380
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Iz Dunaja. — Včeraj se je končala v zbornici poslancev razprava o politični upravi. Govorilo je mnogo poslancev, a nikogar ni bilo, ki bi bil trdil, da je sedanja osnova političnih gosposk dobra; slišalo je ininisterstvo   mnogo   britkih   besedi   od   svojih   lastnih
{)rivržencev; državopravna stranka pa ni le obsodila po-itične uprave, ki so jo stvarili Giskra et consortes, ampak obsodila je tudi celo vladno sistemo. Kakor na drugem mestu rečemo, sta se z ostro, pa temeljito kritiko najbolj odlikovala Herman in Hohen war t, in posebno Hohenwartov govor je na ministre naredil očividcu vtisek. On je pri tej priliki razložil svoj federa listični program, iz katerega se lahko razvidi, kako se bode vedel, če zopet pride na krmilo državno.
— Da bode ministerstvo še hude ure imelo od svoje lastne stranke, to kaže nekaka prestrojitev 3 ustavoverskih klubov za oni čas, ko pride nova pogodba z Ogersko v obravnavo, ki pa se bo menda še le začela po medbožičnem prestanku državnega zbora. O tej razpravi bo menda, kakor je podoba, S k ene zvonec nosil.
—  Zdaj se je izvedel račun Dunajske razstave leta 1873., po katerem moremo pač reči: Bog nas varuj več tacih razstav! Dohodkov je bilo le 4 milijone, stroškov pa 19 milijonov ; 15 milijonov, naloženih dav-keplačilcem, je tedaj maslo tistega „volkawirthschaft-lichen Aufschwunges*', ki ga je v nebo sedanje ministerstvo kovalo leta 1873.
—   Presvitli cesar ni potrdil klošterske postave, ki jo je sklenil lani državni zbor. Liberalci se hudo jezijo, katoličani pa so hvaležni cesarju.
—   Ministerstvo je te dni zbornici poslancev predložilo postavo o tem, koliko naj se za prihodnje leto v našem cesarstvu nabere rekrutov.
—   Barometer burze kaže na neugodno politično vreme, kajti ažijo srebra gre zmirom više in je včeraj bilo 12,  cekini pa so   stali na 6 gold. 12 kr.
— 16. dne t. m. je stal glasoviti hudodelec France s con i pred porotno sodnijo. Ta človek, po rodu Lah, 23 let star in v Celovcu, kjer je več časa trgovsk agent bil, zelo priljubljena oseba, je pretekli mesec na Dunaji, kjer je zadnji čas bival, poštnega pismonoša Guga^ grozovito umoril in to po prav prekanjenem načinu. Šel je namreč v Dunaju bližnje mesto Wienerneustadt in ondi nekaj denarja  z   napisom   na svoje  ime   na   pošto   dal ter se potem zopet na Dunaj vrnil. Namen tega djanja je bil-,   pismonoša,   ki denar iz pošte ljudem donaša in večkrat veliko denara ima, umoriti in oropati.    Ko mu pismonos v Wiener Neustadtu  na  pošto   dani   denar iz pošte prinese,   vzame pismo, v tem hipu pa pismonoša s pištolo v glavo vstreli.    Nesrečni pismonos, se ve da^ se zgrudi na tla.    Ker pa  ni   bil   hipoma   mertev,   mu vveže vrvico okoli vrata in ga davi;  ker pa tudi to ni pismonoša naredilo popolnoma mrtvega, mu nazadnje še vrat   prereže,   pobere   pismonošu   iz poštne torbice vsa denarna pisma v znesku 13.000 gld. in nekaj čez.    Ko je doprinesel to hudodelstvo,   zapusti   svoje   stanovanje in pismonoša   mrtvega  zaklene va-nje.   Nemudoma  hiti potem po železnici v Celovec,   kjer  je   svojo ljubico z otrokom imel; ondi hodi tebi nič meni nič par dni okoli, potem   pa zapusti Celovec, rekši, da gre svojo mater v^ Milan   na  Laško  obiskat.    In res se podd po  železnici na pot, al na postaji v Francensfeste ga po policijskem popisu spoznajo in zasačijo ter na Dunaj tirajo, kjer je pismonoša  usmrtil.    16. dne t. m. je stal pred   porotno sodnijo, kateri ni tajil, kar je storil. Na vprašanje, zakaj je vendar tako   grozovito s pismonošom   ravnal,   da ga je pervič vstrelil, potem davil in mu na zadnje še vrat prerezal, je rekel, da je to storil le zato, da po strela ne še popolnoma   mrtev ne bi preveč  trpel!   —   Porotniki so grozovitega   hudodelnika   enogUsno   zavratnega umora  krivega  spoznali,  in sodni ja ga je na smrt na vislicah obsodila, s tem, da ga noče milosti cesar|evi priporočiti. — Prav tako!    Vsaka  druga sodba bila bi krivična.
Iz Dalmacije. — Volitve volilnih mož za volitev poslancev v deželni zbor so se izvršile z lepo zmago narodne stranke. Zato je tako silno v butgetoem odboru divjal dr. Giskra, Bojamonti ev kum in Ljubiše pokrovitelj. Ker so se tako srečno izvršile volitve volilnih mož po deželi, upati je , da so tudi volitve poslancev 18. dne t. m.^za narodno stranko srečne bile.
Iz Istrije. — Ce tudi se niso volitve v deželni zbor tako izvršile, kakor so narodnjaki želeli, so vendar za narodno stran mnogo bolje, kakor vsa prejšnja leta. Res, da pravih naših ljudi — pravi naša „Sloga** — bo tudi to pot malo v zboru, al duhovniki in uradniki, ki niso našega naroda, bodo pravičniši proti nam, kakor je to bila dosedanja večina Poreškega zbora.
O dogodbah na jugu danes zavoljo pičlega prostora ne moremo obširno pisati; le toliko povemo, da mirii ne bo, ker Rusija pogojem drugih vlad noče pritrditi.