ARHIVI XVIII 1995
O delu arhivov in zborovanji h
115
prišlo do mednarodnega priznanja Slovenije in njenega sprejemanja v UZN, Svet Evrope m druge mednarodne organizacija Služili bode krt naš dokaz in lcgilimaciia pred zgodovino. Dokaz o tem, kaka sc jc rodi'a in odraščala naša država.
Zalo je skrajni čas, da država zavaruje svoje lastne dokumente in vzpostavi avtoriteto arhivov, tudi državnega arbi"a. To ni apel za zakrivanje njenega početja pred sodbo .javnosti. Nasprotno. Je apc1 za strokoven profesionalen vpogled v vsa njena ravnanja, ne da bi ta vpogled bil žc sam po šefi pcMlična manipulacir ali v funkciji manipulacije. Gre za zaščito arhivskega gradiva in za zaščito pravice do vpogicda vanj. Strokovnost, profesionalna etika, urejenost slovenskih arhivov, zgodovinskih, cerkvenih, arhivov Zveze komunistov Slovenije, družbenopolitičnih organizacij in drugih, zlasti državnega arhiva Slovenije, zmanjšujejo bojazen, da državne listine, izročene arhivom v varstvo, ne bi bilo dobro. zanesljivo, korektno in profesionalno varovane, čc bo le preprečena politična samo volja pri poseganju vanje. Potem z ugotavljanjem zgodovinskih dejstev o času, ki ga živimo, kdaj krsnejt nc bo posebnih težav.
Pogoi za to pa jc dosledne vzpostavljanje obveznosti, da se dokumenti izročajo v arhivsko varstvc in spoštuje red pri njihovi uporabi. Potem m argumen lov, Še manj v subjektivnih presojah, s katerimi bi hilo mogoče opravičevati uničevanje državnih listin, nji hovc od te go vanje državnemu arhivu in zrsehno poslovanje z njimi. Civiliziranost države in veljava prava v njej ter navsezadnje nudi dolg do zgodovine ali do prihodnjih narodov sc meri ludi po ravnanju 7. državnimi listinami. Dr/avni arhiv m prostor shranjevanja zaprašenih starih listin. Jc živ organizem v kaicrcgu sc povezujejo vsi arhivi državnih organov in ustanov. Jc sesiavni dci mehanizma sodobne države, varuh njene verodostojnesli. bkrati pa ludi pravic državljanov, da nadzirajo delovaje države in jo podrejajo službi ljudstvu,
Z željo, da bi Arliiv Rcnublikč Slovenije ludi v pri hodnjc uspešno opravljal lo nalogo in cla hi mu bilo omogočeno lo nalogo opravljali v c.loti, njogtivim dc lavccm ob jubileju cesti,am, s hvaležnostjo za opravljeno visoki profesionalno delo.
40 let Ptujskega ¿rmva
Zgodovinski arliiv v Ptuju jc v letošnjem letu pra znoval svojo 40, obletnico. Sklenili sipo, da piazno-vanja v klasičnem smislu - m proslava, govori, kulturni program, hvale in zahvale ne bomc pripravili dovolj se nam jc zdelo pomembno, da bemo pr iredi iclji slovenskega -rhivskega zborovanja n da bomo lahko gostili vse slovenske arhive. Zborovanje smo želeli predvsem dobro strokovno pripravili, izdati v
razmnoženi oblik_ vse rcfcralc in korcfcralc, skozi vse leto pa pripravili več razstav, V okviru večletne akeije Slatul 1376 smo izdali prvo izmed predvidenih objav gradiva Vpisna knjiga meščanov mesta Ptuja 16841917 (ZAP, Viri I Marija Hernja Masten)
S tem prispevkom želimo osvežiti le nekaj znanih dejstev o pravno formalnem nastanku našega arhiva ter o njegovih predhodnikih, ki so vplivali n? njegov nastanek.
A rit i v v skfapu Muzejskega društva
Ob nastanku Muzejskega drnšiva na Ptuju leta 189.3 je ic-to prevzelo skrb za zb..-anje in urejanje arhivskega gradiva v mestu in njegov okolici. Pravila 17. leta 1904 imajo v tretjem členu žc vključena določila, ki druš'vu nalagajo raziskovanje p'ujske zgo-doi ine na pudingi virov in spomenikov, pridohivanjc teh v originalih z darili, izkopavanji, nakupi ali v dobrih kopnah in posnetkih, pridobivanje tiskanih del, rokopisov in spiskov bakrorezov, lesorezov in lilografij.
Piujeam so zmeraj živeli s siarirami in sc jih niso nili zavedali, predolgo so bili brezbrižni dc svojih pisnih n ostalih spomenikov. Tako so naie arhivahje zbirali drugi. V Gradcu jc deloval Deželni arhiv leta 1868. Ta je nastal z združitvijo leta 1811 ustanov Ijcncga Joaneuma in stanovskega arhiva. Že ta dva sta s prizadevanji nadvojvode Janeza in arhivarja Jusela W-irl in gorja in Joseta pl. Zahnna v začetku 19. stoletja prevzela veCji del ohranjenih arhivov graščin, mest in trgov današnje itajerske Arhivarji so na svojih arhivskih popotovanjih ' Archivbcrefsung'" evidentirali, popisovali tisto gradivo, ki gaje bilo vredno in poMehno prevzeti v svoje dcpoic. Lahko rečemo, da jc bil lako reScn arhiv mesta Ormoža, ki jc bil v zelo Vabem stanju na podstrešju rotovža. Mtsioje arhiv predale, zadržalo pa si je mestni statut iz leta '386, za katerim je kasneje izginila sleherna sled V leiu 1908 je mestna občina Piuj pod vodstvom župana Orniga odstopita ves starejši arhiv mesta Ptun 'ajerskemu deželnemu arhivu v Gradec, in sicer kot depozit s pridržkom lastninske pravice. Da ptujski župan mestnega arhiva ni predal muzejskemu društvu, temveč ga jc deponiral v Gracicu. jc bilo krivo stanje v muzejskem druilS in spori med žjpanom Omigom in Fcrkom. Muzejsko clruilvo jc sicer z darili in nakupi pridobivalo slarciSe arhivalijc, vendar jt težko konkuriralo strokovni organizaciji v Gradcu. Dr. Kotnik jc p arhivski problematiki na odborovi seji leta 1921 porcčal da je tudi Sv. Jurij ob Južni železnici leta 1907 izročil svoj arhiv v Gradec.
Po konen 1 svetovne vojne sc jc dele. v društvu nadaljevale. Vodstvo društva je prevzel predsednik Vajda. V leiu 1973 sc jc muzej razdelil na oddelke. Dr. Kotnik je prevzel narodopisni oddelek in arhiv. V easu historične razstave v Varaždinu od ¡4, do 20, julija 1923, so na sestanku, ki so sc ga udeležili predstavniki Zgodovinskega društva Ma-iboi icr Muzejskih društev Ptuj in Celje, obravnavali vrnitev javnih
126
O delil arhivov in zborovanjih
ARHIVI XV111 1995
in zasebnih arhivov, ki so se nahajali v inozem.il vi i in so se nanašali na ozemlje bivše Spodnje Štajerske Društvo je z nakupi in darovi priHohivalr različne kategorije arhivskega gradiva; če bi uporabili današnjo strokovne terminologijo mislimo na razne listine, rokopise. kronike cehovske spise in cehovska pravila, razne kari-;, zemljevide, biografije, fotografije in podobno.
Tudi z razstavne dejavnostjo so se ukvarjali, saj so imeli v Mladiki oh obletnici scpiemh'škili dogodkov lcla 1928 veliko zgodovinsko razjtavo, na kateri so predstavili številne arhivaiije. V letu 19^3 Da so na mestili med okni refcklorija v dominikarskem samo stauu neve viirinc za razstavljanje listin
V letu 1934 je zaradi nuje in utesnjenosti prišlo do razširjanja prostorov, predvsem za knjižnico in arhiv. Pred preselitvijo je tajnik Smodic delne uredil arhiv in bogato zbirko zemljevidov. V naslednjem letu so v poročilu zapisali, aa sta bili. knjižniea in arhiv v majhnem lemnem in vlažnem prostoru, ki je bil popolnoma neprimeren /a hrambe 'Prošnja Muzejskega društva je našla, lahko bi rekli, tradicionalno razumevanje pri občinskem svetu, kateremu predseduje Ladi slav Jcrše. Ali bi bilo temu ludi danes tako"5 Za arhiv jc bil določen novi prostor, v katerem je stala omara s ptujskim županskim mečem žezlom in cchovskmi listinami. Društvo pa je dalo naredili nove police in električno napeljavo.
Iz zadnjih dveh let pred pričetkom 2 svetovne vojne in obdobja okupacije nimamo podatkov o arhivu. Tik pred pričetkom vojne sc za primer agresije določili lokacijc za umik kulturnih drago ;cn ost i, vendar arhiva niso nikoli selili. Bil in ostal je v dominikanskem samostanu vse do danes.
Po drugi vojni - pot do nsamosvnjitvi'
Po 2 svetovni vojni je muzej postal po Klicna ustanova, ki jc počasi pridobivala kustose različnih strok. Arhiv jc hil v dveh ozkih majhnih sohieah. Pntiski za osamosvojitev arhiva sc postali mačnejši. saj jc šel ludi drugod razvoj v smeri ustanavljanja spccialnih kultum lh ustanov. Osamosvojitev arhiva na Ptuju pa je postala realnejša Sclc potem, ko se jc v Ljubljani Državni arhiv ločil od Narodnega muzeja ter je bila izdana Ircdha o državnem arhivu in arhivskem sv^tu. V letu 1952 jc D:žavn. arhh Slovenije v Ljubljani pivič popisal in evidentiral arhivsko gradivo na Ptuju. Popis sta opravila arhivistka F-ma UmcK in Peter Ripnikar.
Preureditev kullurnih zavodov ki je potekala na Ptuju leta 1954. je v širši Javnosti povzročila mnogo hude krvi. V tem letu sc je v arhivu zaposlil prof. Antsn Klasinc. ki si jc zclc prizadeval, da hi arhiv čimprej postal samostojna ustanova, ki ho lahko pri čfda s strokovno obdelavo bogatega arhivskega 1'onda. Ideja, da bi ukinili študijsko knjižnico (kasneje združili z okrajno liudsko knjižnico in šc kasneje, da bi jo priključili k novo nas'ajajotemu arhivu), jc vso stvar
zapletla de ic mere da 5c niaica I9M ni bilo jasno, kdo naj ustanovi arhiv. Svet /a kulturo in prosveto pri okraju je sicer že mar:a 1954 sprejel sklep, da bo izdatke zanj deloma kril Okrajni ljudski odbir Pmj. deloma pa Ljudski odbor mestne občine Ptuj. Piora-čun je bil ocenjen na 422.SOO din. ker jc arhiv potreboval nove police.
Oknjni ljudski onbor jc 1 julija 39^4 na ločenih sejah obeh zborov sprejel sklep, da sc ustanovi proračunska ustanova Oktajni arhiv, katerega predmet poslovanja jc tbiranje in urejanje ter videnje in ču vanje državnega arhiva. Svet za prosveto in kulturo Ljudske republike Slovenije v Ljubljani je to sklep anuliral iri iako arhiv v tem letu šc ni bil ustanr vljcn, čeprav jc dejansko že samostojno delo val
1/vrini svet LR Slovenije jc dal svoj pristanek za njegovo ustanovitev icle naslednje leto Tako je Ljudski odbor mestne občine Ptuj na svoji seji dne 24. m area 1955 ustanovil Mestni arhiv kol samostojno upravno in proračunsko ustanovo v Pt lju. Že z ustanovitveno odločbo je Ljudski odbor mestne občine Ptuj določil nalogu arhiva in njegovo teritorialna pr stojnest. ki jc bila v mejah tedanjega ptujskega okraja Državni arhiv J.R Slovenije je 7. julija IS|55 pooblastil Mestni arhiv v Ptuju, da je v njegovem 'menu izvrševal nadzorstvo nad arhivskim gradivom na vsem ozemlju okrajnega ljudskega odbor? Ptuj, S tem jt dobil arh.v ic potrebno družbeno in strokovno verilika eijo za svoje delo.
Od Mi s t nt ga do Zgjdovn.sk ega arhiva
Mirke Majcen in An'.on Klasinc sta pričela orati strokovno ledino arhivistike in sta že v letu 1954 pričela z načrtnim urejanjem arhivskega gradiva, k. je bilo dc tedaj zbrano- Najtežji del je predstav! j?la namestitev gridiva v primerne prostore, saj sc jc gradivo nahajalo do takra. v treh sobah južnega trakta dominikanskega samostana, razen velikega Herbersleino-vega lor.da z gospcičinami Lendava, Vurbtrk. Brstje in Hraslovcc, ki jc bil v posebnem arhivskem prostoru na gradu.
Novoustanovljeni arhiv jc s svojim delom kmalu začel seznanjali javnost s članki iz lokalne zgodovine, ki >o izhajali v Tedniku in drugih strokovnih Časopisih.
V ictu 1956 je občinski ljudski odbor Ptuj na te mclju uredbe o vodstvu kulturnoprosvctnih, znanstve nih in umetniških ustanov imenoval prv upravi odbor arhiva. Največji problem arhiva so bili neprimerni, vlažni skladiščni prostori in ic ti sc bili brez polic, siaba na jc bila tuai kadrovska zasedba, saj so leta 196^ poicg dveh arhivistov zaposlili 5c pomožnega pif.arniikeg.. referenta.
Pomemhno prelomnico jc za arhiv predstavljalo leto 1962, ko sc je razširilo njegovo delovno območje tudi na občino Ormož, ki je prevzela del ustanoviteljskih pravic in dolžnosti do zavoda. S tem sc jc spremenilo "udi ime arhiva. Preimenoval seje v Zgodovin-
ARHIVI XVIII 1995
O delu arhivov in zborovanji h
115
ski arhiv Ptuj in postal zavod regionalnega značaja. ■irhtvska 'kladišča
Muzejskemu društvu je mestna občina icta 1928 namenila prostore v stavbnem kompleksu ukinjenega dominikanskega samostana in hkrati z njim tud: arh vu, ki sc je v okvirj lega selil 11 prostora v prrstor, Konce leta 1950 se je iz 2. nadstropja prceta/.iranc samostanske cerkve izseiila Mehanična tkalnica, vanj se je preselil etnografski depe, v njegove dotedanje prostorr pa seje preselil arhiv.
Zgodovinski arhiv Ptuj ima danes svoje prostore v jugozahodnem prizidku domnikanskega samostana. V nekdanji žilniei so arhivska .skladišča, v prvem nadstropju so delovni prostori, klet jc bila adaptirata za skladišče. Pomanjkanje arhivskih skladiš* sc skozi vsa leta delovanja arh."a vleče kot jara kača. Leta ly53 je muzejski arhiv pričel s prevzemanjem arhivskih ton-iov in takoj zanolml listi dve sobici, ki sta mu bili «a menjeni. Tako je Mestni arhiv ob svoji deseti obletnici 1965 imel Še vedno težave s prostori. S preselitvijo Indijske knjižnice lcla 1969 v prostore minon skega samostana jc arhiv pridobil njene prostore, ki pa so zahtevali večjo adaptacijo. Ta jc bila izvršena v letih 1973-1974. Z adaptacijo jc arhiv pridobil 168 m1 w>dohnih arhivskih prostorov P katere je hilo nameščenih 2054 m kovinskih polic. Ob planiranju adaptacije smo vedeli, da ta prostor zadostuje ic za 10 let. Zaradi velikih prevzemanj arhivskega gradiva nam jc prostora zmanjkalo prc> kakor jc bilo predvideno. V letu ly93 ¿mo usposobili še eno klet n lako debili nadaljnjih 200 metrov prepeirebnega prostora, ki sc z neverjetno naglieo polni.
Prevzemanji fondov
Tukaj ne morem našteti vseh fondov, ki jih ;}e arhiv prevzel, sicer pa so (i popisani in objavljeni v viriniku. Naj omenim Ic nekaj večjih, ki smo jih prevzeli v zadnjih desetih lelih. Lisiine zemljiške kij.ge so obsežen in pomemben fond Služba družbenega knji govodstva, ki ima v fondu zaključne račune vseh podjetij, ustanov, šol. skratka vseh upravljalccv s. sredstvi in bo prav golovo najpomembnejši fond z? zgodovino gospodarstva. V zadnjih letih sc arhi ubada z velikimi težavami orevzemanja arhivskega gradiva tistih podjetij, ki so šla v stečaj. Med te spada skoraj celotno ptujsko gc ipodarstvo, kot T? Olga Meglič, Hlektrokovina. iskra Delta Bircmehanika, Go renje, Agis, Agrotransport itd Pred arhivom bo v naslednjih letih veliko dela, da bo strokovno obdelal vse ic obsežne fonde, ki bodr nekoč razjasnjevali gospodarsko življenje Ptuja
Razstavna dejavnost
Razstavljanje arhivskega gradiva jc listi del našega dela, ki ga javnost najbolje pozna. 7a arhivske raz-
stave je značilna njihova študijska priprava in zalo niso piav pofeosie. Prvo razstavo je imel arhiv lcla 1957 v refektoriju dominikanskega samostana z naslovom Srednjeveški Ptuj v zgodovinskih dokumentih. Naj navedem nekaj večjih; 1/ ti ročic In c zgodovine Ptuja, I9b0, Ptuj skozi stoletja, 1970, Ob lu00-letnici mesta Ptuja, 700 let Ormoža, 197.1, Ptuj na starih slikah. načrtih in zemljevidih, 1975, ki je bila preseljena še v TVI Maišperk n TOA Kl Jričcvo, Ormož in oko lica na starih podobah in slikah, I976. Veiik odmev je d o/.vela razstava 600 let ustavne .n upravne zgodovine Pluja leta 1979. V okviru medobčinskega sindikalnega sode'ovanja jc arhiv pripravil potujočo razstavo, k je gostovala v vseh sodelujočih mestih z naslovom 20 let bratstva in prijateljstva. Oh obletnicah TrsniČarske zadruge v Juršmdh jc arhiv pripravil razstave na to tematiko ler jih predstavil v Juršincih in doma. Leta ly92 smo na radgonskem kmetijskem sejmu pripravili razstavo, ki je predstavila vinsko tradicijo Slovenije, z nasbvoir Trla in vino skezi slolcija naslednje leto je bila prenesena v razstavišče Kri/ankc v Ljubljano. V lanskem leiu smo pripravili razstavo 120 let kasaškega Športa v Ljutomeru in Ptuj mesto mnogih mest s podnaslovom Preteklost v službi današnjih odločitev. Sodelovali pa smo pri velikih projektih skuiaj z mu/ejem in knjižnico še pri razstavah Dragotinc Ptuja in Ormofa. ki je bila v Ljub ljani predstavljena širši slovenski javnosU. 120 ict tiskarstva in knjižničarstva na Ptuju - Lilerra seripta manet. v refektoriju samostana ter lansko leto oh obletnici ustanovitve ptujske gjmnazijc.
Štirideset let za rgodovinc ni dolga dobn. Ii prav skromnih začetkov seje arhiv razvil v prmjmbnr arhivsko ujtanovo V slovenskem merilu jc naše arhivsko gradivo po količini majhno, starejši fondi pa so po svoji vsebini izredno bogati. Od začetkov svojega dela, ko jc arhiv imel le nekaj starejših fondov, hrani danes ok. 2700 tekočih metrov gradiva, >ma zaposlenih 12 delavcev. Večina fondov jc urejena >n jc dostopna uporabnikom, arhiv sc ukvarja s pedagoškim delom pripravlja učne ure za uccncc in dijake in jih uvaja v spoznavanje domoznanstva. Delavci zc s svojimi strokovnimi znastvoiimi razpravami in Članki vključujejo v slovenske arhivistike in lako prispevajo k njenemu hitrejšemu razvoju. Izdajanje publikacij in vircv jc pomembna naloga arhiva. Lepo Število sc jih jc nabralo. Vsaka puhlikacija f omeni obacian fond. pripomoček raziskovalcem, predvsem mladim, ki bi jim starejše gradivo zaradi nepoznavanja iezika in pi save ostalo nedostopno.
Zgodovinski arhiv sodeluje v Arhivskem društvu Slovenije, z Zgodovinskim društvem in drugim'
Dolga je biln pot, ki smo jc prenodili, odkar je bil ustanovljen arhiv, pa najsi bo tisti v srednjem veku. tisti na magistratu, Mti pri muzejskem društvu, ali ta iz leta 1955. po katerem danes Zgodovinski arhi; praznuje svojo 40-letmco. Prepričani pa smo, da je Zgodovinski arhiv lista kulturno-znanstvena ustanova, brez katere bi bil kulturni utrip Ptuja danes gotovo
na
O dcili armvov :n zborovanjih
ARHIV! XVIII 1995
prcccj drugačen, bolj pust iin naša preleklesi mnogo, mnogo mani znana.
Mttrijii Her/ija-M'isten
Mednarodni kongres Lumière v Lyonu (Congres International Lumière Lyon)
Konçrcs je potekal od 7. do 10 junija 1995 na Univerzi Lumière Lyonc 2. Na njem so sodelovali strokovnjaki s področja zgodovine filma, filmski arhivisti in novinarji, ki se s to problematike ukvar jajo. Udeležencev iz Severne in prednje Amerike, Japonske in Evrope je bilo ok'og 80. Kongics so organizirali1. Filmski arhiv (Arehives du Film). Francosko zdru ženje za zgodovinsko raziskovanje filma (Association Française de Recherche sur l'Hisloire du Cinčma). Združenje hratov Lumière (Association des Frères Lumière). Center Jacques Cartier, Nacionalni center za kinematografijo (Centre National de la Cinématographe). Francoska kinoteka (Cinémathèque Française). Institut Lumière (Institut Lumière), Filmski muzej v Lyonu (Musée du Cinéma de Lyon) in Prvo stoletje filma (Premier Siècle du Cinéma).
Na kongresu so bi'i obravnavani naslednji problemi'
1, Ekonomija kinematografa1, iznajdba in pro'z-vodnja kinematografa, distribucija in varstvo filmov
2 K'ncnatograf in njegova predstavitev: sprejem projckcij s pomočjo kinematografa soeialno stanje v letih 1880-1914 in podoba bratov Lumière
3, Filmska estetika; povezava, komentarji o filmih. Žanri in teorija
Delo na kongresu je od 7. do 10. junija 1995 potekalo tako. da so bile dopoldne plenarne seje, popoldne pa okrogle mize. Plenarne seje so sc začele ob 9. un m končale okrog 13. ure. ud [4.30 dr 18 30 so potekale okrogle mize. Na koncu referata ali skupine referatov je bila dana možnost postavljanja vprašanj. Referati so bili v francoščini in angleščini. Zagotovljc noje bilo simultano predajanje v oba zgoraj navedena jezika.
Vsj rcfcraii bodo objavljeni v posehm puhlikaciji.
Referati, prebrani na kongre.su, so poskušali najti odgovor na vprašanj? povezana z začetkom kinematografije, kinematografa in o njegovi razširjenosti ter vlogi Louisa in Augusta Lumiera. Obravnavane so bile psihološke, družbene estetske in umetniške posledice. ki jih je povzročil rovi medu.
Kongres je bil predvsem posvečen bratoma Lumière, ki sta prva odkrila in izdelala kinematograf, acarat, ki je združil kamere in projektor v celoto. V 80, letih 19 stoletja je Alva Fdison «jdkril in izdelal kinetoseope - aparat za gledanje gibljivih slik in kine-tograpli - kamero Toda to sla biia dva različna apa-
rata. Bratoma Lumiere. pr;dvscm pa Louisu. seje posrečilo izdelati aparat ki jc lo dvoje združeval. Njun oče Antiine sc je zelo resno ukvarjal s folografijo in je ustanovil tovarno fotografske opreme v Lyonu. Svoja sinova je navdušil ¿a foto^ratijo ir. ju vzpodbujal pri raziskovalnem delu
Prva projekcija filmov s pomočjo kincmaiograta jc hila 18. 12. 1895 v indijskem salonu Gnnd Cafea v Farim Za večino filmskih zgodovinarjev ta datum pomeni rojstni dan nove umetnosti. Program prve predstave je bil dolg približno 25 minut. Projekcija jc doživela ogromen jspeh. O novem mediju so začeli pisati vsi svetovni časopisi Prvič jc bilo pred večjim Številom ljudi na piatnu prikazano življenje na ulici in doma in to v naravni velikosti. Novi medij sc je hitro razširit in začel vedno hitreje rasti, dokler m postal prava industrija.
Na pr"ih projekcijah so bili prikazani filmi, po sneti v Lyoni1 in okol'ci. Zaradi povečanega inieresa so Lumiercvi snemalci začeli s projekcijami pc dru <;ih dr žavah in ne samo v Franciji. Louis Lumiere jc zaradi tega ustanovil v Lyonu posebno šolo za snemalec.
Na kongresu jc bilo prebranih 57 referatov.
Paul Genard (Francija) jc na način starih operaterjev predvajal Lumi-irovc filme na originalnem k; nematografu. Vsi prikazani filmi so bili posneti v Lyonu. Prikazal je 8 filmov Posamezen film ju trajai oribližno 30 sekund. Vsak film jc NI prikazan posebej, tako kot jc bila to praksa v zacctku. Čez nekai let so bili filmi zlepljeni in naviti na poseben kolut ter vstavljeni v posehno škatlo. Tako ni bilo več poticbno viakeg? posameznega filma samostojno piojccircti. Kvaliteta prikazanih filmov jc bila prvovrstna.
Kai je hil prvi kinematograf - angel, polbog ali bog? Na to vprašanje jc v svojem referatu odgovoril M. Philippe Dujardin (Francija). Po njegovem mnenju obstajajo različne kategorije predvajanja. Pi piedi a-janiu nastajajo paradoksi, kakor ta. da kinematograf povzroča začasni efekt resničnosti.
Thomaj Elsacsscr (Nizozemska) jc svoj referat pc svetil inlcrpic'aciji Lunučrovih filmov v obdobju stolih let. Po lclu 1970 ponovno oživlja zanimanje za Lumierovc filme pri zgodovinarjih filma Še po;,ebno posvečajo veliko pezornest odnosu med fiimi m fotografijo, tridimcnzionalnosljo, p3cvdonantivncstjo tei dokumentarno in nrotisirukturalno naivnnsijo.
Prve projekcije Lumičrovih filmov v ZDA v letih 189f-lK98 so bile teme referata Charlcsa Musserja (ZDA). Projckeijc so bile v zabaviščih New Yorka, Bostona in PMladclptujc. Vodilni operater in sncmalec filmov' je bil Felix Mc.>guieh. Pravico prikazovana Svojih filmov v ZDA jc podjetje Lumiere dobilo novembra 1896. Kii.cmatugraf je doživljal velik uspeh san.o prvih osem mcscecv Preicncča hiter upad po-nularnosli kinematografa. Morda jc temu vzrok domača ameriška kcnkurcnc? (Edisonov V'taseop in z American M'Kost opt Company). Verjetno je vzrok pronada v picmajhni agresivnosti pedjelja na ameriškem tigL in pomanjkanju denarja Organiziranost