473
Kmetijstvo.
Pridelovanje pese na Dolenjskem,
Izredni občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske vršil se je dne 29. m. m. v prostorih ljudske šole v Trebnjem. Otvoril je občni zbor družbeni predsednik g. ces. svetnik Iv. Murnik in predstavil zboru g. vladnega * zastopnika viteza Laschana in gosp. deželnega glavarja Otona Detela proseč ju, da bi na merodajnih mestih podpirala namero današnjega zbora.
Vladni zastopnik in dež. glavar sta v svojih odgovorih naglašala važnost pridelovanja sladkorne pese in vpeljave sladkornega obrta na Dolenjskem ne le za to stran dežele Kranjske, temveč tudi za celo deželo in posebno tudi še za povzdigo prometa na dolenjskih železnicah. Po besedah g. viteza Laschana bode c. kr. deželna vlada podpirala to namero pri vis. c. kr. ministerstvu in zagotavljal je zborovalce g. dež. glavar, da bode tudi dežela po vsej svoji moči pospeševala pridelovanje sladkorne pese in s tem ustanovitev tovarne za sladkor.
Zborovalci, katerih se je zbralo nad 100, in med katerimi je bilo več gospodov duhovnikov, veleposestnikov in učiteljev, so to z odobravanjem na znanje vzeli. Na to poročal je tajnik družbini g. ravnatelj Pire o tem, kaj sta doslej dež. odbor in glavni odbor družbini o tej stvari storila in kaj namerava zadnji storiti, ako bode slavni zbor mogel in hotel uže danes na osem vprašanj odgovoriti, katera se tičejo:
L) Krajev, v katerih naj bi se pesa pridelovala in kje naj bi bilo središče za to;
2.) vprašanja ali je dosti polja;
3.) koliko bi se moglo posestva s peso obdelovati;
4.) kolobarenja;
5.) delavskih razmer;
6.) vinarstva;
7.) gnoja in umetnih gnojil in
8.) s kom naj bi se najprej začelo.
Razprave so bile jako živahne in udeležili so se jih mej drugimi gg : grof Barbo, vitez Langer, baron Berg, učitelj Pogačnik, vodja dež. poljedelske šole Do-lenec, ravnatelj Rieger od sv. Ane pri Tržiču, posestnik Koračin, adjunkt dež. poljedelske šole Rohrmann, dr. Gor-jani, ravnatelj Pire in dr.
Po daljši razpravi, katera je dala precej informacije o tem vprašanji glavnemu odboru družbe, se je sprejel nasvet gosp. grofa Barbo z dodatkom ravnatelja Pirca,
po katerem ima družba nalog potom podružnic na Dolenjskem delati na to, da se vpelje pridelovanje sladkorne pese, da preskrbi s pomočjo deželne in državne podpore pesno seme in umetna gnojila in da vse potrebno ukrene, da se bode brž ko mogoče vprašanje glede tovarne za sladkor rešiti moglo.
Družbeni predsednik gosp. ces. svetnik Iv. Murnik izreka zahvalo zborovalcem za njih trud in jih pozivlje naj se drže reka: pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal, ker le če se bo na ta način delalo, mogoče bo z državno in deželno podporo to velevažno vprašanje tako rešiti, kakor si želimo; se zahvaljuje gg. vladnemu zastopniku in dežel, glavarju za obljubljeno podporo in zaključi po triurnem zborovanji zbor, želeč, da bi se želje brž ko mogoče vresničile s klicem „v to pomozi Bog"!
(Konec sledi.)
474
483
Kmetijstvo.
Pridelovanje pese na Dolenjskem,
(Konec.)
Upamo, da bode prizadevanje kmetijske družbe v tem oziru imelo ugodne uspehe. Kraj za pridelovanje pese in za napravo sladorne tovarne je posebno ugoden po izreku veščaka cesarskega svetnika Schtitza, ki je pred dvema letoma ogledal mirniško grajščino na Dolenjskem. Tla so globoko ilovnata, pomešano z apnenikom. Dosedaj se te zemlje niso globoko obdelovale, ali pri globokem obdelovanji bi bilo najbolje za pridelovanje pese. Preiskal je 60 oral velik travnik in se prepričal, da bi bil v ta namen najugodnejši, ako se nekoliko osuši, kar bi se doseglo z neznatnimi stroški.
Vremenske razmere so za peso ugodne, kolikor se je moglo poizvedeti. Pesa potrebuje vlažno zimo, mokro pomlad in suho poznejše poletje. To je pa na Dolenjskem. Posebno je od srede avgusta do srede septembra navadno lepo. Upati je, da se bode pridelalo po 200 me-terskih centov pese na jednem oralu.
Delavci na Dolenjskem niso dragi. Sedaj delajo ženske po 30 in moški po 60 kr. na dan. Pri pridelovanji pese bi posebno ženske imele delo. Seveda bi se delavske plače nekoliko povekšale. Delavcev bi ne manjkalo.
Prometne razmere so ugodne, ko se je naredila dolenjska železnica in ceste so dobre. Kmetje bi gotovo ne daleč vozili peso v tovarno, kakor jo v druzih krajih.
Pese bi tovarni ne manjkalo. Bilo bi, ko se nekateri travniki premene v njive 4000 oral njiv na razpolago. Pesa se navadno sadi trikrat v osemkratnem menjanji pridelkov.    300—500 oral s peso posejanih pa že
daje od €0 do 100 tisoč meterskih centov pese, kar popolnoma zadošča za srednje tovarne.
Tudi kurivo ni na Dolenjskem drago. Apnenika je dosti povsod, da se bode po ceni pripravljalo apno za čiščenje sladornega soka. Okrog Mirne je dobra voda na razpolago. Poleg tega je dosti stavbenega gradiva. Poleg apna bi po ceni lahko na mestu delali opeko. Tisoč opek bi ne stalo čez 7 gld. Kubični meter kamna se sme računati k večjemu po pet gld. Tudi stavbeni les bi bil po ceni debiti.
Potrebne kemikalje zlasti solne kisline, bi se po ceni dobivale iz kemične tovarne v Hrastniku. Ker daleč okrog ni sladorne tovarne, bi se tudi po ceni dobile kosti za napravo kostnega oglja, s katerim se čisti slador. Tudi bi tovarna lahko razpečevala slador, katerega sedaj vse južne dežele dobivajo s Češkega ali Moravskega.