itev. 279.
O Ljubljani, g torek, dne 3. decembra 1901
Leto XXXV.
Velja po poŠti: u telo leto naprej K 26'— u pot leta „ „ 13-— za četrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2'20
V upravniStvu:
ia celo leto naprej	K 201—
za pol leta „	„ tO-—
za četrt leta „	„ 5'—
za en mesec „	„ 1*70
Za poSllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm):
za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane eno st opna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, IzvzemSi nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo Je v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod tez
- dvoriJče nad tiskarno). — Rokopisi sr
ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
CJpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Itev. 2. —
- Vsprejema naročnino, Inserate In
reklamacije. (JpravniSkega telefona Stev. 188.
Liberalci proti kmetu.
Pribiti je treba za vse čase, da so glasovali slovenski liberalci za socialnodemokraški predlog Schrammlov, ki je naperjen naravnost proti obstoju našega kmečkega stanu. Poslanci, ki so od kmetov izvoljeni, ki so med volivno borbo sveto obljubovali, da bodo varovali kmečke koristi, so zapustili kmečki tabor in so šli v tabor nasprotnikov kmečkega stanu. Potegnili so s smrtnimi sovražniki kmečkega stanu, s socialnimi demokrati, kateri so si zapisali na svoj prapor, da morajo .spraviti kmeta na boben, da bo propadel v proletariat. med nemaniče, in ko bo brezupen stal na svetu brez imetja kot berač, da bo pristopil v revolucionarno socialistično armado. Zakaj kmet, dokler ima lc še krpo zemlje, ne bo socialni demokrat in ne bo zahteval odprave zasebne lastnine. Kadar mu boben zapoje, ko mu zadnjo živinče izvlečejo in prodajo iz hleva, ko se drugi vsede na njegovo posestvo, potem šele zore v njem socialno-demokraške misli in želje.
In to so hoteli socialni demokratje s svojim predlogom, ko so vzeli za povod podra-ženje živil in so zahtevali, da država pritisne »velikega oderuha«, našega kmeta, ki tako »odira« vse stanove.
Življenje je postalo silno drago, po mestih cene živilom jako rastejo, in delavsko ljudstvo ne more izhajati. Mi pa vprašamo: Odkod se pa ljudje izseljujejo — ali gredo iz mesta na deželo ali iz dežele v mesta? Ko bi bilo na deželi kmetom boljše, gotovo ne bi vse ljudstvo drlo z dežele v mesto za zaslužkom. Da kmet razmerno premalo zasluži za svoj obstanek, se vidi najbolj iz tega, da noben kmet ne more svojih delavcev plačevati tako, kakor plačuje industrija svoje delavce. Zato ne dobi delavcev, ki gredo za boljšim zaslužkom, gospodarstvo peša, in zemlja ne rodi tega, kar bi mogla pri intenzivnem gospodarstvu.
Mnogo se piše dandanes o zboljšanju kmetijskega gospodarstva. Ali to ostane vse na papirju, zato ker kmet nima sredstev, da bi tudi izvedel to, kar se mu nasvetuje. Treba jc kmečki stan podpreti toliko, da bo zmožen zboljšati ves način svojega gospodarstva, da se pomnoži pridelek v vseh panogah kmetijstva, in takrat bo draginja prenehala, ne da bi se kmet uničil.
Tega pa ravno socialni demokratje ne marajo. Oni hočejo, da so kmetje in delavci nezadovoljni; njihovo geslo je: »boj med stanovi«, ne pa »mir med stanovi«. Zato hočejo odpreti meje tuji živini brez ozira na grozeče kužne nevarnosti, samo da bi našo domačo živino izpodrinili,, zato hočejo zmrznjeno argentinsko meso, katero bi sem pripeljano bilo le malo ceneje, a je tako slabo, da ga naši
ljudje, vajeni svežega, dobrega mesa, za tako ceno ne bi mogli vživati, kajti za eno juho je treba argentinskega mesa toliko več, da je slednjič dražja, čc tudi slabša od juhe iz domačega mesa.
Pa soc. demokratje so šli samo za tem namenom, da imajo agitačno sredstvo med mestnim delavcem, ki ne izprevidi, kaj hočejo brezverski hujskači.
Dobro je nastopil proti tem ljudem slovenski kmet poslanec Demšar, ki je z ne-ovrgljivimi številkami dokazal, kam tirajo sedanje razmere kmečki stan. Kot en mož so zastopniki slovenskega ljudstva glasovali proti nameravanemu uničenju našega kmečkega stanu. Kdo ie potegnil s soc. demokrati proti kmetu ?
S soc. demokrati so glasovali judovski zi-onisti in liberalni zastopniki ljudskih izkori-
ščevavcev, borznih špekulantov, industrijski vitezi, lovci za dividendami in provizijami, torej vsi oni, ki so edini krivi podraženja živil, vsi oni, ki kradejo ljudstvu denar iz žepa, vsi zastopniki kapitalističnega izsesavanja. Pri tej priliki se je zopet pokazalo, da sta veliki kapital in soc. demokracija zvezana za to, da naše ljudstvo uničita. Tisti soc. demokrat. ki upije nad kmetom, da je oderuh, dela naravnost za judovskega liberalnega milijonarja.
In v to družbo so stopili naši liberalni poslanci. Roblek, Ježovnik, Štrekelj, Rybar — kaj ste obljubovali svojim kmečkim volivcem, in kako zdaj zastopate njihove koristi? Poklicani boste pred sodbo ljudstva, in takrat boste gledali, kako boste zagovarjali svoje početje!
K politiki ^Jugoslovanskega kluba".
Dopis iz Zagreba v »Pravi Crveni Hrvatski« se bavi s politiko »Jugoslovanskega kluba«, ki hoče kot dokaz solidarnosti s hrvaško dclegacijo v Budimpešti delati nekako obstrukcijo, ki pa ne bi bila nič drugega kakor neka opozicija. Po mnenju zagrebškega politika pa nimajo Dalmatinci za to nobenega razloga in njihov sklep tudi v Zagrebu ni izzval nobenega navdušenja, ker se vsi povprašujejo, kaj neki hočejo Dalmatinci s takim sklepom doseči. Hrvatom v banovini tako postopanje ne koristi nič, ampak izzvalo bo lc še hujše divjanje Mažarov. Dalmatinski poslanci naj bi imeli pred očmi pred vsem koristi svoje dežele. Pa žal, da se je supilovščina zanesla tudi med nje. Da ne bi bilo Supilove brezumne politike, bi se bila že našla vsaj nekoliko ugodna rešitev hrv.-ogr. spora, Supilo je pa vse zavozil. Ta njegova politika bo tudi za Dalmacijo usodna. Dalmatinski posl. bi po
mnenju zagrebškega dopisnika najpametnejše storili, če bi s svojim postopanjem zavezali avstrijsko vlado, da izpolni vse, kar je obljubila. Kadar se Dalmacija gospodarsko povzdigne, poide tudi vse drugo lažje.
DRŽAVNI ZBOR.
Včerajšnjo sejo državnega zbora so popolnoma izpolnila nujna predloga čeških radikalcev dr. Hajna in Lisyja, ki sta toliko časa govorila, da včeraj ministrski predsednik ni mogel podati svoje izjave o protipoljski predlogi v pruskem državnem zboru in to šele danes stori. Trije nujni predlogi, ki so stali še pred nujnim predlogom za pospešitev nagodbe, so bili umaknjeni.
Oba nujna predloga bodeta odklonjena. Krščanski socialec Wohlmeyer je kot govornik preveč raztegnil svoj govor. Ker ni hotel končati, sta se sprla govornik in poslanec Bieiohlawek.
Finančni minister je v včerajšnji seji predložil predlogo o znižanju sladkornega davka.
Poslanec Iro in tovariši so vložili interpelacijo radi nedeljskih dogodkov v Lvovu.
Koncem seje je Rusin Markov interpe-liral predsednika. Markova je poslanec Sta-ruch ves čas motil in naposled Markova na-zval »ljudskega izdajavca«. V silnem trušču je predsednik zaključil sejo ob 11. uri po noči. Danes ob 11. uri dopoldne zopet seja.
Poslanec Pergelt je že gotov s svojim poročilom o nagodbeni predlogi in sklepih na-godbenega odseka ter se bo njegovo poročilo danes že tiskano delilo med poslance.
ZNIŽANJE TELEFONSKIH IN BRZOJAVNIH PRISTOJBIN.
Dunaj, 2. decembra. Odlok trgovinskega ministrstva, s katerim se znižajo od dr. Forta zvišane telefonske in brzojavne pristojbine, bo izšel že prihodnje dni in bo stopil v veljavo s 1. januvarjem 1908. Posebno bodo znižane telefonske pristojbine za uredništva in žurnaliste. Pristojbina teh telefonov bo v bodoče znašala 100 kron.
RAZMERE NA VSEUČILIŠČIH.
Kako junaško so nastopili vseučiliški rektorji in profesorji proti dr. Luegerju. Imeli so kmalu priliko pokazati svojo resnično energijo in — svobodomiselnost. Učni minister je sklical rektorje vseučilišč, da se posvetujejo, kako preprečiti nemire in poboje na vseučiliščih. Vsak človek ve, kako se taki poboji preprečujejo: Izgrednikom se ukaže, da naj bodo mirni, in kdor ne uboga, tega tepe nadloga. Tako je povsod na svetu, samo na vseučiliščih to ne sme veljati. Rektorji so pokazali, da ali nečejo uvesti na vseučiliščih raz-
mer, kakršne morajo vladati med kulturnimi narodi, ali so pa tako strahopetni, da se ne upajo. Seveda, niso katoliški dijaki tisti, ki pobijajo šipe in insultirajo druge, ampak kaznovani bi morali biti judje in liberalci, in zato se plačani sotrudniki judovskih listov na vse-učiliških stolicah niso upali skleniti nič odločnega. Dunajski vseučiliški senat ie sklenil samo to. da se imatrikulacija naj ne vrši več za vse dijake pred rektorjem, ampak za vsako fakulteto posebej pred dekanom. S tem malenkostnim in boječim sklepom, ki ni prav nič v soglasju z značajem vseučilišč, se izku-ša akademični senat ogniti glavnemu vprašanju o enakopravnosti katoliških dijakov.
Pri zborovanju nemških dijakov, ki se ga je udeležilo tudi več vseučiliških profesorjev, je pa dr. Steinbach naravnost odrekel katoliškim dijakom vsako pravico do enakopravnosti ter je hujskal nemške dijake, naj pokažejo v dejanju katoliškim dijakom, da niso akademiki. Zahteval je, da se naj katoličani spode z vseučilišča.
Tako daleč smo v Avstriji. Pa pišejo liberalci, da vlada »klcrikalizem«!
NAGODBA.
Dunaj, 2. decembra. Dr. \Vekerle se je na vprašanje nekega časnikarja, če bo nagodba rešena, izjavil: Brez dvoma bo nagodba do konca leta sprejeta; to je sedaj popolnoma gotovo. Na nadaljno vprašanje, ako bo treba poseči po izvanrednih pripomočkih proti ob-strukciji, je dr. Wekerle odgovoril: To ne bo potrebno. Nagodbo bodemo spravili pod streho po navadnem potu. brez vsakih izrednih pripomočkov.
BEG FRANCOSKEGA VOJNEGA ZRAKOPLOVA.
L o n d o n , 2. decembra. Iz \Valesa in Ir-landajioročajo, da so včeraj na mnogih krajih videli zrakoplov, kateri je v višini 300 m plaval proti severozahodu. Misli se, da je to francoski zrakoplov »Patrie«. V eronavtičnih krogih pa mislijo, da se je zrakoplov v višini 3000 metrov razpočil.
Pa r i z , 2. decembra. Iz Londona brzo-javljajo, da so videli v Walesu zrakoplov, v katerem je bilo baje opaziti tri osebe. Mislijo, da je ta zrakoplov »Patrie« in da je bila le optična prevara, ako trdijo, da je bilo v njem videti tri osebe.
Pariz, 2. decembra. Brzojav iz Cardif-fa poroča, da so v grofovini Cardiganshire videli zrakoplov, na katerem so s pomočjo teleskopa brali ime »Patrie«. Zrakoplov je letel v severo-zahodni smeri proti morju.
Pariz, 2. decembra. Inžener Julist je dobil od vojnega ministrstva nalog napraviti dva zrakoplova po načrtu »Patrie.« Zato je zahtevala vlada od zbornice 500.000 frankov kredita.
L1KCK.
Pismo z tfestfnlskegti.
Ha m b o r n ob Re n u .
V zadnjem času se mnogo govori in piše v časnikih o Hrvatih, ki bivajo v Nemčiji, predvsem o onih, ki žive na Renskem in na Vestfalskem. Mnogo jih ima delo pri napravi novih ulic in cest, pri graditvi železnic in kopanju prekopov; nekaj jih dela tudi v rudnikih. Nekateri Hrvatje, ki so preje delali v jeklenih tovarnah pri Duisburg-Ruhrort, v Ha-noveru in pozneje v Mayenu na južnem Renskem, so sredi meseca julija odšli v Durbuš pri Hoffnungstal, ki jc oddaljen od Kolina približno 17 km. Vedeli so namreč, da ima ondi nek gostilničar svojo obrt na samoti, ki ima baje mnogo denarja. In res! Gostilničarja in njegovo ženo so nekega dne našli umorjena, katera so Hrvatje na grozovit način iu premišljeno umorili. Ker so jima bili glavi prav po »hrvaško« odrezani, so začeli orožniki takoj Hrvate sumiti radi tega umora in res se jim je posrečilo, da so odkrili zločince med Hrvati v precej oddaljenem Mayenu. Koncem oktobra so bili glavni trije krivci in kolovodje pred porotnim sodiščem obsojeni na smrt, drugi štirje sokrivci pa kaznovani z večletnim strogim zaporom. Vsled tega čina so na tukajšnje Hrvate kar najbolj pazili. V nekem časniku se jc celo oblastvu očitalo, zakaj da tujce nc prežene, ker kažejo drugačno politično mišljenje. Tudi sc je očitalo obla-
stvu, zakaj tujce tako dolgo v miru pusti, ko vendar ve, da so obči varnosti opasni. Pri sednijski obravnavi se je namreč zvedelo, da so varnostni organi že preje vedeli, da je še marsikaj hudega pričakovati od teli tujcev. Sploh so se ljudje vedno bolj spominjali hudodelstev, ki so jih že tudi popreje Hrvatje na Nemškem izvršili. Par dni po sodnijski obravnavi so prišli na sled pri Solingenu, ne daleč od Diisseldorfa, hrvaškemu delavcu, ki je zvršil preteklo leto roparski umor na Saškem, seveda ne sam, ampak v zvezi z drugimi rojaki. Redarstvo je napravilo pri Hrvatih, ki so delali blizu Achen-a, hišno preiskavo ter našlo pri njih mnogo samokresov, bodal in udarnih jermenov. To pa radi tega. ker so vedno ljudi nadlegovali ter iili v nevarnost pripravljali. Vsled rezultata te preiskave je podjetništvo takoj vse Hrvate odslovilo iz službe.
V Arnzbcrgu na južnem Vestfalskem je zaprtih več hrvaških delavcev, ker so zvečer napadli na državni cesti nekega voznika, ga oropali ter mu z bodali in noži prizadejali 36 ran, da ic revež vsled tega kmalu umrl. Vsled tega jc več podjetništev odpustilo vse nemirne hrvaške delavce. Začetkom novembra se je zbralo na kolodvoru v Essenu in Kolinu okoli tisoč hrvaških delavcev, ki so odpotovali v domovino. Tudi v Gelsenkirchenu ob rensko-vestfalski meji je podjetništvo okrog 18. novembra odslovilo vse hrvaške dclavce, približno sto po številu. V tem času so izgnali tudi vse Hrvate v južni Vestfaliji, ki so delali pri železniškem predoru, kot nadležne tujce. Najbrže bodo tako storili z vsemi hrvaškimi delavci, ki bodo količkaj sumljivi. Pač
pa ni resnica, da ista usoda zadene tudi tukajšnje slovenske delavce. To nikakor ni misliti, akoravno je bilo v Gelsenkirchenu odpuščenih nekaj slovenskih dclavcev. To se je zgodilo po geslu: »Skupaj se vjamejo, skupaj se obesijo.«
Ravno v zadnjem času je v Hamborn prišlo mnogo slovenskih rudarjev iz Ljubna na gorenjem Štajerskem, V hambornski občini, ki ni mesto, pa ima vendar okrog 80.000 prebivalcev, je odraslih Slovencev okrog 1500. Največ slovenskih rudarjev .ie ob Renti v Morsu, Hocheidenu in Hambornu. K renski provinciji spada tudi Oberhausen, Ikirbcck in Essen. Tu bivajo Slovenci raztreseno na obeli bregovih reke Rena in jo skrbno čuvajo, tako da so Vsenemci na Štajerskem in Kranijskem lahko brez skrbi glede renske straže. Tukajšnji Nemci bi njih pesni »Die Wacht am Rhcin« sploh nc razumeli. Z Nemci žive tukajšnji Slovenci v najlepšem miru in slogi. Imajo tu tudi svoje prodajalnice s slovenskimi napisi, kar pa nobenega Nemca ne žali. Zrak jc tukaj po ulicah tako čist iu svež, da se ne bi pokvaril, če bi bilo tudi še več slovenskih napisov. Še celo poljski napisi ne bodejo Nem-ccv preveč v oči. dasi ravno Nemci in Poljaki niso najboljši prijatelji. Občinski uradniki in odborniki so proti slovenskim in poljskim napisom; no, občinski odbor v Mariboru, Celju in drugih vsenemških gnezdih zdaj lahko trpi slovenske napise, če tudi ne prostovoljno, zato ne zasluži nobene hvale. Pa kako boste šele sedaj strmeli, ljubi Vsenemci in nemškutarjl, ko vam povemo, da tukajšnji pristni in trdi Nemci zelo radi poslušajo slovensko petje, slovenske narodne in cerkvene pesni, bodisi
v cerkvi ali v gostilni. Slovenci imajo vsako nedeljo slovensko pridigo in slpvenske lita-nije. Prirede tudi večkrat shode, tombolo ali kako igro. Pri tem jih nihče ne nadleguje, niti nc zavida. Preteklo nedeljo so imeli šesto ustanovno slovesnost sv Barbare, zraven se je igrala igra »Egiptovski Jožef«. Potrebno obleko so si izposodili iz Duisburga po 40 m. Slovenci so preživeli ta dan v velikem veselju. Slovenec sredi Nemčije hitro pozabi na vsenemške nadlege, ne pa na svoj dom in narod, na domače hribe in livade, na podedovano vero in jezik. Domovina mili kraj!
Pisana skrinja.
»Kaj storite z njo, \Ilardycc?« sem vprašal. Moj drugi krmar jc stal poleg mene na zadnjem delu ladje s svojimi razkoračenimi kratkimi, debelimi nogami, kajti viliar jc zapustil še precej razburkano morje in naša dva čolna ob strani ladje sta se skoraj dotikala vode, kadarkoli je prišel val. Naslonil jc svoj daljnogled na vrv, ki drži zadnji jambor, in dolgo in natančno opazoval ono žalostno tujo ladjo, kadarkoli se jc nahajala vrhu vala in se zibala na njem par trenotkov, predno se je zopet pogreznila na drugo stran. Ležala je tako globoko v vodi. da sem lc senitertja mogel uzreti svctlozelcno progo, ki jc obdajala krovno ograjo.
Bil ie dvojambornik, toda njegov veliki jambor ic bil prelomljen deset čevljev nad krovom in kakor je bilo videti, se sploh niso trudili, da hi bili odstranili polomljene jambo-
POTOVANJE PREDSEDNIKA FALL1ERES NA RUSKO.
Peterburg. Po informacijah, katere je dobil pariški dopisnik »Rječi« v francoskem zunanjem uradu, zavisi obisk predsednika Fal-lieres v Peterburgu edino od Ruske. Falličres mora vrniti obiske na Angleškem, Danskem iu Norveškem, podal se bo na povabilo švedskega kralja tudi v Stockholm. Za slučaj, da dobi tudi iz Peterburga povabilo, sc bo gotovo odzval. Sploh sc pa v Parizu čudijo, da še ni prišlo oficielno vabilo od strani Ruske. To si razlagajo, da ruska diplomacija zavzema stališče, da bi moral Falličres potovati najprvo direktno v Kronstadt in šele nato obiskati omenjene dvore. Tega mnenja sta tudi Cle-menceau in Pichon, medtem ko Falličres misli, da mora najprvo vrniti obiske vladarjem, kateri so ga v Parizu obiskali in šele nato iti v Peterburg. Sicer pa namerava predsednik dvojo ločeno potovanje, eno v London, Kristi-janijo in Kopenhagen, druga pa v Peterburg in Stockholm.
VSESLOVANSKI KONGRES NA RUSKEM.
»Novoje Vremja« se v uvodnem članku zelo zavzema in priporoča vseslovanski kongres. Temu nasprotno pa piše »Rječ«, da se je misel, sklicati vseslovanski kongres rodila najprvo v reakcijonalnih ruskih listih. Nameravani vseslovanski kongres bo samo brezko-ristno slavje, sklicano zato, da se odvrne pozornost ruskega naroda od najnujnejših reform v notranjosti dežele, ali pa bo predigra za intrige, katere naj našo domovino zopet tirajo do dogodkov, katere smo doživeli v Mandžuriji. Pred nekaj meseci se je po inozemskih listih mnogo pisalo o ruski balkanski politiki, katera se je dogajala za hrbtom ruskega zunanjega ministra in katera je resno pretila stališču gospoda Izvolskega. Ali naj se ta pesem zopet nadaljuje?
POMILOŠČENJE VOJAŠKIH BEGUNCEV.
London, 2. decembra. Na Angleškem živeči Avstrijci in Ogri so se v velikem številu začeli posluževati amnestije za vojaške begunce. Tukajšnji avstro-ogrski generalni konzulat je dobil cclo vrsto tozadevnih vprašanj, ker pa konzul pričakuje oficijelne informacije šele sredi decembra, se dotične prošnje vzamejo do takrat le na zapisnik.
21 OSEB NA SMRT OBSOJENIH.
Vladivostok, 2. decembra.* Izmed 203 sokrivcev pri uporu bataljona minerjev dne 29. oktobra jih je 20 obsojenih na smrt in bodo ustreljeni, 34 na prisilno delo, 88 jih bo prestavljenih v oddelek za kaznjence, 53 jih pride v disciplinarni bataljon, 2 v vojaški zapor in en kmet je obsojen v smrt na ve-šala. Pet oseb je bilo oproščenih.
NEMIRI NA RUSKIH VSEUČILIŠČIH.
Odesa. Pred nekaj dnevi je sklicalo 600 slušateljev protestno zborovanje na vseučilišču, ne da bi si preje preskrbelo dovoljenje rektorja. Na tem zborovanju so dijaki protestirali proti aretacijam 'svojih kolegov in sklenili večdnevni štrajk. Rektor je pozval dijake, naj se razidejo in je univerzo zaprl. Tudi zopetno otvorjenje kiievskega vseučilišča je odgodeno na nedoločen čas.
GROF TOLSTOJ IN NJEGOVA SOPROGA.
Moskva. Grofica S. A. Tostoj je prišla sem, da uredi muzej, kateri bo nosil ime njenega soproga. Grofica, katera piše svoje spomine, pravi, da se njen soprog v Jasnaji Poljani jako dobro počuti in pridno piše svojo knjigo »Bralni krog«. Slikar Rjepin ie portret grofa Tostoja in njegove soproge že dovršil in ga bo razstavil.
ŠKANDALI V RUSKI DUMI.
Pri debati o izjavi vlade so se dogodili v ruski dumi veliki škandali. Rodičev je zagovarjal zahteve poljskega kola in je pri tem proti Stolipinu zaklical psovko. Desnica je planila po koncu in s silnim upitjern drla k tribuni. Vsak čas je bilo pričakovati, tepeža.
rove dele, ki so se zibali, jadra in jadrenice I>oleg njega po vodi kakor zlomljene perot-nice ranjenega goloba. Prednji jambor je še stal, toda srednja jadra so plapolala nepritrjena in prednja jadra so se končala v bele zastavice. Nikdar še nisem videl ladje, ki bi bili z njo slabše ravnali.
Toda čuditi se mi ni bilo treba, saj so bili v zadnjih treh dneh časi, ko smo sc izpraše-vali, ali ugleda še kedaj zemljo naša ladja. Šestintrideset ur se .ie borila z viharjem, in ako bi Mary Sinclair ne bila tako dobra ladja, kakoršna je sploh kdaj zapustila Clyde, bi ne bili prestali viharja. In vendar smo se rešili in izgubili samo čoln s krmilom in del desne krovne ograje. Nismo se torej čudili, ko je vihar ponehal in srno videli, da so bili drugi manj srečni in da je bil ta poškodovani dvo-jambornik, ki se je zibal po sinjem morju, zapuščen kakor slepec po blisku, da je pripovedoval o strahotah, ki so godile tu.
AIIardyce, ki je bil počasen in natančen Škot, je ogledoval dolgo in pazljivo malo ladjico, dočim so se postavili naši mornarji v vrsto pri krovni ograji ali pa so se zbrali pri vrveh, ki drže prednji jambor, da so ogledovali tujko. V širini 20° in dolžini 10°, kakor je bila približno naša lega, človek postane radoveden, koga srečuje v teh krajih, ki so na severu od velikih atlantiških trgovskih črt. Deset dni smo že jadrali po samotnem morju.
»Mislim, da je opuščena,« je rekel drugi krmar.
Sam sem prišel do istih zaključkov, na krovu namreč nisem mogel opaziti nikakega znamenja o življenju in prijaznemu mahanju naših mornarjev ni odgovoril nikdo. Najbrže
Predsednik, podpredsednik in tajniki so pobegnili na tribuno. Kadetje in člani desnice so si grozili s pestmi. Predsednik je prekinil sejo. Stolipin je poslal k Rodičevu svoje sekun-dante, nakar je Rodičev prosil za oproščenje. Ko je bila seja zopet otvorjena, je bil Rodičev z vsemi glasovi proti 96 glasovom kadetov in 15 glasovi levice izključen od 15 sej. Desnica in oktobristi so priredili Stolipinu velike ovacije.
PRUSKI DEŽELNI ZBOR.
Berolin, 2. decembra. Komisija za poljsko razlastitveno predlogo je imela danes prvo sejo. Pri generalni debati so opozarjali konservativci na počasno napredovanje pri nakupih. Liberalci so zahtevali znižanje previsokih cen posestev. Poljaki pa so izjavili, da so te cene vsprejemljive in so svarili pred razlastitvenim zakonom. Ministri so izjavili, da se cene ne morejo znižati. Razlastitveni zakon pa je potreben za delovanje naselje-valne komisije. Po malem odmoru je bila generalna debata končana, izvzemši državna in ustavna vprašanja. Govorniki centruma iu obeh strank prostomislecev so zavzeli stališče proti predlogi.
PERZIJA.
Šah in parlament.
Teheran, 2. decembra. Šah je izdal poseben odlok na parlament, v katerem se pritožuje, da se je parlament ponovno vmešaval v izvrševalno oblast in s tem provzro-čil nemire in nered v glavnem mestu in po vsej deželi. Šah zahteva, da mora parlament napraviti zakone, po katerih se bodo kaznovali nemirneži, v bodoče naj pa parlament bolje razločuje med izvrševalno in posta voda-javno oblastjo: zadnja je stvar parlamenta, z izvrševalno oblastjo pa parlament nima ničesar opraviti. Ko .ie bil ta odlok prebran v parlamentu, je provzročil živahno razpravo. Pripravlja se odgovor na ta odlok. Žene pokojnega šaha so se v parlamentu pritožile, ker so se jim znižali dohodki, to pritožbo je pa parlament odklonil.
Nemiri.
T a b r i s , 2. decembra. Po poročilih iz Asdabila so tam in v okolici izbruhnili nemiri.
MAKEDONIJA.
Carigrad, 2. decembra. Porta je sklenila zaradi napada neke grške tolpe na Bolgare ob zalivu Orfano pri Atenah, resno in energično protestirati.
NEMIRI V PERZIJI.
Teheran, 2. decembra. Iz nekaterih večjih perzijskih mest poročajo o nemirih, po malih mestih ropajo banditje. Tukaj so bili radi nemirov včeraj bazari zaprti. Ponoči je prišlo do velikih izgredov, pri katerih je bilo 5 oseb ubitih, veliko pa ranjenih.
T e h c r a n , 2. decembra. V sredo je sklical šah člane parlamenta in ministre k sebi in izjavil, da nemiri po deželi še vedno trajajo. Šah je zapovedal ministrom, da naj takoj izdelajo v zvezi s poslanci načrt za pomirje po deželi, drugače, se bo on sam pečal s to stvarjo.
PODSUTI RUDARJI V AMERIKI.
P i 11 s b u r g , 2. decembra. Vsled neke eksplozije v premogokopu pri Fayette je bilo podsutih pri minah 30 do 40 delavcev.
M onongahela (Pensilvanija), 2. decembra. Včeraj zvečer so eksplodirali podzemeljski plini v premogokopu Naome. Vsled tega so se vtrgale velike mase premoga, katere so zaprle vse vhode. V premogokopu je ostalo 60 rudarjev. Boje se, da bo veliko ljudi mrtvih.
M o n o n g a h e 1 a , 2. decembra. Od vseh ponesrečenih rudarjev se je samo enemu posrečilo priti na površino, vendar je tudi ta vsled zastrupljenja dima padel mrtev na tla. Zelo dvomljivo je, če je sploh še kateri izmed ponesrečencev ostal pri življenju.
jo je moštvo zapustilo, ker je bilo prepričano, da se potopi.
»Dolgo se ne more vzdržati,« je nadaljeval Allardyce v svojem skromnem tonu. Vsak trenotek sc lahko pogrezne v globočino morja. Voda se .ii je vspcrijala do roba krovne ograje.
»Kakšno zastavo ima?« sem vprašal.
»Trudim se, da bi dognal. Vsa je zvita in zapletena med vrvi, na katerih visi. Da, zdai sem jo videl dosti jasno. Braziljska zastava je, toda visi narobe.«
Predno so jo zapustili, so obesili znamenje, da se je zgodila nesreča. Mogoče so šele ravnokar odšli. Vzel sem krmarjev daljnogled in se ozrl po razburkani površini globokega, modrega atlantskega morja, ki je bilo še polno belih črt in pen. Toda nikjer nisem mogel opaziti človeških bitij razun nas.
»Mogoče so še živi ljudje na krovu,« sem rekel.
»Potem jih pa lahko rešimo.« je zamrmral drugi krmar.
»Pojdimo tja in približajmo se ji s strani, ki je za vetrom.
Nismo bili dalje nego sto vatlov od nje, ko smo obrnili svojo jadrenico na prednjem jamboru in zibala sta se, naša barka in dvo-jambornik po gladini in se priklanjala, kakor dva klovna pri plesu.
»Izpustite en čoln,« sem rekel. »Vzemite štiri može, Mr. Allardyce, in poizvedite, kar morete izvedeti o nji.«
Toda ravno v tem hipu jc prišel na krov moj prvi častnik, Mr. Armstrong, kajti ura je odbila sedem in na njegovi uri ie bilo že par minut črez sedem. Zanimalo bi me. da grem
Obflnskl svet Hubllnnski,
je imel včeraj zvečer sejo, kateri je predsedoval podžupan Karol vitez Bleisveis Trste-niški. Župana Hribarja ni bilo. V dvorani so bile občinskim svetnikom ua ogled slike, katere je za svojo galerijo na Gradu kupil župan na slovenski umetniški razstavi v Trstu.
Občinski svetnik Prosenc in globe občinskim svetnikom.
K zapisniku sc oglasi občinski svetnik Prosenc. Nemir v dvorani. Občinski svetnik Prosenc: »Zadnji seji obč. sveta sem se oglasil k besedi, da stavim neki predlog glede belokranjske železnice. Komaj sem začel, že so občinski svetniki zapustili dvorano, da jc tako postala seja nesklepčna. Zahtevam sedaj, da župan nastopi proti taki obštrukciji tako, kakor mu nalaga dolžnost zakona S 58. občinskega reda, ki pravi, da župan mora občinske svetnike, ki zapuste sejo in tako onemogočijo sejo, kaznovati z globo 20 kron. Ali je župan že storil to svojo dolžnost? Ce je ni, zahtevam, da župan svojo dolžnost takoj stori!
Občinski svetnik Prosenc nadaljuje svoje predloge iz zadnje občinske seje.
Občinski svetnik Prosenc: Ker zadnjič svojega govora in svojih predlogov vsled ob-strukcije občinskih svetnikov nisem mogel dokončati, bom danes nadaljeval. (Vedno večji nemir.) Za to imam pravico!
Podžupan Blei\veis: Ne sedaj, pozneje, pozneje!
Prosenc: Imam dva nujna predloga in pravico, da ju stavim začetkom seje. Sicer pa sem sc oglasil, da se tudi v zapisnik zapiše, da so občinski svetniki zadnjič obstrukcijo-nistično zapustili dvorano.
Obč. svet. Turk: Ce je nujnost pripozna-na, potli naj govori. Prcdovič: Tako je. Najprej mora biti nujnost pripoznana.
Prosenc: Zato pa bom to takoj utemeljeval.
Dr. Majaron: Obč. svetnik Prosenc se je oglasil k zapisniku, nujni predlogi pridejo pozneje.
Podžupan: Ne dovoljujem, da bi se zapisnik kaj popravil. Ni treba, da bi bilo v zapisniku, zakaj so občinski svetniki zapustili dvorano. Siccr pa sta še na vrsti dva nujna predloga, ki prideta najprej na vrsto, potem pride na vrsto g. Prosenc.
Za cesarjev jubilej.
Dr. Majaron v daljšem govoru slavi cesarjeve zasluge in nujno predlaga naj se naroči magistratu, da se tekom meseca predloži občinskemu svetu predloge, kako naj občina proslavi cesarjev jubilej po cesarjevih inten-cijah. Občinski svetniki stoje poslušajo predlog, ki je konečno soglasno sprejet.
Občinski svet in delavstvo.
Občinski svetnik Zirkelbach stavi predlog, naj se v povišanje res nezadostnih mezd mestnim delavcem zviša v proračunu tozadevna svota za 9612 kron in naj se določi, da dobi mestni delavec v slučaju bolezni 60 % dnevne mezde tekom 20 tednov.
Podžupan: V proračunu za leto 1908. je svota za mestne delavce povišana od 19.000 K na 21.000 K- Občinski svet prijazno stoji napram predlogu g. Zirkelbacha, vendar naj se predlog prej odkaže finančnemu odseku. G. Zirkelbach se s tem gotovo strinja.
Zirkelbach: Se ne strinjam. Stvar je nujna, ker pride proračun v najkrajšem času na dnevni red in jaz sem se že zadostno informiral pri knjigovodstvu. Pri finančnem stališču se stvar zavleče, želeti pa je, da se mezde zvišajo že z novim letom.
Občinski svetnik Velkavrh sc izjavlja, da naj gre stvar na finančni odsek.
Občinski svetnik Lenče: Mislim, da se v glavnem strinjamo. Podžupana sem jaz tako razumel, naj gre samo stvar glede bolniške podpore še na finančni odsek. — Podžupan molči.
sam na zapuščeno ladjo in vidim, kaj je na njenem krovu. Izpregovoril sem torej par besedi z Armstrongom, se zavihtel črez ograjo, splezal po vrvi in sedel v čolnu na klop.
Bilo jc prav blizu, a vendar smo potrebovali precej časa in valovi so bili tako močni, da nismo večkrat mogli videti, ko smo bili sredi morja, niti svoje barke, ki smo jo zapustili, niti dvojambornika, ki smo se mu približevali. Zahajajoče solnce ni prodrlo sem in v dolinah valov je bilo mrzlo in temno, toda vselei, kadar jc prišel nov val, nas je vzdignil zopet na solnce in gorkoto. V vsakem takšnem trenotku, ko smo se nahajali na vrhuncu penečega vala med dvema temnima dolinama, sem opazil dolgo svetlozeleno progo in pobe-šeni prednji jambor in krmaril sem tako, da smo prišli okoli zadnjega dela ladje, tako da smo lahko določili, kako pridemo najlažje na krov. Ko smo se peljali mimo, sem videl njeno ime Nossa Sehnora da Vittoria, ki je bilo naslikano na zadnjem delu.
»Vetrovna stran, sir,« je rekel drugi krmar. »Pomagaj s kaveljnom, tesar!« Trenotek pozneje smo že preskočili krovno ograjo, ki je bila komaj višja nego naš čoln in smo bili na krovu zapuščene ladje.
Naša prva misel je bila, da poskrbimo za svojo varnost za slučaj — kar je bilo jako verojetno — da se ladija pogrezne ood našimi nogami. Zato sta držala dva moža naš čoln za vrv in sicer nekoliko od ladjine strani, tako da bi bil pripravljen, ako bi se morali hitro umakniti. Tesarja smo poslali, da pregleda, koliko sc je žc nateklo vode in ako še priteka, a drugi mornar, Allardyce in jaz sino šli hitro preiskovat ladio in njeno vozno blago.
Občinska svetnika Svetek in Turk tudi govorita, naj se stvar izroči finančnemu odseku.
Občinski svet. Zirkelbach: To je »Haar-spalterei«. V proračunu za leto 1908. znaša zvišanje mezde mestnim delavcem 9200 K, jaz predlagani 9.612 K, to torej ni tolika razlika.
Podžupan: Nc najdem v proračunu nikjer tako zvišane svote, kakoršno navaja g. Zirkelbach. Predlagani, da sc predlog g. Zirkelbacha glede mezd in bolniške podpore izroči finančnemu odseku.
Zirkelbach kliče: Tega predloga nimate pravice staviti. Zahtevam, da mora najprej moj predlog priti na vrsto. — Tudi občinski svetnik Lenče nekaj kliče. — Dr. Majaron: Spreruinjevalni predlog jc prvi na vrsti.
Občinski svet z veliko večino sprejme predlog podžupanov, da sc Zirkelbachov celotni predlog izroči finančnemu odseku. Prvi nujni1 predlog občinskega svet. Prosenca.
Na vrsto pride g. Prosenc, ki predlaga naslednji nujni predlog: Ljubljanska mestna občina plačuje že leta in leta od vseh javnih nasadov in javnih šetališč in vrtov, ki so namenjeni za šetališča, zemljiški davek. Ta davek pa se plačuje nepotrebno. Upravno sodišče je 23. novembra t. I. na pritožbo mestne občine v Mariboru razsodilo, da določitev kakega prostora za javni prostor spaja v sebi posledico do oproščenja zemljiškega davka Ker razven Prage in Dunaja vsa druga mesta in torej tudi Ljubljana plačuje ta nepotrebni davek predlaga, sklicuje se na razsodbo upravnega sodišač z dne 23. novembra t. 1.: Gospodu županu ljubljanskega stolnega mesta se naroča preskrbeti natančni seznam o davku, katerega mestna občina brezpotrebno plačuje od javnih nasadov, vrtov in šetališč in mestni župan se pooblašča vse korake storiti za oproščenje davka od teh zemljišč ter tudi za dve leti nazaj tirjati povrnitev neopravičeno prejetega davka od c. kr. finančne oprave.
Podžupan: To pa ni tisti predlog, katerega ste zadnjič prekinili. Tistega nadaljujte.
Prosenc: Imam dva nujna predloga. Prvi je ta, drugi žc še pride.
Podžupan odredi glasovanje, pri katerem občinski svet predlog g. Prosenca odkloni!
Burni prizori. — Drugi Prosenčev nujni predlog.
Občinski svetnik Prosenc ogorčeno protestira proti takemu postopanju in pravi: Odklonili ste predlog, ki ie bil na korist mesta, na korist vseh davkoplačevalcev, ki je bil nujen, da se niti trenotek dalie ne plačuje več neopravičenega davka.
Podžupan: Kritike nc dopuščani.
Prosenc: Pravico imam kritizirati!
Občinski svetnik Prosenc stavlia drugi nujni oredlog: Občinski svet izreka se solidarnega s sklepom izvrševalnega odbora narodnonapredne stranke in z ozirom na belokranjsko železnico naroča županu in poslancu Iv. Hribarju, da sc ne udeležuje nobene obstruk-ciie proti nagodbi in da tudi nobene obstruk-cije isti najmanj ne podpira.
Podžupan: G. Prosenc nekaj navaja tu izvrševalni odbor, ki je gotovo storil svojo dolžnost. To ne spada sem.
Rezultat glasovanja: Občinski svet se Izreče z vsemi proti predlagateljevemu glasu proti predlogu!
Turk vpije na Prosenca: »Petkrat samo boš še prišel v občinski svet. Ali misliš, da si boš s tem kaj pomagal?« — Prosenc Turku: »Ti boš prej zunaj ležal kot jaz«.
Nato .ie občinski svet rešil nekaj stavbin-skih zadev. Cesar Franc Jožefove ustanove za gojence obrtne šole so dobili: Ernest Straj-nar, Robert Raznožnik, Ignacij Poje in Marija Jančigaj. »Unionu« se je dovolilo, da sme porabiti na dan 6900 litrov vode.
Prošnja Filipa Supatičiča za nadaljno prepustitev na bivšem »Katoliškem Domu« vknji-ženega 3% posojila, se je izročila — tajni seji. Tudi nekaj drugih točk se je izročilo tajni seji.
Dnevne noulce.
+ Hribar — poročevavec za belokranjsko železnico. Dovtip, pravijo, je vzporednost dveh protislovij, torej neka neumnost. Vžitek ima od njega le tisti, kateri to takoj, ko čuje, tudi razvidi. Za vsacega razboritega človeka je vest, da jc Hibar poročevavec za belokranjsko železnico, pravi pravcati dovtip, ki ga kvi-tiramo s homerskim krohotom. Ker pa poznamo topoglavost naših liberalcev in ker vemo, da je tudi Hribar sila trd v svoji logiki, zato mu hočemo postreči, da če že ne sam, pa vsaj kak njegov liberalni sodrug spozna globokost šale, ki je zvezana z dičnim poslancem ljubljanske inteligence in njegovim poročevav-stvom. Konštatiramo naprej, da je železniški minister Derschatta in načelnik železniškega odseka naravnost prosil državnega poslanca Šukljeta, naj prevzame poročilo. Ta ni seveda o tem črhnil niti besedice nobenemu odseko-vemu članu, ker v tem slučaju, ko bi bil Šuklje le mignil za poročilo, bi bil on izvoljen, kakor je bil z ogromno večino izvoljen proti kandidatu »Jugoslovanske zveze« v državno sodišče. O tem ne more biti nobene dvojbe. Temu ne bi ugovarjal niti Hribar sam. Tako je prišlo, da je bil Hribar brez ugovora, brez kakega protipredloga soglasno izvoljen, ne pa kakor »Narod« farba »z veliko večino«. Zanj je glasoval tudi Šuklje! Zdaj je Hribar v tinti; to jc bila naša vesela sodba. Ce sprejme, — nekateri, ki ga ne poznajo, so celo mislili, da nc bo sprejel, — se postavi v nasprotje s klubom in samim seboj in bo moral zlasti s svojimi tovariši se bojevati. Ce pa nc sprejme, kai bo doma? Prosimo Hribarjeve volivce in njegove črnomaljske ksele, naj se te dni v sočutju spominjajo svoje dike. Na poročilu sa-
iiiem ni prav nič. V železniškem ministrstvu sestavijo nekaj številk in tam spodaj se bo pod to, kar bo dobil, podpisal s svojimi znanimi ičkami Ivan Hribar. Pa še nekaj: v »Slovencu« smo opozarjali, kolike važnosti bo zdaj podaljšanje kamniške proge. To »Slovenčevo« misel jc hvalevredno porabil Ivan Hribar in odsek je sprejel tudi resolucijo za progo Kam-nik-Polzela in s tem tudi rešil predlog, ki sta ga meseca julija stavila dr. Krek in dr. Korošec. Prav! Le tako naprej, mladi Ivane; dobro se držiš, da lepo ubogaš, zraven pa še brezplačno skrbiš za našo zabavo!
+ Oddelek za kmetijsko zadružništvo na visoki šoli za zemljedclstvo na Dunaju. Med profesorskim kolegijem na visoki šoli za zem-ljedelstvo in poljedelskim ministrstvom so že cč let pogovori o ustanovitvi posebnega oddelka za kmetijsko zadružništvo na imenovani isoki šoli. Ta oddelek bode imel namen podati posameznim absolventom jednega ali druzega oddelka visoke šole, ki se bodo hoteli posvetiti zadružništvu, znanstveno podlago. Ker bodo predavanja umerjena z ozirom na potrebno predznanje iz splošne kmetijske produkcije, bode oddelek namenjen po večini samo absolventom visoke šole. Trajal bode oddelek dva do štiri semestre. Absolventje tega oddelka bodo dobili po dovršitvi večje štipendije, katere jim bodo omogočile si pridobiti pri velikih inozemskih zvezah tudi potrebnega praktičnega znanja. Zadružniški od-uelek bode za kmetijsko zadružništvo gotovo največjega pomena; kajti čeravno zadružništvo potrebuje diletantov, se vendar pri važnih vprašanjih težko ubrani občutne, če ne nsodopolne škode brez treznega premisleka izobraženega strokovnjaka. Ohranila se bodo potem Avstrijcem tudi pota na Nemško, ker bodo imeli doma več, kakor popolno nadomestilo tega, kar imajo sedaj na Nemškem, Nameravana ustanovitev bode ustregla dejanskim potrebam, in je le želeti, da se kolikor mogoče hitro udejstvuje. — Toliko od dveh v profesorskem kolegiju visoke šole, kakor tudi ministrstvu merodajnih faktorjev.
4 Nove jubilejne pisemske znamke. Cesar je dovolil, da se izdajo povodom njegovega 60-letnega vladanja jubilejne pisemske znamke. Od današnjega dne naprej so te znamke razstavljene na Dunaju v dvorni tiskarni.
— Velik požar. Piše se nam: Sporočilo se jc že »Slovenčcvim« bralcem, kaka nesreča jc zadela Gorenjovas pri Logatcu dne 1. decembra. Ob eni uri popoldne je začelo goreti pod nekim kozolcem, kjer so otroci kadili cigarete. Ker jc bilo pod kozolcem polno listja, na njem pa natlačeno mrve, je bil naenkrat ves kozolec v plamenu. Predno je bila požarna bramba na mestu, je žc tudi sosednja hiša zgorela. Ljudstva je pritisnilo ogromno — a kaj, ko se vsak zanaša le na požarnike. Skozi vas teče oda in vendar niso imeli možje na strehah ode, da bi polivali strehe in tako se je vne-malo poslopje za poslopjem, tako je pogorelo sedem hiš in devet gospodarskih poslopij tekom dveh ur. Pogorel jc pa tudi ves pridelek za živino in ljudi. Druzega niso rešili kot živino in pohištvo, Pomoč je — to vsak razvidi nujno potrebna, ker na zimo nimajo ljudje ne hrane, ne strehe in živina nc betve krme. Res, da so bili vsi za male svote zavarovani, a škode jc po dosedanji cenitvi nad 70.000 K, med tem ko znaša zavarovalnina komaj 12.000 kron. Pri vsakem požaru smo Logatčani hitro poslali svoj delež, nc čakajoč povelja od deželne vlade, oziroma od knezoškoiijskega or-diuarijata, zato prosi podpisani vse prečastite župne urade tem potem, naj napravijo po cerkvah zbirke za ponesrečene pogorelce. Dvakrat da, kdor hitro da. Ako je kdo potreben pomoči, je le pogorelec — in to pogorelec, ki ima zimo pred durmi. Vsaki dar se bo hvalež no sprejel in v »Slovencu« objavil. Logatec, dne 2. decembra 1907.
Jos. Lavrič,
župnik.
—	Veliko demonstracijo pri otvoritvi hrvaškega sabora pripravljajo zagrebški socialni demokratje. Včeraj so delili po Zagrebu letake, na katerih se poziva delavstvo, naj se v ogromnem številu udeleži demonstrativnega obhoda. Delo bo v Zagrebu dotični dan pol dneva počivalo.
—	Iz žalosti radi očetove smrti. V petek je 43-letnega bančnega uradnika Roberta Zherpirla v Trstu zadela kap na možgane, ko je sedel s svojo ženo in tremi otroci pri ko šilu. Po nekoliko urah je umrl. Nagla očetova smrt je napravila na njegovega najstarejšega sina tako globok utis, da jc sklenil umreti. Inteligentni, simpatični deček jc uporabil splošno zmešnjavo, da je natihoma zginil z doma, ter je več ur hodil po ulicah. Ob pol 3. uri zjutraj sta videla pristaniška delavca, kako je skočil neki deček iz Riva della Sanita v morje; vrgla sta mu rešilni pas ter mu potem prišla s čolnom na pomoč. Deček, ki je bil Marij Zhepirlo, je zgubil že zavest; prenesli so ga v javno bolnišnico, kjer si je proti jutru že opo-piogel ter so ga izročili domačim, ki so ga iskali celo noč.
—	Utopljenec v Vintgarju. Včerai popo ludne so dobili v Vintgarju utopljenca — nekega priletnega moža iz Goriuš — kateri je najbrže ponesrečil.
—	Državno podporo 640 kron za napravo vodovoda je dobila občina Orehovica.
—	Imenovan je za avskultanta v okrožju Kraškega nadsodišča pravni praktikant pri Iju-bljainski dež. sodniji g. Anton Ohm Janu-schowsky vitez Wischehrad.
—	Kakšna bo zima? Za december pro rokujejo mnogo snega in oster mraz, pozneje bo pa baja suho, jasno vreme.
-- Ženska pod vlakom. V Zagrebu se je vrgla pod vlak 35 let stara Neža Jurak z Bi-zeljskega. Smrtnonevarno ranjena leži v bolnici.
—	Aretirani anarhist. V Trstu so radi anarhističnih klicev aretirali 39 let starega fa-kina Petra Petronio.
—	11-letnl deček izginil. V Trstu je izginil neznano kam U-letni Ivan Oblak, sin čevljarjev.
—	Dr. Lueger bo spomladi zopet prišel za nekaj tednov v Lovrano.
—	Iz žene naredil klobase. Iz Rima poročajo: Neki kmet v Frattaminore jc umoril svojo ženo in potem z nekim prekajevalcem mesa iz trupla napravil klobase. Prekajevalec je spravil klobase na trg, kjer so bile prodane. Oba so zaprli.
Srečkanje srečk iz I. 1864. 300.000 K je dobila serija 937 št. 49; 40.000 K serija 1543 št. 5; 20.000 K serija 2177 št. 40; po 10.000 K so dobile serija 1974 št. 26; serija 2725 št. 83; po 4000 K serija 1974 št. 18, serija 3219 št. 42; po 2000 K serija 1166 št. 83, serija 2314 št. 92 in serija 3571 št. 21.
—	Novomeška meščanska straža. Tovarnar g. Jožef Košiček, načelnik meščanske garde, namerava svoje mesto nadporočnika straže in ravnatelja godbe odložiti. G. K.o-šička, ki je veliko storil za to društvo, ki je še iz starejših časov, so v zadnjem času večkrat napadali nekateri nezadovoljni ljudje v »Slov. Narodu«.
—	Nove vrste restavracija. Neko veliko aprovizicijsko podjetje prosi pri dunajskem magistratu za koncesijo restavracije, v kateri se bo izključno prodajalo meso kuncev. Kunci sc bodo jedli na razne načine pripravljeni, dobila se bo kunčja pečenka, kunčja zakuha itd.
UiiDUansKe novice.
lj Rekordi ljubljanskega občinskega sveta.
Na drugem mestu poročamo o dogodkih v včerajšnji seji ljubljanskega občinskega sveta, katero je z viteško svojo slovenščino vodil Karol vitez Bleiweis. Ljubljanski občinski svet je kratkomalo vse Prosenčeve nujne predloge odklonil, da odklonil jc celo predlog glede korakov za odpis davka z javnih prostorov. Ljubljanske občinske svetnike ie občinski svetnik Prosenc včeraj v toliko ukrotil, da so morali poslušati njegove predloge, ker niso mogli že začetkom seje pobegniti od seje in tako je pripomogel, da je ljubljanski občinski svet z odklonitvijo njegovih umestnih predlogov najsijajnejše proslavil svojo nepristra-nost. Pričakovali bi bili, da bodo občinski svetniki posebno za prvi na korist mestne občine stavljeni Prosenčev predlog soglasno glasovali, a ves občinski svet je Prosenčev predlog odklonil. Najpametnejši obč. svetnik Turk je spremljal vtemeijevan.ie predloga s smešnimi opazkami in s tem dokazal, kako veliko kvalifikacijo ima ta mož biti članom občinskega sveta. Zakaj je obč. svet kratkomalo odklonil Prosenčev predlog? Ali morda ladi Grebenčeve afere in čedne uloge, katere je župan imel v tej aferi? Kaj briga javno korporacijo - ako obč. svet radi tega odkla nja Prosenčeve predloge — osebna kupčija županova? Na ta način bi moral odklanjati tudi vse uloge občanov, ki se nočejo voziti s Turkovimi izvoščki. Naposled lahko do-žjvimo, da bo deželni zbor n. pr. brigalo najnovejše Hribarjevo razmerje z deželnim poslancem Božičem in da bo večina deželnega zbora kratkomalo vse Hribarjeve predloge odklanjala. Občinski svet pa se je včeraj tudi izrekel proti izvrševalnemu odboru lastne stranke! V najvažnejši življenski potrebi Ljubljane — v zadevi Belokranjske železnice, se ljubljanski občinski svet ne upa zahtevati od svoiega župana, naj nikar ne podpira ob-strukcije in da naj tako nc onemogočuje hitre rešitve tega železniškega vprašanja, za kar je občinski svet sam pred tedni prosil ministrskega predsednika. Kaj si more svet misliti o takem občinskem zastopu? Opravičeno začudenje je ta sklep vzbudil povsod, kar priča to, da ga nekateri listi že danes objavljajo. Nedavno je »Fremdenblatt«, ki se bavi sicer samo z visoko politiko, se je kar zavzel nad Hribarjevo politično modrostjo, in je svetu izobesil to politično nedoslednost. Kaj bo javnost šele sedai deiala ne samo o županu, ampak tudi o občinskih svetnikih ljubljanskih. Občinski svet tudi ni sprejel nujnega predloga obč. svetnika Zirkelbacha za zvišanje plač mestnemu delavstvu in je vso zadevo nakazal finančnemu odseku. Uprav klasični so bili prizori, kako se je obč. svetnik Lenče ponesrečil s svojim poizkusom rešiti situacijo. Podžupan ga ni kapiral in ga ni! To je res krasno postopanje. Zupan je žc davno naznanil zvišanje plač mestnim revežem — mestnim delavcem — a izvršilo se ni. In tako imajo mestni delavci ob takih obljubah in veliki draginji kljub temu, da so morali korakati na volišče za župana, še vedno prazne želodce. Zupanu se je seve plača že davno povišala — brez finančnega odseka. Podžupan je stavil v seji predlog, naj se plača županu poviša in sprejelo se ja, ne da bi predlog oddali finančnemu odseku. Za dragocene izlete v Prago je vedno na razpolago denar brez finančnega odseka. Taki možje sede v ljubljanskem občinskem svetu. Ali se bo zganilo moštvo ljubljanskih volivcev?!
Ij Na Miklavžev večer! Priprave za Miklavžev večer, ki bo dne 5. t. m., ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani »Uniona«, so velike in lahko trdimo, da tako sijajnega in zabavnega Miklavževega večera v Ljubljani šc ni bilo. Posebnih vabil odbor ne bo pošiljal, ker so stroški itak ogromni. Tem potom vabimo na Miklavžev večer v »Union« vse, ki žele imeti v četrtek prijeten večer.
lj Pevska skušnja »Ljubljane« bo jutri točno ob pol deveti uri zvečer v veliki dvorani »Uniona«. Gg. pevci, pridite polno-številno!
lj Prodaja tobaka na južnem kolodvoru
je odpovedana gospej NVeinert. Namestu nje dobi trafiko na južnem kolodvoru gospa Cve-tličič, pozneje se pa sedanja trafika na juž. kolodvoru razdeli v dve trafiki.
Ij Umrl je pristav tobačne tovarne gosp. Jožef Polak. Pogreb bo jutri ob pol tretji uri popoludne.
lj Ustanovni član »Društva slovenskih katehetov« je postal preč. g. dr. Andrej Kar-lin, stolni kanonik in vodia v Alojzijevišču. Pristop v društvo je prijavilo tudi 19 duhovnikov — katehetov novomeške dekanije. — Jutri bo ob petih katehetski sestanek, kakor je bilo objavljeno v sobotnem »Slovencu.«
lj Poizkušen samoumor vojaka-novinca. Očividec nam poroča: Včerai zvečer okrog pol 9. ure izvršil sc je pred šentpetersko vojašnico mučen prizor. Nek vojak-novinec 17. pešpolka (ime še poizvemo in podrobnosti) zagnal se jc v obupu proti Ljubljanici, hoteč si končati življenje. Le naključje je hotelo, da se je med potom izpodtaknil ter padel. Tako so ga dohiteli neki tovariši ter ga le z veliko silo in trudom vlekli nazaj v vojašnico. Culo se je pa od nekoga, kateremu jc ukazal navzoči podčastnik, naj ga neso v sobo za bolne: »Naj vtone hudič!« — Morajo vladati pač lepe razmere pri tukajšnjem bataljonu 17. pešpolka.
lj Cegava je broža? V Trstu so prijeli 17-letno zloglasno Ano Lovšinovo iz Dolenje vasi pri Ribnici, ker je pustila ceniti pri nekem tamošnjem zlatarju zlato brožo s tremi bri-ljanti, ki je vredna najmanj 50 kron. Lovši-nova je rekla, da je brožo kupila za 4 krone, na policiji je pa potem rekla, da jo je dobila v Ljubljani v dar. Ker je izjava neverjetna in je broža najbrže ukradena, naj se pravi lastnik oglasi pri tukajšnji policiji.
Ij Krč prijel je danes zjutraj na Dolenjski cesti zidarja Kastalica, ter ga tako zavijal, da so ga morali prenesti v policijsko stražnico in poklicati zdravnika, ki jc odredil, da so Kastelica prepeljali z rešilnim vozom v dež. bolnico.
ij S kopitom. Ko je minoli teden peljal posestnik Franc Zaje iz Karolinške zemlje 6, po Domobranski cesti gramoz, mu je nasproti prijahal domobranski bataljonski trobentač, katerega konj je pričel skakati in biti s kopiti. Ker se Zaje ni mogel hitro umakniti, je trobentačev koni udaril s kopitom Zajčevega konja v sprednje pleče tako, da je krvavel in ker je pozneje pričel še šepati, ga je moral Zaje oddati v živinozdravnišnico. Konj jc vreden 400 kron
lj Pokopali so danes gospo Emo Zenko, gostilničarko pri »Krakovčanu«, ki je umrla v dež. bolnici. — Pokopali so včeraj uradnikovo soprogo gospo Emilijo Mlcjnik.
Ij Koncert seksteta na lok bo danes zvečer v kavarni »Avstrija«.
lj Trije streli na vojaka. V nedeljo zvečer sta šla dva vojaka 17. pešpolka iz neke gostilne v Spodnji Šiški v spremstvu dveh deklic proti mestu. Naenkrat so bili oddani proti njim trije streli, ne da bi koga zadeli. Vsi štirje so bežali v neko gostilno v Udmat, kamor jim je tudi napadalec sledil. Poklicani stražnik je posredoval in se mu ja posrečilo v gostilni najti pod mizo revolver, kateri je bil še z dvema patronoma nabasan. Napadalec, neki 38letni hotelski sluga iz Ptuja, je bil aretovan. Povod napadu je bil prepir, kateri se je bil vnel v gostilni med vojakoma in drugimi gosti.
lj Izgubljene in najdene reči. Na južnem kolodvoru je bil izgubljen, oziroma najden dežnik in neka odeja. Hlapec Ivan Pire je izgubil denarnico, v kateri je imel 8 K denarja. — Gospa Rozalija Rojnikova je izgubila bankovec za 10 K. — Strežnica Marija Ber-nikova je izgubila denarnico z manjšo svoto
nikale. Zasliševanje Šohcria je bilo jako težko, ker je gluh, in so mu morali vprašanja napisati na papir. - Tacar je bil že večkrat kaznovan zaradi tatvine, največ je že sedel 7 let. — Porotniki so ga spoznali krivim, ter ga je sodišče obsodilo ua 10 let težke ječe, poostrene s temo, postom in trdim ležiščem.
Razne stvari.
Štajerske novice.
š Osebna vest. Kot provizor je pri sv. Petru v Savinjski dolini nameščen gosp. dr. Ivan Jančič.
š Smrtna kosa. Umrla je danes v Celju gospa Altzicblerja, žena znanega pečarja. — Umri jc v četrtek, dne 28. listopada t. 1. Mihael Rak, veleposestnik in župan v Grajski vasi, ud okrajnega zastopa vranskega in kraj-nega šolskega sveta gomilskega v 47. letu svoje starosti. Bil je zmerom vrl narodnjak. Lahka mu bodi žemljica domača. — Umrl je v Žalcu I. Naraks stareji, ki je napravil mnogo orgelj na Štajerskem. Obrt je prevzel njegov sin Fr. Naraks.
š Nov premogovnik? Blizu Laporja je odkril vitez Jenstein z Dunaja mogočen premogovnik. kateri baje mnogo obeta.
š Šolska vest. Nadučitelj pri sv. Kuni-gundi g. Jožef Močnik je stalno upokojen. Učiteljica gdčna Frančiška Gouse je začasno upokojena.
— Rop. 2. decembra t. I. je stal pred porotnim sodiščem v Mariboru Jožef Tacar, 27 let stari delavec iz Drenskorebra«, obtožen ropa. Imenovani se je seznanil s hlapcem Antonom Šoherjem v neki gostilni v Mariboru. Ker je bil Anton Šoher žc nekoliko pijan, se mu je Tacar pridružil ter ga vodil po ulicah Ko ga jc pripeljal na Gledališko cesto, je koncem iste naenkrat zagrabil Tacar Šoherja za vrat ter ga začel daviti. Ko se je Šoher bra nil. ga je tolkel po obrazu, ter mu tiščal z roko usta, da bi ne upil. Potem jc zagrabil v desni hlačni žep Šoher.icv ter mu vzel de narnico s 4 kronami. Tacar sc jc zagovarjal pred sodiščem, da je bil popolnoma pijan in ni vedel, kaj dela. Priče pa, ki so ga videle pred njegovim dejanjem in pozneje, so to za-
Velike tatvine na tovornem kolodvoru.
Premisel, 2. decembra. Policija je včeraj zaprla tri železniške skladiščnike, kateri so bili zasačeni, ravno ko so kradli razno blago iz vagonov. Kakor se jc dognalo, trajajo te tatvine že več let. Zaprti skladiščniki so bili v zvezi s tremi tukajšnjimi trgovci, katerim so prodajali ukradeno blago za slepo ceno. Škoda se dosedaj še ni mogla dognati. Firma Jo-sef J. Leinkauf na Dunaju naznanja, da ji je v zadnjih letih zmanjkalo za okoli 60.000 K blaga. Zaprli bodo najbrže še več oseb.
Bivši minister Latscher — baron. Bivšemu domobranskemu ministru Latscherju je podeljeno dedno baronstvo.
Koliko je stala Rusijo vojna z Japonsko. Po najnovejših podatkih je Rusijo veljala vojna z Japonsko 6072 milijonov kron našega denarja.
Grozno dejanje norca. V Varese je šel včeraj zvečer okrajni zdravnik Detechi v spremstvu svojega kočijaža od obiska pri nekem bolniku. Naenkrat jih jc iz zasede napadel zidar Gasparini in oba ustrelil. Morilec se je zelo upiral aretaciji iu je enemu kara-binerju zasadil nož globoko v prsa. On sam je bil nato smrtno ranjen vsled strela iz revolverja. Kakor kaže, ie vse to maščevalno dejanje umobolnega.
Hau pomiloščen. Morilec odvetnik Hau je pomiloščen na dosmrtno ječo.
Telefonska ln brzojavna porotno.
ČETRTI LETNIK MARIBORSKEGA UČITELJIŠČA RAZPUŠCEN. Maribor, 3. decembra. Ravnatelj Schreiner je naznanil stavkujočim četrtlctnikom mariborskega učiteljišča, da jc štajerski deželni zbor sklenil, zapreti 4. letnik učiteljišča ter odtegniti vse podpore in štipendije. Stavkujoči učiteljiščniki bodo pri tej kazni rekurirali na naučno ministrstvo.
DRŽAVNI ZBOR. Dunaj, 3. decembra. V današnji seji je podal avstrijski ministrski predsednik Beck svojo izjavo glede na protipoljsko predlogo v pruskem deželnem zboru. Ministrski predsednik je omenjal tozadevne interpelacije poslanca Breitcrja in tovarišev in pa protesta zastopnikov raznih klubov v avstrijskem drž. zboru. Ministrski predsednik se je postavil na stališče, da se nobena država ne sme utikati v notranje zadeve kake druge države, ker sicer bi bili spori med državami neizogibni in nastala bi velika nevarnost za mir. Na tem stališču se mora stati, tudi če bi kaka čutila hotela v drugo smer. Ministrski predsednik pravi, da mora protestirati proti načinu, kako se je protestiralo. Taki izbruhi stvari, kateri sa namenjeni, lahko več škodujejo kot koristijo in so nedopustni, ker so naperjeni proti prijateljski nam državi, naši zaveznici. (Odobravanje pri Nemcih, Slovani burno ugovarjajo.) Nato je zbornica nadaljevala debato o predlogu čeških radikalcev glede izgredov v Nachodu. Nujnost predloga jo bila odklonjena. Nato je poslanec Silbcrer umaknil svoj nujni predlog in je pričel utemeljevati soc. dem. poslanec Gross svoj nujni predlog. Poslanec Gostinčar in tovariši so uložili nujni predlog za pomoč pogorclcem pri Logatcu.
Dunaj, 3. decembra. Zbornica je nujnost Grosovega predloga odklonila. Nato je prišel na vrsto Masarykov nujni predlog glede vseučilišč.
Dunaj, 3. decembra. Duhovnika drž. poslanca Baumgartner in Stojan sta danes vse poslance duhovnike povabila na pogovor glede stališča, katerega je zavzeti proti Masary-kovemu nujnemu predlogu glede univerz in katoliškega shoda in proti nujnemu predlogu socialnih demokratov o odpravi teologičnih fakultet na avstrijskih vseučiliščih.
Dunaj, 3. decembra. Krščanski socialci bodo glasovali za nujnost Masarykovega predloga, v meritorični debati bodo pa stavili spreminjevalne predloge.
Dunaj, 3. decembra. Danes se je vršila seja načelnikov klubov. Ministrski predsednik jc opozoril klubove načelnike klubov, da je samo še do 21. decembra čas za rešitev nagodbe, potem gre zbornica na božične počitnice.
KRIZA V »JUGOSLOVANSKI ZVEZI«.
Dunaj, .3. decembra. Vest »Hrvatske K rune« o izstopu Ivčeviča, Prodana in Periča iz »Jugoslovanske zveze« je v toliko napačna, da so ti poslanci res nameravali izstopiti iz kluba, a so to namero še opustili. Agende kluba vodi podnačelnik Ploj.
NOVI DOMOBRANSKI MINISTER.
Dunaj, 3. dccembra. Novega domobranskega ministra Giorgija ic danes cesar zaprisegel.
ARTILJERIJA V MARIBORU.
Maribor, 3. decembra. Vojno ministrstvo zahteva takojšnjo zgraditev artiljerijske vojašnice, ker prestavi v Maribor topništvo.
SMRTNA KOSA.
Bolcan, 3. decembra. Tu je umrl bivši državni in deželni poslanec Follingcr.
Predstave ob ponedeljkih, torkih, sredah ia petkih ob '>,8. url ave&er, ob nedeljah in praznikih ob S. ';, 5, in ob 6. uri popoldne ter ob '1,8. uri zveaer. — Cene i 1. prostor 10 kr., II. 29 kr., III. 20 kr., IV. 15 kr. Vojaki od aarednika navzdol in otroci vaak prostor S krajcarjev oeneje.	JE. *»}!><»■»«» ■ ■» 2333 11 =Kinematos raphe-Tlieitre-Francals= bivši Katol. Dom" v veliki dvorani I. nadstr., Turjaški trg 1.	Vaak ftetrtek in aoboto predatave po acniftanih oenah aa dijake In otroke ob 3., 'i,B. in 6. uri Cene i 1. proator 15 kr., II. I0kr.( III. in IV. 8 kr. Ob >/,8.
	--— Vsako soboto in sredo nov spored.	
PREDSEDNIK DUME PRI CARJU.
Peterburg, 3. decembra. Avdijenca predsednika dume pri carju je trajala eno uro. Car je odločno grajal teroristično početje tako-zvanih pravih ruskih ljudi skrajne desnice.
ATENTAT NA VLAK.
Pariz, 3. decembra. Ponoči je bil poiz-kušen na progi Pariz-Marzilja atentat na eks-presni vlak, ki je vozil mnogo kolonijalnega denarja s seboj. Neznani lopovi so položili preko tira železne drogove, ki jih je pa vlak brez nesreče odrinil proč in vozil dalje.
OBČINSKE VOLITVE V SRBIJI.
Belgrad, 3. decembra. Po doslej znanih volitvah so dobili 735 občin stari radikalci, 266 mladi radikalci, 77 narodnjaki, 63 napred-njaki, 4 kmečka stranka. Rezultat za 304 občine še ni znan. Vladi je zagotovljena znatna absolutna večina. V Belgradu so zmagali mladi radikalci z večino 523 glasov.
GIMNAZIJA POŽGANA.
Belgrad, 3. decembra. Srbsko gimnazijo v Skoplju so požgali. 300 dijakov se je komaj rešilo. Zdi se, da so požigavci bolgarski četniki.
MED SRBIJO IN ČRNO GORO.
Belgrad, 3. decembra. Vladna »Samouprava« ostro zavrača mnenje, da so cetinj-ske bombe bile naročene od Srbije. Očita črnogorski vladi, da je srbski v'adi krivična.
Pozor tamburašl! Izšli so najnovejši ceniki najnovejših skladb za tambure prvih in najboljših skladateljev na tamburraškem polju, kar so gg. Farkaš, Brož, Machač, Tomič, Hruza. Bozoti itd. ter se morajo dobiti franko samo v prvi sisaški tvornici tamburic J. Stjepušin v Sisku.
Bdhnel-ov koledar. One gospode, ki so nam v tem oziru poslali dopisnice, opozarjamo, da se treba obrniti na naslov, ki je bil naveden v dotični notici.
ZlTNE CENE.
B u d i m p e š t a 3. decembra.
Pšenica za april........1320
Pšenica za oktober.......1143
Rž za april..........1245
Koruza za maj.........7 60
Oves za april.........8 68
Efektiv: vzdržno.
LISTNICA UPRAVN1ŠTVA.
Dopisnika iz Vitanja prosimo, da nam naznani svoje ime, ker mu imamo sporočiti odgovor na njegovo pismo.
Marija Palice, naznanja v svojem imenu, v imenu svojih otrok Josipa in Ane in drugih sorodn'kov, vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da je njen ljubljeni sin oziroma brat, nečak, bratranec
Milan Pance,
dijak I. razreda c. kr. II. dri. gimnazije
po kratki, zelo mučni bolezni previden s sv. zakramenti za umirajoče, danes ob 6 en četrt v 12. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb zemeljskih ostankov bode dne 4. t. m. ob 3 uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k sv. Križu.
Ranjki se priporoča v pobožno molitev in blag spomin.
Ljubljana, 3. decembra 1907.
Tzdelovitel| 0. <8.vdl 'Ljubljana, Spltal-Strltar. nI T
Zahvala.
Za vse dokaze prisrčnega sočutja med boleznijo in o smrti nepozabnega očeta gospoda
JOSIPA MESNER,
nadučitelja v Komendi
izrekamo vsem sorodnikom in prijateljem, častitim tovarišem in tovar-šicam ter faranom Komenskim najtoplejšo zavalol
Zahvaljujemo se veleč. gosp. duhovnemu svŽtnikn M. P o č za obilo tolažbo in sočutje. Zahvaljujemo dra- J pega prijatelja pokojnikovega blag. gosp. nadučitelja T. Petrovca za ! krasni v srce segajoči nagrobni go- I' vor. Zahvaljujemo gg. učitelje pevce za ganljivo petje. Zahvaljujemo občinske odbore In župane komenske fare. gasilno društvo ter vse darova-telje lepih vencev in sploh vse, ki so dragemu pogojniku izkazali zadnjo čast.
Bog naj vsem stotero povrne I
Zahvala.
Povodom prebritke izgube nepozabnega brata, prečastitega gospoda
Mavrilija Šarabona
mi je došlo toliko dokazov iskrenega sočutja, da se morem le tem potom zanje zahvaliti.
Osobito se pa zahvaljujem veleč, gospodu kanoniku Andr. K a 1 a n - u za vodstvo pogreba, dalje mil. gospodu stol. proštu J. S a j o v i c u , dvornemu svetniku gospodu grofu Chorinskemu, dež. šol. nadzorniku gosp. L e v c u , ravnatelju učiteljišča gosp. Č r n i v c u , slav. vodstvom ljublj. mestnih ljudskih šol ter učencem in učenkam mestnih nemških ljudskih šol, slavnima vodstvoma Marijanišča ter Lichtenthurnovega zavoda ter sploh vsem prijateljem in znancem pokojnega, ki so ga spremili na njega zadnjem potu; iskrena zahvala dalje gospodom bogoslovcem za ganljivo, v srce segajoče nagrobno petje, gospodom zdravnikom, osobito še gospodoma dr. Šlajmerju in dr. H o č e v a r j u za velik trud in požrtovalnost, častitim sestram usmi-Ijenkam za ljubeznivo postrežbo, vsem darovateljem krasnih vencev ter sploh vsem, ki so dragemu pokojniku izkazali zadnjo čast.
Bog povrni vsem stotero!
Ljubljana, 2. decembra 1907.
Marija Dobrin roj. Šarabon,
primerna

po globoko znižani oeni priporoča novourejena konfekcijska trgovina za gospode, dame, de£ke :: in deklice. ::
A. Lukič
Pred škofijo štev. 19.
Sprejmem takoj spretno, v manu-fakturi izvežbano
prodajalko.
2707 3—1
Štefan Štekar, trgovec v Ajdovščini.
Dvoje malih stanovanj
se o d d a za mesec februar v Selen-drovih ulioah št. 6.
Več poizve se ravnotam v III. nadstropju.	2710 2—1
Kdor želi prodati ž e rabljeno ali staro
l(OlO (bicikelj)
naj naznani na naslov Jakob Dolinar, Smlednik, Gorenjsko. 2-04 3-1
Sprejmem takoj v trajno delo enega dobro izurjenega
KUučauničarsKesa
pomočnika
proti dobri plači. — Jakob Preželj, vodovodni inštalater in ključavničar, Novo mesto.	27o3 2 1
Rudeče-rujav
2708 1-1
pes-brakir,
čez glavo bela lisa, bolj velik, se je zatekel. Prosi se naznaniti proti plačilu Ivanu Novaku v Ribnici.
Lepo stanovanje
v Prečnih ulicah &t. 2, I. nadstr., obstoječe iz 3 sob, 1 predsobe, 1 kuhinje,
1	jedilne shrambe, terase in podstrešja ter
2	kleti, se odda takoj v najem ali zamenja z manišim stanovanjem.
Proda se tudi več pohištva. — Vprašati isto tam I	2714 3-1
Išče se
2681 1-2
izprašan kurjač.
Prednost imajo oženjeni, kateri dobe prosto stanovanje in kurjavo.
Kje, pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenca".
Šlivovko
1902 letnik, razpošilja franko 4 litre za 9 K 60 v., 6' let staro vinsko žganje 2 litra 5 K 60 ».,
graščinsko oskrbništvo Golič, p. Konjice Sta-jarsko.	2498 13-8
Opozori se
pri nekupu jesenskega in zimskega blaga za moške in ženske obleke na blizu 40 let obstoječo tvrdko
H. 3IIKLAVC
LJUBLJANA, 229916-13
:: Stritarjeve (Špltalske) ulice štev. 5. ::
JNa zahtevo se dopoaljejo vzorci.
Zahtevajte zastonj
I. franko mo) vtllkl, begalo iluslrnvanl Klavni cenik i nad 3000 slikami vaeh vrti aikelnaillh, srebrnih In zlatih ur, kakor todt vseh vril »olidnih zlalnln ln srebrmn, god-brnega orodji, jeklenega In usn|attg< blagi po izvirnih tovarniških cenah.
Nikel remont, ura......
Svlc Itvir ..Roskopf" pat. ura rtgislr, ..Adler Roakopf ", nikel remont a aidro......
Ooldln rem. ura ..Luna", koleale t
dvojnim plaMem......
arebr. rem. ara „Olorla" • . .
...... dvo|ni plalt. . .
„ oklep, verlilca > rlnilco na pero In karab., 15 gr telka . . raika Tola nikel ora cllind. z „Lune" kolesjem . . ara a k.kavlco K 8-50, budilka K 2 90, kuhinjska ura K 3 — ivarcvaldaka ura K 2 80. Za vaako uro 31etno pismeno |amstvo! __ Klkak rlalkol Zamena dovoljena, ali denar nazaj! ==
Prva tovarna za ure Kannt Konrad, e. In kr. dvorni založnik v Mostu (BrBx) 654, Ceiko.	2315 1-4
K	»■-
..	«-
»	1-
..	«50
,.	e «o
„	12 SO
„	2-80
„	10 M
vem«, priložnostno
prodaja
u AnsieSKem skladišču oblek
Ljubl jana, Mestni trg 5
radi izredno velike zaloge konfek* cije za dame, gospode,deklice in dečke.
Vsi predmeti se prodajo za vsako ceni, O. Bernatovič.
2S38 12 - 6
Lesene in železne
2713 3—1
(Roddel)
prodaja tvrdka
J. Kovenčan,
Perje in puh
oprano in očiščeno
"i kilograma od 45 kr. višje
C. J. HAMANN, Ljubljana.
'"v^". -iSfe 'jfil
643 z2

Po zelo ugodni ceni
proda hiša
v dobrem stanu. V hiši ste dve manjii prodajalni, eno ve&je lepo stanovanje, kakor tudi dve manj&i z vsemi pritiklinami, lepim vrtom in dvoriščem.
2679 4 - 2 Naslov povs upravništvo našega lista.
Proda se po zelo nizki ceni lepo
kmečko posestvo
z gospodarskimi poslopji. Zemljišče (hosta, travniki, njive) meri 70 oral.
Kupci naj se oglasijo naravnost pri posestniku: Kmetič Antonu, Bukovje, pošta Zagorje ob Savi.	j69s 2—2
I
[
Poilroinio*
Pran a ■talilnicami: Oraben IS, Mala tiran, Mcal a lica IT, Badcia, Brna, Mu Upa, Oettl Iiaulsa, Kontakt lanharg, IHUa|, Rort Jlčljt. Plača, (rlter* lalibam.
M.njalntcs na Dunaja:
L V.llacllt lt, II. Tabartlraata «, III. Uafarfastt 77 (v.gtl Rtnnvtga), IU. L» vnrani 27, IV Wltdnrr Haipltlratst 12, V Schlnbr.nntrtlraaat M a, n flupaatorfmtr. H, VII. Marlahilaralratst T« Vili Ltr chanlt Id t ratraat« 111, IX. Altrrilratet 12, I. Pavarlla.alraatt 19, XVIII. Wlbrla(artlrataa H, XIX DSbllafftr Ha.ptalr 11, XIX. Ha.Blitr.Mt n.
Moujalnlftna delniška družba « uo i4s
M E R C U R"
Dunaj, L, WoUzeiic 10.
Ak« kapital K 90.000.000. Inar salOad K 8 600 000
91
Najkuiantnojii
mr nakup in prodaja
VMh vrat rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, sastavnic, trafik, devis, valut in denarja.
kamenjava m eskomptiranje
liirebanib untavnic in obligacij, srečk in kuponov