje. V nizu ukrepov *a totalno vojno vpostavo je Reichsminister Speer odredil, da se bo del izdelovanja za oboroževalno industrijo oddajalo na dom. V to svrho se bo organiziralo dve vrsti domačega ali hišnega dela. V prvi vrsti dobijo iz tovam delo na dom ti6te osebe, ki niso podvržene prijavni obvezi radi vpostave na delo in so kljub domačemu delu v stanju, doma izdelovati tudi še gotove izdelke za industrijo. Za ta dela, ki jih bodo oddajala in prevzemala industrijska podjetja ali pa po istih postavljene zbiralnice, se bo v mnogih primerih lahko uporabilo tudi otroke in ostale člane družin. Tam, kjer ni predpogojev za ta način hišnega dela, se bo ženske vpostavilo v takozvane »Heimarbeits-Gemeinschaftewerkstatten«. Te bodo urejene po šolah, gostilnah itd., delovne 6ile bodo pa v istih delale morebiti samo po nekaj ur dnevno, v kolikor jim bo pač ostalo delo omogočalo.
*	Kako je z dohodki v totalni vojni vpostavi?
Mnogo jih je, ki so že in še bodo morali iz svojih sedanjih službenih mest v vojnovažnejša dela. Marsikdo postane iz nekdanjega nameščenca, trgovca, obrtnika, uradnika itd. tovarniški delavec. Mi vemo, da je vse to samo prehodnega značaja radi totalne vojne vpostave in da se bodo ti ljudje, čim prebrodimo to razdobje, vrnili zopet na svoje dosedanje položaje. Kar se pa tiče dohodkov ali plač tistih, ki postanejo delavci ali delavke, dobijo v smislu obstoječih predpisov razen plače, ki jim pripada kot tovarniškim delavcem, še izravnavo v gotovini, tako da v pogledu dohodkov, razen malenkostne razlike sploh ne bodo prikrajšani. Načelo je, da zaslužek in podpora za izenačenje ne presegata 6ta-
Dr. F. J. Lukas:
Wichtige Wörter in gebräuchlichen Satzverbindungen
1.	Hat er Ihnen Genaueres gesagt? Nein, er hat mir nur beiläufig die Sachlage geschildert.
2.	Gestatten Sie, daß ich Ihnen zu dem schweren Verluste mein tiefstes Beileid ausdrücke.
3.	Ursprünglich habe ich der ganzen Sache keine Bedeutung beigemessen, dann aber mußte ich mich leider vom Gegenteil überzeugen.
4.	Kommt Kinder! Es ist Zeit, wir müssen uns auf die Beine machen.
5.	Infolge seiner Stärke gaben ihm die Leute den Beinamen »der Bär«.
6.	Man darf sich durch Gerüchte in 6einen Anschauungen nicht beirren lassen.
7.	Die Versammlung wurde in Beisein des Gauleiters durchgeführt.
8.	Kommen Sie einen Augenblick bei Seite, ich will Ihnen etwas sagen.
9.	Die Gefallenen wurden in die Heimat übergeführt und auf dem Heldenfriedhof beigesetzt.
10.	Die Schlagkraft des deutschen Heeres steht beispiellos in der Geschichte da.
11.	Ich könnte Ihnen beispielsweise noch einen anderen Vergleich anführen.
12 Da der Nagel völlig verborgen war, zwickte Karl mit einer Beißzange den Draht ab.
13. Es ist selbstverständlich, daß an den Tagen,
rega zaslužka ali dohodka in tudi ne vsote 600 Reichsmark .
*	Odprte pisemske pošiljke. Radi ustavitve pošiljanja tiskovin se mora sedaj za vse poštne pošiljke plačati polno poštnino. Na pošte prihajajo še vedno pošiljke, ki imajo 6icer plačano poštnino, izdelane 60 še pa vedno v obliki bivših tiskovin, poslovnih papirjev, blagovnih vzorcev in mešanih pošiljk ali pa v odprtih ovitkih. Po odredbi Reichcpostministra 6e te vrste pošiljk radi oblike ne odklanja.
*	Imena na kartah za nakup. Na takozvanem Stammabschnitt-u živilskih in vseh ostalih kart za nakupovanje blaga, ki je podvrženo racionira-nju, stoji oznaka, da je brez navedbe imena karta neveljavna. Radi tega se opozarja, da je ta predpis treba vedno upoštevati ter na vse karte zapisati imena imejiteljev.
*	Klopotec se že oglaša. V času, ko 6e v spod-nještajerskih vinogradih začne mehčati zgodnja vrsta grozdja, zapojo po naših goricah in holmih svojo starodavno pesem naši spodnještaierski klo-potci, oznanjajoč bližajoče dozorevanje grozdja in isti sledečo trgatev. Odkar goji Spodnja Štajerska vinsko trto, pozna njen vinogradnik klopotec, to znamenje vsakoletnega pridelovanja vina ter edinstvene znamenitosti 6podnještajerskih vinogradnikov. Klopotec je beseda, ki je ni možno prevesti v noben drug jezik. Spodnještajerski klo-potci predstavljajo nekakšen grb vseh Spodnje-štajercev, ki pridelujejo vino
*	Čuvajte spravljeno žetev! Letošnjo žetev je treba čuvati in pravilno shranjevati. Kar se tiče otrok, 6e mora shranjevati vžigalice in vžigalnika tako, da ne pridejo v skušnjavo, igrati se in pov-ročati požare .Hkrati je treba prepovedati vsako kajenje v bližini pridelkov. Mnogi predpisi o prepovedi prevoza, postavljanja lokomobil ali strojev, ki povzročajo iskre itd., v bližini skednjev, shramb in gospodarskih poslopij, predstavlja oo-trebne previdnostne ukrepe, ki naj' preprečijo uničenje žetve potom požarov. Tudi pri mlačvi obstoja nevarnost, da se vname snopje. Pravilno zlaganje in shranjevanje ter stalno nadzorovanje lahko prepreči samovnetje. Paziti je tudi, da ne pridejo v shrambe nikakšne ploščice iz žvepla, kakor jih mečejo sovražniki večkrat iz letal. Te ploščice se namreč pozneje same vnamejo, čim se posuše. Letalska vojna zahteva, da se porazdeli kmetijske pridelke na medsebojno oddaljena mesta. V to svrho je potrebno urediti več skednjev in noli-6kih šup. Pa tudi točno upoštevanje o zatemnitvi preprečuje požare, ki jih povzročajo sovražna letala. Za preprečevanje morebitnih požarov je pa potrebna tudi voda v posodah, vodnjakih mlakah, potokih itd.
*	Preprečujte nezgode pri mlatenju! Ako se pri mlatilnem stroju ustavi boben, ga je le redko kedaj možno pognati samo z roko v ponoven
Ausschneiden! Izrezatil
an denen für das WHW gesammelt wird, jeder seinen Teil beisteuert.
14.	Haben Sie Ihren Beitrag für die NSV in diesem Monat schon geleistet?
15.	Sein heiterer Vortrag hat viel zur guten Stimmung des Abends beigetragen.
16.	Der bejahrte Herr hatte nahezu weiße Haare.
17.	Volksschädlinge müssen mit allen Mitteln bekämpft werden.
18.	Ich wäre glücklich, wenn es mir gelänge, meinen Freund zu einer vernünftigen Weltanschauung zu bekehren.
19.	Nachdem der Angeklagte durch die Aussagen der Zeugen seiner Tat überführt war, mußte er Farbe bekennen und legte ein volles Geständnis ab.
20.	Nachdem er über 7 Stunden marschiert war, bekam er einen riesigen Hunger.
21.	In welchem Gasthaus kann man in diesem Ort ein gutes Glas Wein bekommen?
22.	Das ist ein Mensch, der alles bekrittelt und selber nichts besser macht.
23.	Sie dürfen diesen Wagen nicht zu sehr belasten; er hält es nicht aus.
24.	Sie müssen Ihrer Spesenabrechnung die Belege beilegen.
25.	Ich brauche von Ihnen keine Belehrungen; ich weiß selbst, was ich zu tun habe
pogon. Take poskuse so že mnogi plačali z izgubo svojih prstov. Vedno je treba ugotoviti, zakaj se je boben ustavil. To se lahko zgodi, č» se zrahlja podprožni jermen in gonilni jermen ali pa krožni tok pogona. V takem primeru je treba mlatilnico ustaviti in šele nato zadevo urediti.
*	Ne kadite nepredelan tobak! Ravnokar je dozorelo prvo listje tobaka. Marsikateri Spodnje-štajerc, ki ponosno gleda na razvoj svojih tobačnih rastlin, pride lahko v izkušnjavo. da bi si napolnil pipico z lastnim pridelkom. V interesu kadilcev je, da ne kadijo nepredelan tobak. Pre, zgodnje uživanje surovega in nefermentiraneqa tobaka lahko povzroči težka zastrupljenja z nikotinom.
*	Preseljenci na podeželju morafo pomagati pri kmečkih delih. Popolnoma jasno je, da morajo na podeželje preseljeni pomagati pri podeželskem delu. Vsaka preseljena žena mora uvideti, da ja danes nemogoče, na nekem kmečkem domu uti-vati samo gostoljubnost. Na vsak način se mora vse tiste, ki se jih doslej še ni uvrstilo v delo, takoj zaposliti. Po odredbi za izvedbo takozvane-ga Einsatzfamilienunterhaltsgesetz-a (zakona za vzdrževanje), je dolžnost vsakega opravičenca do družinske vzdrževalnine. da mora delati, če se to od njega pričakuje. Nadalje se lahko žene, Iti uživajo pravico do vzdrževanja družin, po odredbt z dne 27. marca 1942 potom delovne obveznosti (Dienstverpflichtuncj), uporabita za kmetijska dela. Neopravična odklonitev dela je lahko povod za izgube družinske vzdrževalnine. Zakoni o totalni vojni vpostavi pa določaio tudi zaposlitev tistih preseljencev na podeželje, ki nimaio pravice do družinske vzdrževalnine.
*	Ne uživajte alkoholnih pijač sumljivega Izvora! V Ternbergu sta dva delavca pila v mnenju, da gre za alkohol, zaščitno sredstvo, ki se v zimskem času dodaja k vodi za hladitev avtomobilov. Na težkem zastrupljenju je eden takoj umrl, drugi se pa bori s smrtjo.
*	Izročajte in vračajte vinske steklenice svojemu namenu! Radi omejenega izdelovanja in naraščajočih potreb steklenic se' vsestransko občuti pomanjkanje vinskih steklenic. V kolikor se ne razbijejo in pogubijo, ostanejo navadno po raznih kleteh, shrambah in ropotarnicah potrošnikov, ne da bi bile komurkoli v korist. Da bi se vinarstvu omogočilo polnjenje steklenic, je v interesu skupnosti, da se od strani potrošnikov vrne in izroči svojemu pravemu namenu vse vinske steklenice, ne da bi ležale neizrabljene. Poiščite in preglejte svoje shrambe in našli boste steklenic v izobilju.
*	Smrtno kazen je izreklo sodišče v Berlin« nad 321etnim Johann-om Kalla, iz Kreuzenfeld-a, Bezirk Loben, ker je kot zavarovalni agent govoril razkrojevalno in protidržavno napram ženam nemških vojakov. Sodbo so takoj izvršili.
26.	Diese Frau ist zwar sehr belesen, sie hat jedoch kein eigenes Urteil.
27.	Soll ich jetzt die Vase oder die Kristallschüssel kaufen? Bitte ganz nach Belieben.
28.	Unser Bürgermeister erfreut sich im ganzen Ort einer großen Beliebtheit.
29.	Geben Sie mir irgendein beliebiges Buch, ich möchte etwas lesen
30.	Auf der Festwiese gab es eine Menge Belustigungen für Kinder und für Erwachsene.
Wörter
abzwicken — odščipniti
aushalten (etwas) — prenesti, pretrpeti
beiläufig — približen
Beiname (m) — priimek
Beisein (s) — navzočnost, im Beisein, vpričo
beisetzen (Friedhof) — pokopati
beispiellos — brezprimeren
Beitrag (m) — prispevek
beitragen (zu etwas) — prispevati
bejahrt — prileten
bekehren (jemanden) — spreobrniti
bekommen (erhalten) — dobiti
belasten — obtežiti, obremeniti
Belehrung (w) — pouk, poučevanja
Belustigung (w) — zabava, veselje
Festwiese (w) — travnik, na katerem je prire-
lena slavnost Heldenfriedhof (m) pokopališče za junake Kriestallschiissel (w) — kristalna skleda Sachlage (w) — položaj, dejanski položaj sch'ldern — orisati, opisati
Schlagkraft (w) — prebojna sila, vojaška moč überzeugen (sich) — prepričati se verbogen — upognjen
Deutsch für Erwachsene methodisch und praktisch
(Nemščina za odrasle metodično in praktično)
Levičarski vladni
kurz v Bolgariji
Pot, ki pelje Bolgarijo v prepad
Kakor poroča »Tagespost« iz Sofije in kakor že omenjamo med našimi političnimi beležkami, se je morala Bagrjanova vlada umakniti vladi ■ Konstantina Muravjeva. Sestava nove vlade je značilna za novo pot bolgarske politike. Ta pot vodi na levo in ne more nikdar služiti blagru Bolgarije. Ministrski predsednik Muravjev je nečak nekdanjega ministrskega predsednika in kmetijskega voditelja Aleksandra Stambolijske-ga, ki je svoječasno zasledoval agrarno-komuni-stične tendence. Notranji minister v novi vladi je Dimov, ki pripada levičarsko usmerjeni kmetijski stranki. Bivši voditelj omenjene stranke, Gičev, je v sedanji vladi minister brez portfelja. Popolnoma levo usmerjen je tudi bivši ministrski predsednik Mušanov, ki je istotako kakor bivši zunanji minister v sedanjem kabinetu minister brez portfelja. Mušanov, ki je mimo tega še poslanec sobranja, j» bil v zadnjih letih zelo v opoziciji. Opetovano je kritikoval bolgarsko zunanjo politiko in se živo zavzemal za sodelovanje z Moskvo. V teku prve svetovne vojne je bil Bu-rov zapleten v veliko- korupcijsko afero, čije niti so segale v Francijo. Pozneje je bil skupno z ■drugimi osebami radi tega obsojen, vendar so morali sodbo uničiti, ker je to' izrecno zahtevala neka klavzula neuiilyjskega mirovnega diktata. Nova vlada je tudi z notranjepolitičnega vidika zdrknila popolnoma na levo. Dejstvo, da se nahajajo v novi vladi možje kakor Dimov in Gičev, dokazuje, da je Bolgarija napravila poklon pred Moskvo. Na drugi strani pa si hoče Bolgarija s pritegnitvijo takih anglofilov kakor sta Mušanov in Burov kriti svoj hrbet tudi napram Veliki Britaniji. Da so taki upi brez podlage, sta pokazala vzgleda Poljske in Romunije.
Kljub anglo-
ameriškemu pohodu
Kakor poroča »Völkischer Beobachter« iz Stock-holma, se je pojavilo 6pričo preuranjene zmage-pijanosti angleškega naroda že cela vrsta trez-nejših glasov. Ti glasovi pravijo, da kljub pohodu ameriških in angleških armad v severni Franciji in Belgiji še ni padla zadnja beseda o odločitvi na zapadu. Zlasti Scrutator povdarja v listu »Sunday Times«, da je september zadnji izmed peterih mesecev, ki so prikladni za večje boje na-napadu. Pa tudi drugi vo jaški komentatorji opozarjajo angleško javnost na dejstvo, da je z nadaljnjim pohodom oklopnih čet postalo zelo akutno vprašanje oskrbe. Pristanišči Cherbourg in Caen 66 nahajata sedaj okrog 500 kilometrov za bojno črto. Doslej so izkrcavali material praktično v odprti obali. To je možno samo v poletju, nikakor pa v težkih jesenskih burjah, ki besnijo v Rokavskem zalivu. Oklopnikom, ki prodirajo z malimi zalogami, bo morala končno slediti tudi ostala vojna mašinerija. Tu bo na vsekakor potrebna 6krbna reorganizacija dovoza vključno vzdrževanja komunikacij.
V angleških komentarjih prihaja do izraza razočaranje nad dejstvom, da tudi severno od reke Seine ni uspela nameravana obkolitev, ker so se nemške čete izognile postavljenim pastem in zanj-kam. S hitrim umikom so bili prekrižani vsi Ei-senhowerjevi načrti. Nemci bodo pričeli z bojem šele tam, tako pravi Scrutator, kjer ga bodo smatrali z ozirom na teren kot upapolneqa. Ako bi 6e zaustavil pohod generala Bradley-a, bo moral nastopiti zopet Montgomery, ki pa mora poprej očistiti ozemlje med rekama Sambre in Maas, preden bi se odločil za nov pohod. Radi tega ni izključeno, da bo prišlo do zastoja. To bi bilo celo potrebno, da bi se zavaroval dovoz in popravil oziroma nadoknadil vozovni park. Končno pa Hi se morala urediti za vsa letala z izjemo štiri-motornih bombnikov noya vzletišča in oporišča.
Scrutator se nadalje vprašuje, ali se bo nemškemu vodstvu na zapadu. posrečilo doseči stabilizacijo fronte, kakor se je to poprej posrečilo na vzhodu. Pisec pušča vprašanje odprio in pravi, da bo odgovor na to vprašanje odvisen od naglice, s katero bodo zamogle oklophe čete generala Pattona nadaljevati pohod skozi Ardene.
D Prvi finski begunci na Švedskem. Na švedsko ozemlje je prispelo že več tifeoč Fincev, ki se spričo situacije boje prihoda in oblasti bolj-ševikov.
*	Führer je sprejel dne 4. t. m. japonskega veleposlanika Ošimo k daljšemu razgovoru o aktualnih vprašanjih skupnega vojskovanja obeh narodov. Razgovora se je udeležil tudi zunanji minister von Ribbentrop, ki je imel nato prisrčen razgovor z veleposlanikom Ošimo.
*	Spodnještajerski mladeniči kot vojni prostovoljci. Organizacija Deutsche Jugend je nedavno, v vseh Bannih priredila apele ter popisala iz letnika 1928 tiste fante, ki so se javili kot vojni prostovoljci za vstop v Wehrmacht in Waffen-jf. Kakor že od nekdaj, prav posebno pa v prvi svetovni vojni, takozvani prostovoljni strelci, tako so se spodnještajerski mladeniči tudi tokrat pokazali kot sinovi svojih hrabrih prednikov, ki so se vedno in povsod obnesli.
*	Poenostavljena določila za dodeljevanje deklet v Pflichtjahr. Po najnovejšem določilu je sedaj zahtevati dekleta za odsluženje Pflichtjahr-a pri Ortsbauernführerjih ali pa pri pristojnem Ar-beitsamtu. V obeh primerih gre nato predlog na zaupnico {Vertrauensfrau) Reichsnähretanda v dotičnem kraju. Izbiro izvrši Kreisausschuß.
*	Umrl je Fritz Dreesen. V Bad Nauheimu, kjer je bival radi zdravljenja, je umrl solastnik hotela »Dreesen«, v Godesbergu, Fritz Dreesen. Pokojni je zaslovel v političnem svetu v času, ko je Führer, še nepoznan in zaničevan, našel v njegovem hotelu prijatelski sprejem. Fritz Dreesen je po prevzemu oblasti postal vodja gostilniške in hotelske obrti Reicha ter je kot strokovnjak v svojem poklicu užival velik ugled.
*	Risalne potrebščine bodo šole izposojale. V vseh ljudskih, glavnih, srednjih in vijših šolah se bö risalne potrebščine izposojalo dijakom brezplačno.
*	Nakup nogavic za žalne obleke. Po določilih za nakup žalnih oblek se glasom poročila »Textilzeitung «črne nogavice za ženske prodaja samo na podlagi Bezugscheina, ne da bi se "na Reichskleiderkarti odrezalo kakšen punkt za nogavice.
*	Omejitev potniških vlakov. Radi ustavitve dopustov in potovanj na oddih so počenši s 4. septembrom na področju Reicha ukinili kakih 60 potniških vlakov. Podrobnosti so razvidne iz razglasov po kolodvorih.
*	Sprememba v nakupu pralnih sredstev. Kakor doslej, ostane tudi poslej prepuščena izbira potrošniku, da na Seifenkarto kupi pralni prašek ali pa takozvano fino pralno sredstvo. Medtem ko se je doslej |ia mesto paketa pralnega praška lahko dobilo dvojni paket finega pralnega sredstva, se odreja, da se odslej pri" nakupu na izbiro na mestu navadnega paketa finega pralnega sredstva dobi en paket pralnega praška. Radi zavijanja se bo fino pralno 6redstvo dobilo samo v dvojnih paketih. Takšen dvojni paket se bo počenši s 1. septembrom 1944 dobilo samo na podlagi pravice do dveh paketov pralnega praška.
*	Ustavitev zapiranja lokalov radi dopustov. Z odredbo glavnega poverjenika za totalno vojno vpostavo ustavljeni dopusti se nanašajo tudi na zapiranje trgovskih in poslovnih lokalov'ladi dopusta. Vsi oblastveno radi dopusta zaprti lokali se morajo takoj zopet odpreti, dopusti so pa prekinjeni.
*	Pripomoček za otroke vojnim poškodovancem
se glasom okrožnice Reichsfinanzministra lahko dovoljuje za prvega in vsakega nadaljnjega otroka počenši z mescem, s katerim pripada vojno
TO IN ONO
O zdravilnih zeliščih
Naše podeželje se še ne zaveda o pravem obsegu pomena gojitve zdravilnih zelišč, odgovarjajoče primerni zemlji Mn neizkoriščenim ploskvam. Jasno pa je, da bo lastna uporaba zdravilnih zelišč tudi po vojni v isti meri naraščala kakor tudi splošna potreba teh zelišč. Gojitev zdravilnih zelišč bo tedaj vedno nudila lepe možnosti zaslužka. To je bil tudi povod, da so za Spodnjo Štajersko pri Šefu civilne uprave (Poverjeniku za prehrano in kmetijstvo) ustanovili lasten oddelek za gojitev zdravilnih zelišč in dišav. Ta oddelek se nahaja v Marburg-u, Scho-nerergasse 29. Vsak kmetovalec, ki bi hotel gojiti zdravilna zelišča in dišave, dobi pri tem oddelku potrebne informacije in mu ta oddelek
preskrbi tudi potrebno semenje.
*
V naslednjem hočemo omeniti eno izmed najvažnejših zdravilnih zelišč: vsem znano in priljubljeno pravo in rimsko kamelico.
Prava kamelica (latinsko Malricaria chamomil-la) je enoletna rastlina, zrase do 40 cm visoko' in cvete od junija do septembra. Prišla je iz jugovzhodne Evrope oziroma iz Prednje Azije. Zbira se samo cvetje. Uporablja se jo v obliki čajev, pa tudi zunanje. Kamelica je skromna in jo lahko posejemo po ranem krompirju, po grahu ali po rži. Se jemo jo med aprilom in avgustom. Ka-litev trafa 14 dni in je seme kaljivo do 90 odst Za en ar zemlje je treba 30 gramov semena. Obira se kamelico dvakrat na leto, spomladi in jeseni, kakih osem tednov po setvi. Spočetka potrebuje kamelica mnogo vlage. Iz 5 kilogramov 6vežih cvetov kamilice dobimo 1 kilogram posušenih. Cvetje mora biti čisto zbrano, brez pec-ljev. Presejani prah kamelčnih cvetov se prav tako prevzema za prodajo
Takozvana rimska kamelica, ki jo uporabljajo pri menstruacijskih motnjah, krčih v trebuhu, kot sredstvo za umivanje las itd se razlikuje od prave kamelice po jačjem učinku. Rimska kamelica zahteva humozno peščeno zemljo, ki na sme biti zasenčena. Za setev lahko uporabimo vsak košček zemlje ob robovih travnikov itd. Rimska kamelica (stebličjej je tudi priljubljena krma za konje. Gojitev rimske kamelice se radi tega priporoča vsakemu kmetovalcu.
poškodovanec v skupino Versehrterstufe IV ali pa s katerim sprejema dodatek ali rento za dela-nezmožne. Pripomoček za otroke se naknadno ne more izplačati za daljši čas kakor leto dni.
*	Pet mesecev zapora je dobila 44Ietna Maria Schebrack iz Hohenmauten-a, ker je prelomila delovno pogodbo.
*	Nov način izdelovanja masla je izumil švicarski kmetijski strokovni učitelj Seven. S pomočjo ogljikove kisline mu je uspelo izpopolniti postopek, ki omogoča, da 6e v štirih do petih minutah iz smetane izdela maslo. Tozadevni stroj tehta istočasno maslo in ga paketira.
*	9000 let stara riba. Blizu Upsale na Švedskem so našli še dobro ohranjene ostanke neke predpotopne ribe, katere 6tarost cenijo- na kakih 9000 let.
Zatemnitev
od 10. do 16. septembra od 20.30 do 5.30 ure!
OSRAH
Kle
iner
Anzeiger
Offene Stellen
Winzer mit mehreren Arbeitskräften für
Zu verkaufen
Weingarten, in .Dauerstellung" "gesucht tellung: Gutsverwaltung
Zuschriften, Vorste.... Dornau. Post Straßau.
786-6
Junges Pferd, 14 Monate alt, zu verkau- Winzer mit 4 Arbeitskräften, 3 km von fen. Alois Pliberschek, Mlatsche 23, bei Marburg, gesucht. Anfr.: Burggasse 34-f, Plankenstein	598-3 links.	605-6
macht vieles leichter; — auch das OOirtschafjten.
@enn OS RAM -lampen sind lichfreidi und wirtschaftlich. Was wir aber jetzt an Strom _ sparen, an nicht kriegswichtigen Wünschen uns versagen, wird eine Iicht-erfüllte Zukunft vielfach lohnen.
OSRAM:
viel Sßicht ¿iit wenig dirom\ _)
*	Madžarska zapira zabavišča. Madžarska vlada je sklenila zapreti vse lokale zabavnega značaja, varijeteje, bare in podobne lokale. Sviranje godbe po gostilniških lokalih je tudi odpravljeno. S tem prdobljenim delovnim 6ilam so odredili važnejše opravilo.	s
*	Kaznovana zločinca zoper nravnost. Kazensko sodišče v Grazu je obsodilo na deset in šest mesecev zapora 69-Ietnega Moritz List-Mischek-a iz Graz-a in 22-letnega Max Hornböck-a iz St. Johanna in Kärnten radi zločina zoper nravnost. Razprava je bila "tajna.
*	V kačjem »objemu«. V nekem cirkusu v Wien-u 6e je nedavno producirala artistinja Olga Stepanek z veliko kačo. Pri tem se ji je kača •ovila okrog njenega telesa ter jo stisnila 6 tako silo, da se ni mogla več osvoboditi. S težko poškodovanim prenim kosom je izgubila zavest.
*	Rudarski shod 600 metrov pod zemljo je priredil Reichs6rgani6ationsleiter dr Ley v nekem rudarskem revirju v pokrajini Sachsen. V svojem govoru je rudarjem med drugim povedal sledeče: »Vsaka tona rude, ki jo nakopljete pomaqa odločujoče našim vojakom in naši oborožitvi. Vaše delo je res trdo, še bolj trda bi pa bila usoda, če bi naši sovražniki zasedli Nemčijo ter zavlekli milijone naših delavcev kot sužnje v Sibirijo«.
*	Cigarete za oddajo kosti. Na Hrvatskem se je lani obnesla nabiralna akcija starega papirja za cigarete. Letos so pa oblasti sklenile izdajati nakaznice za cigarete na oddajo kosti, ki se razen tega plačajo po predpisanih cenah.
Ein Schuhmacher-cjchiltc und ein Lehrling werden aufgenommen. — Franz Wolferl, Cilll - Frltz-Zangger-PIatz 4.	815-6
Welches Pfllcht-lahrmädchen möchte zu einer Familie nach Marburg kommen? — Ko-watsch Herreng. 46.	602-6
Am Bahnhof des Wasserwirtschaftsamtes Cilll. Sach-senfelderstraße 18, älteres Ehepaar als
Wirtschafter gesucht. Wohnung vorhanden.	816-6
Tüchtige Wlnzerfa-mltle, 3-4 Arbeitskräfte. mit langjäh-jährigen Zeugnissen. womöglich geschult (Weinbauschule), sucht ehestens Franz Zoka-ly. Marburg-Drau, MelllngerstraBe 7 6858-6
Kleiner Besitz zu pachten gesucht. -Adr. in der Verw.
des .Stai. Gos"
599
Kutscher, 34 Jahre sucht zwecks Ehe fleißiges Fräulein odei Witwe von 25-32 lahren mit ' kleinem Besitz. — Zuschr unter Einfach 32' an die ,M. Z.". 597-12
Am 7 Aug. Ist eine ¡unge Wolfshündin abhanden gekommen, hört auf den Namen Flori AbZ.: Arndorf Nr 69, bei Cilll	817-13
Grünes Woh!k>eld, Strecke: St. Peter bis Diauweiler verloren. Gegen 100 RM Belohnung abtugeben bei n Drauweiler. .Uferg. 36.	590-13
Dr. meo.
KOSAK ANDREAS
ordiniert anstelle
Dr. K a p r a 1 0 w in Wiesenbach 19, Post Wölling, täglich von 9 12 und 15-17 Uhr. 587
Hart und schwer traf uns die traurige Nachricht, daß unser geliebter Sohn und Bruder
Anton Arnusch
Gefreiter
im Alter von 20 lahren- an der Ostfront gefallen ist.
Kitzerberg (Kreis Pettau). Im August 1944.
In tiefer Trauer Jakob und The-resle Arnusch, Elterni Johann, Martin, Franz, Ludwig und Stefan,
822	Brüder.
!
Upoštevati? leläiske predpise
Schwer traf uns die traurige Nachricht daß unser herzensguter Sohn und
Bruder
Franzi Pogoreltschnik
Jäger
am 11. August 1944. Im Alter von 20 Jahren an der Ostfront sein iunges Leben verlor.
Mahrenberg, München, am 1. September 1944	588
Helene, Mutter: Maria, Schwester; Ludwig. 7. Zt bei der Wehrmacht Bruder.
Hart und schwer traf	uns
die traurige Nachricht,	daß
unser liebe' Sohn	und Bruder
Alois Meitzen
Panzergrenadier
am 8. Juli, im Alter von 19 Jahren an der Ostfront gefallen ist.
Drauweiler, Pettau, am 2. September 1944	595
In tiefer Trauer: Franz und Ela, Eltern: Sophie und Irene, Schwe Stern: Franzi Bruder; Familien: Grahi und I reatz.
Winzer mit 4 Arbeltskräften und ein Winzer mit 3 Arbeitskräften gesucht. Anzufr.: Farbenhandlung L. Sabukoscheg, Edm.-Schmid-Gasse 9	558-6
Winzerlamille, brave und ehrliche, mit 4—5 Arbeitskräften, auf einen schönen Weingutsbesitz gesucht Der Posten ist sofort oder am 8. November beim Winzerwechsel anzutreten Anschrift erliegt in der Veiv d Bt	800-6
Wlrlschafterln im Alter von 50—60 Jahren, sucht Sattlermeister Johann Besiak, Bubakgasse 33, Marburg-Drau. Dienstantritt mit 4 Septembe' 1944.
576-6
Funde - Verluste
Weißer Spitz, kleine Hündin, am	23. Juli In Drauweil", verlaufen. Wer	etwas weiß, soll schreiben oder sich	bei Cebe Drauweiler. Friedhofstraße 20,	gegen sehr gute Belohnung melden.
592-13
Verschiedenes
Gebe Herrenfahrrad tü' gut erhaltene Freit'on-Harmonika. Anfragen: Hubertusgasse 18 Drauweiler. Marburg-Dr
581-14
Plateauwagen, gu' erhalten Tragkraft 1000—1500 kg, kauft Feuerwehr Benedikten i d B	594-4
tjjf Wir geben die traurige Mf< Nachricht, daß unser lieber Sohn und Bruder
Franz Malek
Gefreiter
am 14 Jul' 1944 im Alter von 24 Jahren an der Ostfront gefallen ist
Pettau Treun, Lanzendorf, im September 1944	820
In tiefer Ttauer: Franz und Mari? Malek, Eltern; Johann dzt im Felde, und Jakob, Brüder; Maria, Theresle und Kathl, Schwestern und die übrigen Verwandten.
Gebe die traurige Nachricht, daß meine gute liebe Gattin, unsere herzensgute Mutter, Sfoßmutter und Schwester, Frau
Magdalena Duch
im hohen Alter vo-, 75 lahren, ant 31. August 1944. gestorben ist.
Das Begräbnis fand am Samstag. den 2. September 1944, vom Trauerhause in Preßburg aus zum Friedhofe nach Rad-kersburg statt
Oberradkersburg. am 3 September 1944	600
In tiefer Traue.: Franz Dum. Gatte; Josef, Sohn; Mitzl, leni und Ottilie, Töchter; Kautschltsch und Podownik, Schwiegersöhne, Enkelkinder, u. alle übrigen Verwandten.
Großes Leid brachte uns die traurige Nachricht, daß unsere innigstgeliebte Tochter u. Schwester
Friede Strauß
Krankenpflegerin
am 2 September 1944, Im 23 Lebensiahre, am Bachern einem tragischen Schicksale zum Opfer fiel und ers1 ara 4 septpmher 1944 geborgen wurde
Das Begräbnis findet am Mittwoch. den 6. September 194^ vom Trauerhause 'n Reha 70 zum Ortsfriedhofe in Köf'ch statt	603
Kötsch. am 4. September 1944 In tiefster Trauer: Josef und, Maria StrauB. Eltern; Maria Bogowltso geb. StrauS, Atbtna und Josefine Schwestern; Rudi Brudei und alle übrigen Verwandten.
Für die liebevollen Beweise aufrichtiger Anteilnahme an dem unsagbaren Verluste unseres geliebten ALOIS MARKOWITSCH, sei allen aul diesem Wege bestens gedankt. Insbesondere danken wir allen, die unseren Schmerz durch die Teilnahme am Begräbnisse u. die vielen Kranz-und Blumenspenden milderten.
Wolfsdorf Kreuzdorf, Luttenberg, Marburg, Bad Radein, am 31. August 1944.	589
Familie Markowitsch.
Wir geben die überaus i traurige Nachricht, daß unser innigstgellebter, unvergeßlicher, herzlieber Sohn, Bruder, Neffe, Schwager' und Onkel
Vinzenz Heller
Grenadier
im Alter von 19 Jahren, fern von seiner geliebten Heimat, am 22. Juli 1944. an der Ostfront gefallen ist.
Lendorf, Fraustauden. Drauweiler, Pettau. Wien, am 2. September 1944.	591
In tiefster Trauer:
Theresia Heller, Mutter; Alois u. Hermann, Brüder; Rosalia Sup-pan, Schwester; Ottilie Heller, Schwägerin; Jakob Suppan, Schwager; Felix, Konrad, Wera Suppan, Ottilie, Marian, Ingeborg Heller, Neffen und Nichten, Familien Heller, Macher, Anda und Lorbek.
Nebensächlich oder unwichtig
sind heule viele alte Gewohnheiten gegenüber dem einen Ziel: Dem baldigen Sieg. Zahnpflege ist zwar nicht unwichtig, aber Aufmachung u. Geschmack einer Zahnpasta. „Roso-dont" bittet hierfür ebenfalls um Verständnis.
Rcsodcnf
ajertj#«M4mffofte1MmS\b
Ein unerbittlich hartes Schicksal ist über uns hereingebrochen. Unser unvergeßlicher und geliebter Sohn, Bruder. Onkel, Nelfe und Schwager
Anton Gawes
Gefreiter
ist am 21 Juli 1944, im 20.
Lebensjahre, an der	Ostfront
gefaller.	818
Ankenstein, Ponigl,	den 15. August 1944
In tiefster Trauer: Anton und Theresia Gawes, Eltern; Veit und Franz, Brüder; Anna, Josefine Jurgetz geb. Gawes, Schwestern; Josef Schu-ran, Onkel: Schiaus Theresia und Arbeitel Veronika, Tanten; Schiaus Matthlas, Pate; Jurgetz Heinrich dz. im Felde, Schwager; Heinrich, Neffe, und alle übrigen Verwandten.	818
DONAU
concordu
VERSICHERUNGEN
BIETEN SCHUTZ GEGEN ALLE GEFAHREN
WENDEN SIE SICH AN UNSEREN ORTSVERTRETER
ODER DIREKT AN DIE GAUGESCHAF TSSTELLE IN
<i R A L
HERREN GASSE 13 RUF 21-63
Schmerzerfüllt geben wir die traurige Nachricht, daß unsere innigstgeliebte Gattin, Mutter, Groß-, Urgroß und Schwiegermutter, Schwester und Tante, Frau
Berta Schribar
geb.
Kochel
uastwlrts und Realitätenbeslt-zersgattl-
uns nach schwerem Leiden am Montag, den 4 September 1944, im 70. Lebensjahie. nach einem arbeitsreichen Leben für immer verlassen hat	819
Die Beisetzung findet Mittwoch, den 6 Septembei 1944, um 10 Uhr in Petersdorf-Sann statt
Petersdof-Sar.n Littai. Wien. Agram, Stockenhamme' den 4. September 1944.
In tiefer Trauer: Alois Schribar Gitte A'n'« ' Stanislaus, Söhne; Res!, Paptschl, Berti, Töchter- Schwiegersöhne. Schwiegertöchter Geschwister. Enkel und Urenkel, sowie alle übtigen Verwandten
Helfen! Aber mit Verstand!
Nur wer besonnen hilft, hilft gut! Tropft Dir vom Finger gleich das ßlut machst Du natürlich erst mal Rost und brauchst dann auch noch
NCIICC ruivef lur YVucns una IltUtJ Mästuna 1er Schwein?
R E D IN,
nit aarant»ertem ¡-rtolp
Zentraldrogerie rmil Iftflr Harbin (Dran) Herr ng. 33
OGLAŠUJTE!