Političen list za slovenski narod,
Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman veljii: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta
8 fld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Naznanila (inseratil se sprejemajo in veljii tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska, enkrat: 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l;»6. uri popoludne.
274.
7 Ljubljani, v sredo 28. novembra 1888.
Letsiilt V fi.
Drža vil i zbor.
Z Dunaja, 27. novembra.
Odgovor na interpelacije.
V poročilu o Foreggerjevi interpelaciji glede okrajnega zastopa celjskega sem pisal, da ministru ne bo težko na njo odgovarjati. Kako prav sem imel, potrjuje današnja seja, v kateri je ministerski predsednik grof Taaffe že odgovarjal na omenjeno interpelacijo. Tako hitrih odgovorov je le redko kdaj slišati v zbornici, ker je treba za-nje večidel obširnih in dolgotrajnih poizvedb in preiskav. V tem slučaji bila je reč tako jasna, da je minister za sestavo odgovora potreboval le par dni. V splošnjem ta odgovor razklada zgodovino zadnje izvolitve okrajnega zastopa celjskega in pritožb zoper nje, kakor sem jih površno opisal v „Slovencu", zaradi večje natančnosti pa Vam vendar odgovor pošljem po stenografičnem zapisniku, da ga objavite v celoti.
Razven tega je grof Taaffe danes prav obširno odgovarjal tudi na interpelacijo H e i 1 s-bergovo zastran nekaterih obrtnijskih zadev ter zlasti razpravljal, zakaj se vlada ne more ozirati na Heilsbergov predlog, da bi se vpeljali obrtnijski sovetniki, do katerih naj bi se vladne gosposke v obrtnijskih zadevah obračale.
Kmetsko dedno pravo.
Po rešitvi došlih vlog, med katerimi je bilo zbornici izročeno tudi poročilo vojnega odseka o novem vojaškem zakonu, nadaljevala se je razprava o kmetskem dednem pravu. Več ko dve uri potrebovala je zbornica za rešitev § 14., o katerem se je bila že zadnjič pričela razprava. Govorih so stari govorniki Kronawetter, Kopp, Lienbacher, Stein-bach itd. Konečno je obveljal § 14. po predlogu odsekovem z nekaterimi premembami.
Obširna razprava bo pri §§ 16. in 17., ki zadevata pravice deželnih zborov gled^ natančnejših določb za kmetsko dedno pravo, pri katerih je ogla-
šenih menda že 14 govornikov. Eden izmed njih sicer odpade, namreč nemško-češki poslanec Krepek, kateremu je bilo včeraj slabo prišlo, ali gotovo bodo še nekateri drugi stopili na njegovo mesto, ter se bo število govornikov prej povekšalo kakor zmanjšalo.
Dostavek k spisu o Ciril-Metodovi slavnosti in dotičnem poročilu v „Klagenfurterici."
„Klagenfurter Zeitung" objavlja v 268. številki dne 21. t. m. neki popravek glede svojega poročila o Ciril-Metodovi slavnosti, kateri priča, da je bila moja sodba o njem prava. Dotični popravek se od besede do besede glasi:
„(Berichtigung.) Wir bedauern, die Notiz iiber die vom Cyrill - Method-Verein in Klagenfurt am 14. d. M. veranstaltete Kaiserfeier in einer Fassung aufgenommen zu haben, vvelehe — wie wir ver-nehmen — Ausleguugen veranlasst bat, als sollten Theilnehmer unlauterer Gesinnuugeo besehuldiget werden, und erkliiren hiemit, dass wir unserseits Niemanden bezuglich der patriotisehen Gesinnung nahetreten vvollten."
Interpelacija imela bi bila torej res tak vspeh, kakor sem pisal, ter bi nas še-le prav v zobe dala našim nasprotnikom.
Politična zarota zoper ameriške katolike.
Ze dlje časa opazuje se v Ameriki neko posebno gibanje, ki živo spominja na dobo devetin-petdesetega leta. Kedor je le nekoliko vešč povest-uice katoliške cerkve, ve, kako so preganjali katoličane protestantski fanatiki omenjenega leta. Katolika so smatrali za neprijatelja ameriške republike, ki ne zasluži, da ga nosi svobodna ta zemlja. Škofje in duhovniki morali so se skrivati, da si rešijo življenje pred krvoločno druhaljo. Papežev poslanik moral je ponoči zapustiti mesto New York in preoblečen pobegniti na ladijo, da si otme življenje. Hišo, v koji je stanoval, zažgala jo sodrga.
Od dobe, ko se je to dogodilo, minola so mnoga leta, časi so se premenili, ii preganjanja cerkve postala je moč, katero vsak spoštuje in časti. Izborna organizacija katoliške cerkve more veljati za vzor in vzgled vsem državam in njen nauk, v kojem vsaka logična prilika pohaja iz druge in je že v nji obsežena v zarodku, uveri vsacega mislečega človeka, bodisi vzgojen kakor hoče, da samo katoliška cerkev more in mora ovladati v kratki bodočnosti v Ameriki. Protestantske sekte, pri katerih glede primere s katoliško cerkvijo v organizaciji ne more biti tako rekoč niti govorice, kjer je vsak propovednik svoj najvišji gospod, ki za svoje čine ni odgovoren višjemu pastirju, kjer bi bilo o jedinosti vere govoriti povsem ironija, pač ne mogo zadovoljiti države in družbe. O njih se lahko reče, da je v jedni in isti sekti težko najti dva človeka, koja bi verovala eno in isto. Protestantski fanatiki vse to uvidevajo, in ker ne vedo, kako bi oteli hirajoči protestantizem, poslužujejo se ne ravno poštenih sredstev. Trudijo se, da bi dobili v svoje roke politično oblast, da bi potem tem laglje mogli rogoviliti zoper katoliško cerkev. Založenje zoper-izseljenske lige bil je prvi korak v tem oziru. Namen te lige bil je, pred vsem omejiti izseljenstvo na najmanjše število in slučajno, če treba, tudi prepovedati. Iz te lige izcimilo se je pa drugo društvo, kojemu je namen: nobenega katolika sprejeti v javne urade. To društvo ima zvočno ime: »United order of deputies".
Večinoma so členi temu društvu odlični republikanci, med njimi tudi rešitelj republikanske stranke, James G. Blaine. Ta Blaine je, kakor mnogi drugi, rojen katoličan in v sv. veri vzgojevan. Človeku sa skoro zdi, kakor bi obstajala republikanska stranka iz samih katoliških odpadnikov.
Pri vsprejemanji udov v to društvo stavijo posameznim novincem različna vprašanja. Prvo vprašanje je, je-li novinec protestant načelno ali iz prepričanja. Pri daljših vprašanjih vprašan je uovinec, se hoče li bojevati zoper neprijatelje republike in zlasti
LISTEK.
Dve prijateljici.
(Iz ruščine poslovenil Iv. S tek lasa.)
(Konec.)
Josipina se je do kraja zabave čisto izpreme-nila in na licu njenem nisi mogel niti opaziti znaka poprejšnje tuge. Posle večera so se začeli gosti razhajati, nekateri domu, drugi pa so ostali pri knezu čez noč. Vse se je podalo k počitku, in jaz bi bil bržkone do poludne spal, da me ni zjutraj probudil krik in letanje po hodnikih ter sera že mislil, da je ogenj v hiši. Skočim iz postelje, hitro se oblečem ter pohitim doli. Na hodniku opazim sobarico Josi-pinino in od nje sem zvedel, da je gospa videla v spanju ali na javnem strašno prikazen, ter da leži v nezavednosti. Okoli desete ure je zaželela gospa z menoj govoriti. Našel sem jo popolnoma pri sebi. Sedela je oblečeua na divanu ,< in na moje vprašanje, kako se počuti, odgovori jako dobro, čeravno se jej je moglo videti na očeh, da je mnogo jokala. Vsedite se zraven mene! reče s slabim glasom. O moj Bog, kaj se je zgodilo, milostiva gospa? vpra-
šam jo, ko sem se vsedel. Nič. To sem vedela že naprej. Srce moje mi je kazalo, in ni me prevaralo. 0 kom govorite? — O nji! Jaz sem jo videla. Koga ste videli? — Njo! Ona je bila tukaj, da mi zadnjikrat z Bogom reče. — Ali za božjo voljo, o kom Vi to govorite? — O moji prijateljici. — O vaši svakinji? Da. Oprostite draga kneginja, to pride večkrat od razvnete domišljije. Vi ste mnogo plesali ... in kri je začela bolj teči ter v spanju . . . V spanja, ponavljala je s posmehom, v spanju; ne jaz nisem spala; potrpite malo, vse Vam bom povedala. Dokler mi je ona o svojem čudnem dogodjaju pripovedovala, motril sem jo prav oprezno, ue bi li opazil kakošno znamenje zimice ali bledenja; ali vse zastonj. Kar mi je ona pripovedovala, še dandanes mi zvoči po glavi, kakor da mi je zdaj pripovedovala.
Ko so se bili že vsi gosti vlegli, zaspi tudi ona okoli dveh po poluuoči. Poprej nego je zaspala ni na Kažimiro niti mislila, kar je bilo te noči nekaj izvanrednega. Nekoliko ur je spala — tako je mislila ona — kar naenkrat zasliši nekakošen šum po sobi ter ga občuti kakor spomladni vetrič. Prebudi se. In pri njenem vzglavju je stala bela — oblečena prikazen z odrezanimi lasmi. Na njej ni bilo nobenega uresa, razven rudečega traka okoli vratu in črnega pasa z železno spono. Akoprem je soba samo
z malo svetilko razsvetljena bila, vendar je vse to Josipina dobro opazila. Lice je bilo s kopreno pokrito. Stala je nepremično povzdignenih rok. Josipina prestrašena, je hotela sobarice in goste na pomoč klicati — ali prikazen odgrne belo kopreno in izpregovori slabim glasom: Ne boj se, draga prijatelj ica. Saj sem jaz. O dragi Bog! zavpije Josipina, ti si Kažimira? Ne, to ni mogoče? — Odkod si prišla? — Vstane, ter hoče svojo svakinjo objeti, ali Kažimira stopi en korak nazaj ter jej reče šepetaje: „Josipina, ne smeš se me dotakniti, ni še prišel čas, da bi me smela objeti. Jaz sem prišla, da ti z Bogom rečem! Z Bogom? — Ti si tedaj najino prisego pozabila? Zdaj se je Josipina vsega spomnila — ali so vendar umiri. Ti si tedaj mrtva, draga moja Kažimira ? — Da, umrla sem v Parizu. Ob glavo so me djali. Zakaj? — Radi moje privrženosti proti francoski kraljici. — O krvniki! Ne kolni jib, draga Josipina, nego jih blagoslovi! Oni so mi vrata temnice odprli. Tvoje temnice? — Prikazen se jo Ijubeznjivo nasmijala ter molčala. Povej mi, draga prijateljica, nadaljuje Josipina, kako je umreti? — O kakor da rojeni slepec naeukrat izpregleda. — Oh! zadnji čas je strašen, ali kasneje tem sijajneja v nebesih! Pri tem jo otrpnen pogled prikazni oživel. O kako so prelazni občutki, katere mi umrli
zoper pristaše papežev.1, koji so svobodi dežele nevarni. Odgovori li novinec zadovoljivo na vs(t te vprašanja, mora priseči in obljubiti vae to ukiniti, česar se zahteva od njega. Prisega sestoji iz samtb raznoterih številk in znamenj, koje ume samo isti, ki je posvečen v to. Po storjeni prisegi društveni predsednik novo sprejetemu členu skrbno pripominja, j naj zvesto izpolnjuje pravila in društvene ukrepe. Potem ga pouče in mu pojasnijo društvena znamenja. Brat brata spoznava po pozdravu in stiskanji roke. Na čelu vse orgauizacije je veliki mojster, kojemu so podredjeni poveljniki v posamičnih državah. V vsakem kraji in mestci ustauovljati se imajo skupine, ki so podložne državnemu poveljniku. Le-ti se imajo potruditi, da se vsak glas pri volitvah odda v prospeh protikatoliških kandidatov, in ker so členi te organizacije skoro povsem republikanci, torej tudi v smislu republikanskega kaudidata.
Doslej broji to društvo 15.000 členov. Ivedo bi dvojil o tem, da ni mnogo pripomoglo k izvolitvi Harrisoua? Propali kandidat demokratične stranke, Clevveland , bil je še dokaj naklonjen katoliški stranki.
Politični pregled.
V Ljubljani, 28. novembra. Molrasajje dežele.
Povodom cesarjeve štiridesetletnice se čita po časopisih vsak dan o blagodejnih ustanovah. Škof Hais v Kraljevem Gradci je daroval tri posestva, da se porabijo kot zavetišča za delavce na škofovskih posestvih. Gališkega deželnega šolskega sveta odbornik grof Stanislaj Tarnovski je prepustil svojo letno plačo 1200 gld. za uboge učiteljske vdove. Euake vesti dohajajo iz vseh galiških mest, kot: Resova, Sambora, Bfezanija, Liska itd.
Katoliško šolsko društvo na Dunaji, katero ima namen, da s svojim zasebnim delovanjem uniči slabe posledice brezverske šole, imelo je dne 25. t. m. jako muogobrojno obiskan shod. Culi so se ostri govori, posebno dobro je pogodil dr. Lueger, ki je rekel, da dobro obiskani današnji shod dokazuje, kako neopravičeno je pisarjenje liberaluo-židovskega časopisja o preložitvi katoliškega shoda. Sklenilo se je mej viharnim odobravanjem sporočiti papežu uajudauejšo hvaležnost zborovalcev, prelat \Veisssteiner pa je potem podelil klečečemu shodu papežev blagoslov. Konečuo je bila slavnostna predstava.
„Montags-Revue" svari, naj se ne razširjajo vesti o razprtiji mej Taaffe jem in Kdlnokijjem, dvoji, ako je kaj resnice na tem, da bo zmagal Kiilnokj, ter pravi konečno: Taka taktika pripravlja vsako resuo stranko v resno nevarnost; kdor meui, da z razširjanjem takih vesti škoduje grofu Taaffeju, ta se bojuje enako douu Quixotesu z mlinom na sapo.
Afriškemu suženjstvu se oznanjuje boj, pri tem se pa prezira, da tudi v Avstriji še ni popolnoma zatrto suženjstvo, Gališko namestništvo je vsled ministerskega ukaza zapovedalo vsem oblast-nijam, naj odločno postopajo zoper prodajanje deklic v Carjigrad. Dva posredovalca te kupčije so djali pod ključ.
Vnanje države.
Ruske „Novosti" objavljajo v nekem pismu zanimive podatke o dosedanji preiskavi železnične nesreče pri Borkiju. Poglavito so provzročile nezgodo
nastopne okoliščine: Prevelika hitrost, s katero je i vozil vlak; vlak ui bil pravilno sestavljen; neenakost strojev, drugi stroj je bil narnred tovoren brez samo-
atalue Zftvore; voz prometnega ministra je bil jakp pohabljen ter je v prvi vrsti zakrivil, da je skoči vlak 8 tira; pregledali niso tega voaa od leta 1886 meseca septembra; v trenotku neagode so bile sauao tri zavore v redu, ostale so bile ali pohabljene, ali celo odstranjene. Komisija je stavila nastopna vprašanja: 1. Kdo je ukazal, da se sestavi tako izjemno težak vlak (tehtal je 36.000 pudov— pud blizo 16-4 kilogram)? 2. Kdo je dovolil, da se odpelje vlak, ki ni imel skoraj nobenih zavor? 3. Kdo je dovolil, da se priklene v vlak voz prometnega ministra, akoravno je bil tako za celi vlak nevarno pohabljen? 4. Kdo je zapovedal, da se pri dvornem vlaku rabita dva ueenaka stroja? 5. Kdo je neposrednje ukazal strojevodji, da vozi s tako velikansko hitrostjo? — Ako se bo posrečilo preiskovalni komisiji odgovoriti na ta vprašanja, potem se bo tudi izvedelo, kdo je zakrivil nesrečo.
Predvčerajšnjim je prišel Wilson prvipot po svoji pravdi zopet v francosko zbornico. Mesureur je kazaje na prisotnost \Vilsonovo predlagal, naj se pretrga seja za eno uro iz vzroka, ki ga umeva celi svet. Bonapartovec Cuneo d' Ornano je rekel, da zbornica dobro stori, ako se konečno loči (od Wil-soua). Predlog Mesureurjev je b;l sprejet s 335 proti 30 glasovom. Ko se je seja zopet pričela, nasvetoval je Millerand, naj zboruica sedaj, ko je jasno pokazala svoje mišljenje, zopet pričue proračunsko razpravo. Wilson je potem zapustil dvorano. — Revizijski odsek je konečno vendar imenoval poročevalca, namreč Tonyja Revilloua. Slednji se ne bo požuril s poročilom ; obljubil je, da je bo takoj po proračunski razpravi predložil zbornici. Posebnega veselja s tem ne bo napravil republikancem, ki sicer muogo besedičijo o ustavni reviziji, dejanjski pa nočejo ničesa o njej vedeti.
Napetost mej Italijo in Francijo je menda vzrok, da vidi »Reforma14 strahove pri belem dnevu. Napominani list piše: Francoska topniška ladija „Etendard" se je mnogokrat pokazala pred otokom Maddalena (v morski ožini sv. Bonifacija na severo-vshodu Sardinije) ter se mu je skušala po dnevi in po noči približati. Z otoka so z ostrim daljnogledom zapazili, kako na poveljniškem mostiču ladije zro častniki proti otoku in sestavljajo načrte. Ko jo poveljnik Maddalene vsled tega izposlal vojno ladijo, odplul je jako hitro „Etendard" proti Korziki.
Italijanski uradni list je objavil postavo, s katero se pooblaščuje vlada, da razglasi novi kazenski zakonik, ker ga je dotična kumisija že primerno predrugačila ter mu dala konečno veljavno obliko. — Miuisterski sovet se je posvetoval o na-redbah, kako bi se mogel dobiti potrebni denar za vojni proračun. Dohodki se bodo zvišali, deloma tudi z uovimi davki, za 110 do 120 milijonov.
V anfflešJei spodnji zbornici je naznanil državni vojni tajnik Stanhope, da bodo angleški vojaki, ako treba, pomagali egiptski armadi pri Sua-kimu, to pa le toliko časa, da bodo vstajniki pro-gnani iz sedanjih stališč. — „Times" poročajo dne 25. t. m. iz Zanzibara: Nevarna bolezen sultanova zadržuje, da se ue pričuo aktivne operacije. Prvotni dogovori so se tako premenili, da bo zaprla Nemčija južni, Anglija'pa severni del nabrežja.
Rumunska ministerska kriza je sicer končana, toda vprašanje je, za koliko časa; novi konservativni ministri so odločni prijatelji Slovanov in niso nepogojno vdani trocarski zvezi, kakor na pr. Bratianu. Odločni značaji Florescu, Catargi i. dr. se ne bodo hoteli upogibati dosedanji zunanji politiki, marveč bodo odločno krenili na nasprotno stran. Ako pa junimistični ministri ne bodo hoteli storiti istega, navstala bo zopet kriza in sicer ne na korist dosedanji večini v ministerstvu.
našo srečo imenujemo. Da — nama se je ločiti, reče prikazen. Z Bogom Josipina, dokler se ne vidive v naši pravi domovini! Oh ne — ostani tukaj, najdražja prijateljica! zavpije Josipina. Še to mi reci, si li prepričana, da se bomo vsi videli? Sem. Tvojo dušo bom zopet videla; ona se bode svojih spon rešila, ona ue ljubi robstva. Poslušaj me! ... in zdaj se Kažimira nagne k svoji prijateljici, ter jej nekaj ua uho prišepne. Tedaj, nadaljuje Josipina, so se zaprle moje oči in zaslišala sem nekoliko lepih glasov nad menoj, ali ne vem, če sem zaspala ali se onesvestila; dosta je, vse je zginilo. A kaj Vam je prikazen prišepnila? povprašam radoveden. Za to me ne vprašajte, te besede morajo z menoj umreti. In vse je bilo zastonj to tajno od nje izmamiti, ter sem opazil, da je začela vselej jokati, kadarkoli sem jo o tem kaj vprašal; ali te solze niso bile solze ža-lostinke.
Tri tedne potem smo brali v pariškem časopisu „L'ami du peuple" (Ljudski prijatelj), da je bila kmalu posle urnorstva priucesinje Lamballe neka stranska gospa umorjena, katere ime po navadi francoskih časopisov ni bilo zatajeno, ter se je moglo brez vsake potežkoče rodovinsko ime knjeginje L . . . prebrati.
Izvirni dopisi.
Iz kamniškega okraja, 23. novembra. Odkar Vam nisem več pisal, se gede pri nas velike reči, tako velike, da je že nas samih strah pred njimi. Koliko imamo tovarn raznih vrst kar vse v prek. V Kamniku tovarna za smodnik, za sipo, za glinaste in enake izdelke, iu skoraj vse obrtnije delajo s stroji in natornimi močmi.
V Domžalah imajo celo več tovarn s podružnicami po vsi Avstro-Ogerski in še zunaj mej našega cesarstva, tudi so veliki mlini ob Bistrici, kjer voda in ogenj pomagata mleti. V Mengšu tovarna za pivo iu za slamnike.
Komenda ima okoli 70 lončarskih tvrdk, da ne štejem sčetkarjev mošanskih. Tudi mlinarji na Pešati več lahko zmeljejo, kakor doma potrebujejo.
Koliko lesa se poseka v naših gozdih, nam priča nepretrgana vrsta vozov na cesti proti Ljubljani, naloženih s hlodi in deskami. Vse to skupaj je res lahko rodilo misel, da bi bila vendar-le dobra železna cesta iz Ljubljane v Kamnik; koliko časa, koliko truda bi se prihranilo pri živini in tudi pri ljudeh; in vrh tega bi nam šlo vse tako urno izpod rok.
Velj avni možje se pogovori in kmalu imajo koncesijo za zgratlujo železnice. K »j bo za kapital? Vse preskrbljeno f Nek»j prevj»»e dr*»?», nekaj dežel«, kar preostaae, veljaki tega okraj*.
Polni veselja smo ukali in streljali — »ti dobra reč potrebuje časa. Mine prva, miiw drog* pomlad, želeiuiee pa le ni. Poprašujemo se, kaj j» vendar temu krivo? Nič gotovega se ni moglo »vedeti. Eui so govorili, da j,e Sava prevelik*; drogi, da so se aemljemerci skregali'; tretji, da se- vojni in kupčijski minister ne vjemata itd. Kar letos izvemo, da je še 20.000 gld. manjkalo za gradeuje. To malenkost bi bili gospodje dobili, kjer bi bili hoteli ia mi bi se bili že dve leti po železnici v Kamnik voiili. Če se jim je pa za malo zdelo pri nas poprašati, naj bi se bili že poprej obrnili na deželni zbor, ki je vendar tako dobrotljiv, da je samo letos več ko pol milijona obljubil potrebnim ljudem.
Zdaj je pa „špas" pri kraju. Takoj pomladi se mora železnica zgraditi; ako bi so Kamničanje zopet skesali, potem so pripravljeni že drugi zgradbo prevzeti in sicer ne čez Mengeš v Kamnik, marveč čez Mengeš-Komendo-čerklje-Tržič. Proga Tržič-Kranj ima že obljubljeno podporo 50 000 gld. in če dolgost obeh prog Ljubljana-Kamnik iu Krauj-Tržio skupaj staknemo, skoraj celo progo Ljubljana-Mengeš-Komenda-Cerklje-Tržie dobimo.
Kar ste država in dežela obljubili, tega ne bodete nazaj jemali, in poznej se lahko še napravi repek med Kranjem in bližujo postajo tržiško železnice. Kamničanje bodo že skrbeli, da pozidajo progo Mengeš-Kamnik.
Temu načrtu so prijazni posebno Komeučanje, ker mislijo s tem kašo vpihati- Kamuičauom za hudomušno namero jim vzeti Glavarjevo bolnišnico. O tej zadevi smo že mnogo brali po listih, vendar se nam zdi, da ta zadeva pri vsi ostri polemiki med Komendo in Kamnikom še ni prav jasna. Ker so menda strune med strankama precej napete, bomo mi, ki smo nevtralni, tem ložje mirno in nepristransko sodili.	(Konec prih.)
Iz Ribnice na Dolenjskem, 25. nov. Kakor je znano, poslalo jo na Kranjsko ministerstvo za poljedelstvo že pred nekaterimi leti gosp. Putick-a, c. kr. gozd. adjuukta, ki si je za svoj posebni poklic izbral velovažno in jako koristno nalogo strokovnjaško preiskavati podzemeljske votline in jame, njih pritoke iu odtoke. Njegovo delovanje ima glavni uameu, da najde v kraškem in temu sličnem svetu, posebno v dolinah, tam, kjer o deževji, vspomladi in jeseui ali pa tudi sicer voda vsled pod- in nad-zemeljskih pritokov nenavadno hitro narašča, polja in travnike preplavi ter zaradi tega mnogo škode učini — pripravne odtoke, žo obstoječe vsled zamašenja z žaganjem, peskom, lesom in drugim tvarinam ali pa, da po naravi ovirajoče skale primerno razširi in zopetno škodo delajoče pritoke kolikor se da in je pripravno okoliščinam, zapre in na druge strani odpelje. Dosedaj deloval je na Notranjskem, vzlasti v planinski dolini, kjer je bila potreba najnujnejša. Kakor so pa časopisi že pred nekolikimi meseci poročali, imel bode ta strokovnjak tudi nalogo: v ribniški, dobrepoljski, struški in kočevski dolini tainošnji svet, pritoke in odtoke, vode in votlino natanko pregledati, vzroke vsakoletnih pre-plavljenj v njih preiskati, pomočke nasvetovati in to delo dejanjsko izvršiti. Dne 16. t. m. došel je imenovani gospod v Ribnico. Od tu podal se je najprvo v Dolenjovas in Rakitnico, potem v tako zvano „tin-tero" (in terram), nadalje v dobrepoljsko in struško in slednjič v kočevsko dolino, da se na lici mesta pouči o pravih razmerah. Že način njegovega začetnega delovanja, da se jo najprvo na mestu t. j. da je vse vode iu kraje sam obhodil, o resnični potrebi na lastne oči prepričal, potem, da se je dal od tukajšnjega prebivalstva, kateremu so znane razmere, o lastnosti posameznih vodil poučiti, iu sledujič njegova strokovnjaška vednost so nam porok, da bode to za kočevski, ribniški in velikolaški okraj prevažno nalogo praktično in koristonosno v občno zadovoljuost dobro rešil.
Kakor namreč na Notranjskem vsakoletne povodnji mnogo škode učinijo, ravno tako trpite ribniška in kočevska dolina vsako leto mnogo od povodnji. Koliko polja iu travnikov preplavi včasi voda, ki vspomladi vso setev po večkrat ugonobi, koliko škode in preglavice dela to tukajšnjemu prebivalstvu, in to vse bode se po mnenji tega strokovnjaka v kratkem časti odstranilo, in ne na stroške tukajšnjega prebivalstva, ampak večinoma na državne in deloma na deželne. Z delom se bode že prihodnjo pomlad pričelo..
Zanimivo je mnenje tega veščaka, da vse vode, ki izvirajo iz »Velike Gore" in »Male Gore" in potem nekoliko kilomotrov na površji tečejo, predno poniknejo, da te pridejo zopet na kočevskih tleh na površje, kjer po svojem površnem teku poniknejo, dokler niže na Dolenjskem pri Soteski v zadnjič na površje pridejo.
Kakor je to važno, nič manj vrednosti nima drugo njegovo mnenje, da vse te vode v svojem podzemeljskem teku k večjemu petnajst metrov pod površjem teko, kar je važno za one vasi, ki so brez pitne vode.
Veliko važnost ima to preiskavanje za tukajšnje prebivalstvo. S tem, da se povodnji odstranijo, zboljša in povzdigne se veljava tukajšnjega sveta. Ker bode ta gospod naše kraje natanko pregledal in svoje i študije obelodanil, zvedel bode še le svet o mnogih in jedinih naravnih čudesih, ki so v našem kraju, ki bodo naše kraje še le prav povzdignili.
Poslovil se je od nas tukaj kot kapelan skoraj petnajst let službujoči čast. gosp. Simon Pristav, novoimenovani beneficijat v Št. Vidu pri Za-tičini. Ž njim je izgubila ribniška fara jako vnetega duhovnika. Pridobil si je vsled svojega mirnega in prijaznega občevanja spoštovauje in simpatije vseh faranov. Kakor je bila vsem ločitev težka, tako mu iz srca želimo, da bi si tudi na svojem novem službenem mestu pridobil kmalu ono občno priljubljenost, katero je tukaj užival iu da bi se prijetno udomačil. Št. Vidčanoin pa čestitamo!
Dobrova, duč 22. novembra. (Cesarska slavnost. — Javna zalivala.) Preteklo nedeljo, dne 18. t. m. bil je za tukajšnjo faro, osobito za šolsko občino tukajšnjo zares dan, kakoršnega je Bog sam naredil. Praznovali smo prav lepo in na dostojen način zgodovinski praznik 401etnice cesarjeve. Zbralo se je 250 šolskih otrok ob i[i9. uri zjutraj v lepo okrašeni sobi II. razreda; točno ob 9. uri potem pride naš p. n. gospod okrajni glavar Ivan M ah ko t, katerega so pri prihodu pozdravili zastopniki župnije, županstva in šole. Dnevni red vršil se je tako-le: Zapela se je v šoli najprej slavnosti kaj primerna pesem »Veselje čuje se povsod". Potem popisali ste učenki II. razreda: Albina Bele in Helena Prebil na kratko a kaj ginljivo zgodovino 40 letnega očetovskega vladanja cesarjevega. Na to sledil je slavnostni govor gospoda okrajnega glavarja; v kratkih jedrnatih potezah narisal je blagi gospod kaj ginljivo pomen tega dneva, navduševal mladino, naj bode Bogu in cesarju zvesta do konca življenja svojega. Med govorom zaklicalo se je presvetlemu cesarju trikratni navdušeni »slava!" Vse besede vrlega govornika segle so mladini in drugim navzočim globoko v srce ter je do solz ganile. Otroci zapeli so potem še čvetero drugih primernih pesmic, na kar smo se vsi skupaj podali k slovesni službi božji v domačo farno cerkev. Govor p. n. gospoda Ivana Bizjana, kurata c. kr. kaznilnice begunjske, v cerkvi bil je izboren.
Po slovesni sv. maši, ob katere koncu zapela sta se prvi in zadnji odstavek cesarske pesmi, bil je »Te Deum". Po božji službi zbere se zopet šolska mladina, krajni šolski svet z občinskim odborom vred v zgoraj imenovauej šolskej sobi. Gosp. deželni glavar dr. Josip vitez Poklukar ogovori v kratkem govoru šolsko mladino, med katerim mu ta slovesno ■obljubi, da bodo Bogu, cesarju in domovini do konca svojega življenja vedno zvesta ostala. Na to sledilo je obdarovanje šolske mladine; najpreje bili so z lično vezanimi knjigami in molitveniki obdarovani oni učenci in učenke, kateri so se v minolem šolskem letu na tej šoli odlično učili — na številu 50 otrok. Potem bili so obdarovani pridni fautički sadjarčki s Pirčevo knjigo »Vrtnarstvo", skupaj 9 dečkov. Vsi drugi šolski otroci bili so pa potem obdarovani s spominki : »Naš cesar" (Bele), »Cesar Franc Jožef I." (Tomšič) in s »Spomenico". Med ubož-nejše razdelilo se je potem tudi še 40 V4goldinar-skih kosov, a 5 najboljših sadjarčkov prejelo je vsak po 1 goldinar.
Učenka Albina Bele zahvali se v primernem govoru gospodu okrajnemu glavarju ter mu poda lep šopek. S tem bila je šolska slavnost končana.
Za daljni dnevni spored skrbela je pač široko znana gostoljubnost in prijazuost našega prečastitega gosp. župnika Jerneja Babnika, katere pa tukaj natančneje opisoval ne bodem. Ime g. kučigazde že samo dosta kaže, da je bilo vse izborno. Pri tem vršila se je izbrana napitnica g. župnika ua presvetlega cesarja; istotako jej je odgovoril g. okrajni glavar Mahkot.
Tudi tukaj se je zapela veličastna cesarska pesem, katerej odmev bil je trikratni navdušeni „slava!" Da smodnika štedili nismo, ume se samo ob sebi.
Da so se ob tej slovesni priliki mogli tukajšnje šole otroci tako pošteno obdarovati, pripomogli 60 p. n. dobrotniki, največ je dal občinski odbor, namreč 20 gld., g. dr. Poklukar 10 gld.
Vsa darila (spominske kujige) stala so 39 gld. 50 kr., a 15 gld. se je pa med otroke gotovega denarja razdelilo.
Vsem tem p. n. dobrotnikom in prijateljem naše šolske mladine izrekam ua tem mestu javno preiskreno in najsrčnejšo zahvalo. Bog plačuj raili-jonkrat blaga dejanja vsem skupaj iu vsakemu posebej !
Dostaviti imam le še, da so bila farovž, šola in pa cerkvenikova hiša že ua predvečer slavnosti krasno s zastavami olepšana ter krasno razsvetljena.
Bog živi, Bog ohrani nam cesarja, Avstrijo!
Pri tej priliki moram se hvaležno še jednega gospoda spominjati. Ta je vrli knjigovez g. Ivan Bonač v Ljubljani. Ta vrli gospod in pravi poštenjak slovenski povezal nam je bil tako rekoč kar nevtegoma GO knjižic v poluplatno kaj krasno in po tako nizkej ceni, da nismo skoraj mogli verjeti računu.
Tega vrlega poštenjaka priporočamo tukaj prav toplo za vezanje knjig farnim knjižnicam, krajuim in okrajnim šolskim bukvarnicam, kakor tudi vsem šolskim svetom in šolskim voditeljstvom. __Matija Ran t, nadučitelj.
Dnevne novice.
(Presvetla cesarica) pripeljala se je dne 21. t. m. na ladiji »Miramar" v Sinirno. Jutri se vrne preko Krfa v grad Miramare pri Trstu, kamor se je danes odpeljal presvetli cesar, ki ostane tam tudi še na dan 401etnice.
(Umrl) je včeraj popoludne ob 1/i5. uri č. g. Anton Zarnik, župnik v Naklem, porojen 30. maja 1802 v Krtini v dobski župniji. Šolal se je v Gradci, Ljubljani in Celji. Leta 1830 je v Ljubljani zvršil bogoslovje. Služboval je kot kapelan v Prečini, na Jesenicah v dolinski župniji, kjer je bila kontuma-cija proti koleri v Šenčurji pri Kranji, v Cerkljah, v Kranji, kot beneficijat v Voglji. Dne 16. aprila 1842 je prevzel ljubensko župnijo. Leta 1865 dobil je župnijo v Naklem. Bil je sošolec pokojnega dr. J. Bleiweisa. Leta 1880 je daroval zlato sv. mašo, ter dobil o tej priliki naslov kn.-šk. duhovnega svetovalca. Kjer je služboval, zapustil si je trajen spomin z novimi zgradbami. Uradoval je v čisti slovenščini in tudi v tem oziru naj bi bil 861etni starček vzgled mnogim mlajšim gospodom. Naj v miru počiva!
(Poziv slovenskim pisateljem!) Odbor »Matice Slovenske" se obrača do vseh rodoljubnih pisateljev slovenskih z iskreno prošnjo, da bi čira preje tem bolje poslali kaj primernih doneskov za prihodnji »Letopis". Kakor letos se bodo prejemali tudi v prihodnjem letu samo izvirni znanstveni in znanstveno-poučni spisi iz raznovrstnih strok človeškega znanja; vendar je želeti, da bi čestiti gospodje pisatelji svojim razpravam izbrali take predmete, ki ugajajo potrebam naroda slovenskega ter zaradi svoje splošnje zanimljivosti prijajo večini Matičnih udov. Rokopisi naj se pošiljajo najpozneje do konca marca 1889. 1. predsedništvu ,,Matice Slovenske" v Ljubljani. Po pravilih določena nagrada za ,,Letopis" vsprejetim spisom se bode izplačala, kedar bode knjiga dotiskana.
(Duhovniške premembe v ljubljanski škofiji.) Prestavljeni so čč. gg. kapelani: Anton Verbajs iz Cirkelj v Št. Peter na Notranjskem; Gustav Šchiffrer iz Preserja v Cirklje; J. II u d o v er n i k iz Leskovca v Preserje; Simon Pristov iz Ribnice v Št. Vid pri Zatičini, opravljal bode tudi tamošnji beneficij; Peter Ogriu iz Trnovega na Notranjskem v Ribnico; Janez Lesar iz Dobrepolj v Trnovo; Peter Bohinjec iz Boh. Srednje Vasi v Dobre-polje; Janez Aljaučič iz Ribnice v Kranjsko Goro in Valentin Bernik iz Kranjske Gore v Ribnico.
(Pisateljskega društva) zabavni večer bode jutri zvečer v čitalnici. Predsedoval bode g. A. S ve tek. Za berilo je preskrbljeuo.
(Slovensko gledališče.) V proslavo 4 01 e t -nega^vladanja NjegaVeličanstva presvetlega cesarja Frana Josipa I. priredi dramatično društvo v nedeljo dne 2. decembra t. I. slavnostno predstavo. Predstavljala se bode drugikrat
»Sveti nova hči" igrokaz v treh dejanjih. Po Adolfu Wilbrandtu »Die Tochter des Herrn Fabricius" poslovenil Anton Trstenjak. Povodom te slavnosti prepustil je pisatelj brezplačno prevodno in prizorno pravo dramatičnemu društvu. Igra po svojej drama-tičnej vrednosti in uzornem prevodu zasluži živahnega zanimanja, in prepričani smo, da ta večer poročevalci ne bodo pisali: gledališče je bilo slabo obiskano. Sicer imamo mnogo dokazov, da se je ljubezen naših narodnjakov do slovenske dramatike zelo ohladila, a trditi smemo, da se bo, kakor se je ohladila, zopet ogrela, ker društvo tekmuje sedaj v mnogih predstavah z nemškimi igralci.
(Ljudje so ljudje.) Pod tem naslovom skušala je zadnja »Soča" med »domačimi vestmi" vzbuditi neprijetne spomine na »zloglasno kritikovanje" I. zvezka Gregorčičevih poezij. Dotične vrstice je včeraj ponatisnil „SI. Narod". Sedanjemu vred-ništvu našega lista niso znane tedanje razmere, torej tudi ne dopisnik in kritik pesnikovih proizvodov. Radovedni pa smo vendar in bi bili »Soči" jako hvaležni, ako nam imenuje dotičnega dopisnika. — Felix, qui potuit rerum cognoscere causas!
(Umrl) je nocoj po noči č. g. Mart. Korošec, urairovljeni duhovni pomočnik v Skaručini, porojen
1.	1826, v duhovnika posvečen 1. 1850. Naj v miru počiva! — Na Vidmu pri Krškem je dne 24. nov. umrl g. Josip Nunčič, zdravnik in posestnik, star 63 let. R. I. P.!
(V Brazilijo) odpeljal je predvčerajšnjim loydov parnik »Orion" 580 izseljencev, največ Slovencev iz tržaške okolice, ki so večinoma poljedelci. Ti izseljenci so namenjeni v pokrajini Miuas Geraes in Canta-gallo; brazilijanska vlada jim je preskrbela prosto vožnjo. V kratkem se bode odpeljal tretji oddelek.
(Z Dunaja) se poroča 26. t. m. »Politiki": Povodom cesarjeve štiridesetletnice Nj. veličanstva se je včeraj v cerkvi sv. Ane (I. Annagasse) darovala slovesna sv. maša, katere sa je vdeležilo velikansko število dunajskih Slovanov. Pri sv. maši je pelo pod osebnim vodstvom kapelnika Buchte »Slovansko pevsko društvo" sodelovanjem »Lumira" in »Ziiboja". Novo Jos. Skalickega skladbo »Ave Maria" je veličastno predaval koncertni pevec Jos. P a j s a r iz Ljubljaue. Po sv. maši je bil »Te Deum", potem pa češka pridiga.
(Ljubljanska dijaška iu ljudska kuhinja) pogostila bode povodom cesarjeve štiridesetletnice dne
2.	decembra opoludne 350 navadnih gostov in re-vežev. Društveno vodstvo uljudno vabi vse dobrotnike in prijatelje.
(Ogenj.) Dne 16. novembra po noči pogorelo je pri Medvedu v Pervinjah župnije šent-ožbaldske vse pohištvo. Stara ženica seje zelo opekla, ker je hotela rešiti skrinjo iz goreče hiše.
(Iz Dola pri Hrastniku) se nam poroča: Danes 27. novembra zjutraj ob polu petih umrl je tu po dolgotrajnej bolezni ljubljeni naš župnik čast. gospod Ivan Boheim. Raujki je bil vzoren duhovnik, blagega srca in iskren narodnjak. Vsak, kdor ga je pozual, bodi si kmet ali gospod, ga je čislal in spoštoval. Pogreb bode v četrtek dopoludne ob 9. uri. Sveti naj mu večna luč!
(Vrhniška čitalnica) priredi v nedeljo, dne
2.	decembra, ob 1I28. uri zvečer veselico. Vspored: Igra »Očetov povrat" v jednem dejanji, petje in skupna večerja. Brez posebnih vabil vabi s tem najuljud-neje vse prijatelje	odbor.
(Krajni šolski svet v Ribnici) bode priredil due
3.	decembra v šolskem poslopji šolsko veselico. Vspored: Slovesna sv. maša ob 9. uri v farni cerkvi, deklamacije, petje in obdarovanje šolske mladine.
(V Celovci) se je zadušila kuharica v nekem hotelu, ker je po nesreči požrla svoje ponarejene zobe.
Raznoterosti.
— Zidje na Ogerskem. Po zadnjem šte-viljenji je na Ogerskem 624.680 Židov; samo v Budimpešti jih je več, nego jih je bilo pred sto leti na vsem Ogerskem. Ta »božja šiba" izsesuje narod, ki postaja vedno ubožuejši. Pred leti se je iz Ogerske izseljevalo na leto do 700 ljudi, dandanes pa si išče samo „via" Hamburg novo domovino v Ameriki do 7000 ogerskih podanikov. Neki peštanski profesor je izračunil, da bodo pri sedanjih razmerah imeli židje v 50 I. celo Ogersko v rokah. V budimpoštanskih gimnazijah je 67 odstotkov židovskih učencev, na medicinski fakulteti celo 72 odstotkov. Madjari se bra-tijo z židi ter so pri tem žal! izročili krivonoscera tudi Hrvatsko in Slavonijo, »Kreutz Ztg.", ki ve, da
je madjarsko časopisje v židovskih rokah in da židje ne marajo za nemškega odločno krščanskega vladarja, piše: „Ako hočejo Madjari pripomoči, da se vresniči francoski pregovor: „Le juif c'est le roi de l'epoque", ako hočejo postati sužnji Židov, slobodno jim, mi jim tega ne branimo. Narod, ki vse to molče prenaša, ne zasluži boljše osx»de."
—	„P j e s n i č k a djela fra Grge Marti ča." Nedavno izšel je 7. zvezek v nakladi tiskarne »Bosanske pošte"; cena zvezku 30 novč. Doslej izšel je večji del „Osvetnika". Za tem pridejo ua vrsto ostala velika dela bosanskega pesnika; med njimi bode mnogo takib, ki še niso bila tiskana.
—	Opravičena bojazen. A: „Po mojem mnenji moral bi se davek ravno tako pobirati od mačk, kakor od psov." — B: „Kaj pa misliš! Kako draga pa bi bila potem zajčja pečenka ?"
—	Premetenost Židov. Nedavno je došel vsem ruskim železničnim uradnikom in služabnikom ukaz, da morajo vse takoj izbrisati , kar dobe na železničuih vozovih s kredo pisanega. Ta nenavadni ukaz postane umeven, ako povemo, da so ruski židje mnogokrat na vozove zapisavali svojim trgovskim prijateljem opazke o borznih in drugih opravilih. Imeli so pri tem dvojno korist; prvič je prijatelj novico prej izvedel, kakor bi se bilo to zgodilo po pošti, drugič jim pa ni bilo treba plačati — poštnine.
—	Novo torpedno lovsko ladijo je naročila avstrijska vlada pri londonski družbi „Pal-mers Shipbuiiding and Iron Oompany". Ladija bo 298 črevljev dolga, 25 črevljev široka, 15 črevljev visoka, v vodi izmed teh 8 črevljev globoko; stroj njen bo napravljen po sistemu dveh vijakov. Najmanjša strojeva moč je proračuujena na 3500 konjskih sil, srednja hitrost na dvajset vozlov v eni uri. Obsegala bo ladija 480 ton ter bo oborožena z desetimi topovi.
Telegrami.
Dunaj, 28. novembra. ,Wienerzeitung' objavlja miuistersko nareclbo, ki določuje v smislu postave o zavarovanji bolnih delavcev z dne 30. marca 1888 dobo za predrugačenje nasprotujočih jej pravil obstoječih zadružnih in preosnovo zavezanih opravilnih bolniških blagajnic do dne 1. marca 1889 ter ukazuje, da se morajo pravila predru-gačiti uradnim potom.
Budimpešta, 28. novembra. Steinacker je odložil državno-zborski mandat.
Kajiro, 28. novembra. Eden angleški pešpolk in sto mož pehote na konjih dobili so povelje, da nemudoma odpotujejo v Sua-kim.
Berolin, 27. novembra. Cesar se je lahko prehladil ter bo moral nekaj dni ostati v sobi.
Bukarešt, 27. novembra. V zbornici je mej odobravanjem predlagal Blaremberg, da se Galac in Brajlov zopet proglasita kot prosti luki. Zbornica je potrdila nujnost.
Zalivala.
Slavna družba sv. Cirila in Metoda darovala je brezplačno ljudski šoli v Čatežu 30 izvodov spom. spisa .Frane Jožef I."; .Narodna šola' 40 knjižic ,.Naš cesar Franc Jožef I." in .Slovenska Matica' različnih knjig za tukajšnjo šolsko knjižnico. Podpisana zahvaljujeta se v imenu šolske mladine vsem trem sl. društvom. Bog plati!
Krajni šolski svet v ČATEŽU, dne 22. novemb. 1888.
Anton Pancar,	Franjo Kalan,
predsednik.	ljudski učitelj.
Umrli so:
23. novembra. Marija Wagncr, ključarjeva hči, 3 leta, Frančiškanske ulice št. 6, laryngitis crouposa.
26. novembra. Fran Burja, stražarjev sin, 5 let, Dolge ulice št 3, škarlatica.
V bolnišnici:
22.	novembra. Anton Pengov, delavec, 39 let, eiudatura pleuritium.
23.	novembra. Jožef Habjan, kajžar, 61 let, marasmus. — Cecilija Lenče, delavka, 31 let, tubereulosis pulmorum.
24.	novembra. Karol Heran, vjetniški paznik, 34 let, pyopneumo torax.
26. novombra. Jera Osredkar, gostija, 70 let, vsled raka v želodcu.
T u j c i.
26. novembra.
Pri Alaliiu: Guttmann, Stern, Lautner, Liebermann, trgovci, z Dunaja. — Siiss, trgovec, s Češkega. — Filip, trgovec, s Češkega. — Mayer, kupčevalec, iz Trsta. — Abeles z Dunaja. — Supanz iz Celja. — pl. Obcreigner, nadšumar, z Snežnika.
PriiSion«; Nastopil, Kronberger, Hulka, Spielmann, Holzapfel, potovalci, z Dunaja. — S tarčevič, trgovec, iz Za-groba. — Ilinar iz Trsta. — Schubert z Dunaja. — Gatsch, geometer, iz Logatca. — Steiner, trgovec, z Dunaja.
Pri Juinem kolodvoru: Mohovsky iz Beljaka. — Kiihncl i Avstrijskega.
Vremensko sporočilo.
a 08 O	Čas	Stanje			Bter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		irfckomer. T mm	toplomer, po C.lzijn	V			
27.	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	7380 738 0 730-8	-2-8 74 7-6	sl. sl. sr.	svzh. jzap. jzap.	jasno oblačno n	o-o
Srednja temperatura 41° C., za 1-8° pod normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 28. novembra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	81 gl.
Sreberna „ 5% „ 100 „ „ 16% „	82 „
4% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	109
Papirna renta, davka prosta......97
Akcije avutr.-ogerske banke ......	876 "„
Kreditne akcije ..........304
London.............121 "
Srebro............... *
Francoski napoleond....................9
Cesarski cekini ......................5
Nemške marke ..........59
75 kr.
40 „: 40 „
40 :„ 30 ;
95 „
M
66 n
78 „
82 V, „
BEL.
Parno ribje olje
zoper bramorje, krriee (rnchitis), sušieo, kronične spu-Sčaje itd. itd. se dobiva v steklenicah po 60 kr. v lekarni Piccoli „pri angelju" v Ljubljani (Dunajska cesta). — Zunanja naročila proti povzetju uneska. — Pri večjem nakupu rabat.	(3)
Janez Dogan,
mizarski mojster v Ljubljani
na Dunajski cesti St. 15, (Medijatova hiša)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne
Ušs® opiraw6f
politovane in likane: altarne podstavke po 5 gld. 50 kr., divane, garniture, modroce na peresih po 10 gld., žimnate modroce po 20 gld.. vozičke za otroke, okvire za svete in posvetne podobe po mogoče nizke} ceni. Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Cenilnik s podobani zastonj in franko.
XX XXXXXXXX»XXXX XXX
x Brata Ebcrl, x
#C Izdelovalca oljnatih barv, firnežer, lakov X &	in napisov.
Pleskarska obrt za stavbe in meblje. *
ii za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. **
S priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse ^ v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot )C y znano reelno fino delo in najnižje cene. ^ Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Blcehbiiehsen) v domačem lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boliše y nego vse te vrste v prodajalnah.
^ jjj|C Cciiilto nn. /.iihteTUn j©.	^
!!eria. u.v.::
(glej podobo), na)
bolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popolno pozameuterijo, to je s čopi in dolgimi fraužami iz blaga, izdeluje po - 3S gold. a. v. — zajamčeno dobro ia solidno narejene
Anton Obreza,
tapecirar in dekorat6r
v Ljub^ani, Šelonljm-jjovo u.lico št.
Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Federinadratzen) lO in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarue preproge.
Ceniki s podobami zastonj in franko na zahtevanje.
Ustanovljena leta 1847.
II
J. J. NAGLAS A
T-j j 111> 1 j a 11 a,,
Turjaški trg št. 7,
priporoča se za napravo vseh v to stroko spadajočih predmetov, posebno pa
cerkvene, hišne in gostilni-čarske oprave
po iia.jniž jili cenah.	(97)
Črnilniki gratis in franko.
D« VALENTINA ZAKNIKA :
ZBRANI SPISI.
I. ZVEZEK:
PRIPOVEDNI SPISI.
UREDIL IVAN ŽELEZNIKAR.
Vsebina: Zlvotopis dr. Valentina Zarnlka. — Ura lnje, človeka pa ni! — Maščevanje usode. — Kazni spisi: iz državnega zbora. — Pisma slovenskega turista.
Knjižica jo jako elegantno, po najnovejšem uzorci in res krasno vezana. — Utisnena je na sprednji strani podoba dr. Zar-nikova v zlatu in pridejan tudi njegov lastnoročni podpis. — Cena knjižici je 1 gld., s pošto 5 kr. več.— Dobiti je v „NAEODNI TISKARNI" v Ljubljani. '	(3)
Odlikovan v Trstu 1882
A .i.'. "..'■:		1 ...........	
HI HlUilllflllll;	ll|!| iil j.	mm	
h s»rol»i-iio svetinjo.
AVGUST DRELSE,
tovarnar peči iz prstenih izdelkov,
v Ljubljani. Izdelovanje in zaloga najraznovrstnejših
peči najnovejše sestave
belih in barvenih iz ognjesigurnega gradiva, elegantno in ceno.
Zaloga koinijslfili n-paratov z najtršim osteklenjem, kojega so ne primejo kisline.
Izvršuje naročila na cevi, nadstavce za dimnike z vetrnjakom, na stavbene okraske, rebra za cerkvene oboke, ognjesigurne opeke in vse v stroko prstenega blaga spadajoče predmete.	(24)