Jonatan Vinkler (ur.) Primož Trubar Ta drugi deil tiga Noviga testamenta 1560 Svetiga Paula ta dva listy h tim Corintariem inu ta h tim Galatariem 1561 Svetiga Paula lystuvi 1567 Zbrana dela Primoža Trubarja ■ 13 Zbrana dela Primoža Trubarja Jonatan Vinkler (ur.) Primož Trubar Ta drugi deil tiga Noviga testamenta 1560 Svetiga Paula ta dva listy h tim Corintariem inu ta h tim Galatariem 1561 Svetiga Paula lystuvi 1567 Zbrana dela Primoža Trubarja ■ 13 Jonatan Vinkler (ur.), Primož Trubar, Ta drugi deil tiga Noviga testamenta 1560; Svetiga Paula ta dva listy h tim Corintariem inu ta h tim Galatariem 1561; Svetiga Paula lystuvi 1567 Znanstvena monografija Zbirka: Zbrana dela Primoža Trubarja, 13 Urednik zbirke in izdaje, transkribiral, prevedel, opombe in komentarje ter spremno besedo napisal: dr. Jonatan Vinkler Oblikovanje in prelom: ing. Primož Orešnik Digitalizacija: dr. Jonatan Vinkler Založnik: Pedagoški inštitut Za založnika: dr. Igor Ž. Žagar Ljubljana 2018 ISBN 978-961-270-293-9 (CD) Naklada: 500 izvodov ISBN 978-961-270-294-6 (pdf) http://www.pei.si/ISBN/978-961-270-294-6.pdf ISBN 978-961-270-295-3 (html) http://www.pei.si/ISBN/978-961-270-295-3/index.html DOI: https://www.doi.org/10.32320/978-961-270-294-6 © 2018 Pedagoški inštitut Izid Zbranih del Primoža Trubarja 13 je podprla Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, in sicer skozi večletni projekt objave zahtevnih knjižnih del. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=297869568 ISBN 978-961-270-294-6 (pdf ) ISBN 978-961-270-295-3 (html) VSEBINA Ta drugi deil tiga Noviga testamenta 13 Predguvor čez vse lystuve s. Paula 19 Predguvor čez ta Lyst h tim Rymlanom 21 Koku se ima ta beseda postava v tim pismu s. Paula zastopi/ti/ 25 Kai ie ta greh inu v kakovo grozzovito revo ie tiga človeka perpravil 31 Koku se ta besseda gnada per s. Paulu inu v tim S. pismu ima prov zastopiti 34 Koku ta besseda vera se ima zastopiti inu kai v sebi derži 35 V kakovim zastopu s. Paul le-te try besede, pravica, pravičin 38 inu pravičnu sturiene, iemle Koku se imaio te dvei bessedi duh inu messu per s. Paulu 41 prov zastopiti Svetiga Pavla epistola oli lyst h tim Rymlanom 43 TA I. CAPITUL 43 TA VII. CAP. 61 TA II. CAPUT 46 TA VIII. CAP. 65 TA III. CAP. 49 TA IX. CAP. 70 TA IIII. CAP. 53 TA X. CAP. 74 TA V. CAP. 56 TA XI. CAP. 76 TA VI. CAPITUL 58 TA XII. CAP. 80 7 TA XIII. CAP. 83 TA XV. CAP. 88 TA XIIII. CAP. 85 TA XVI. CAP. 92 Svetiga Paula ta dva lysti h tim Corintariem inu ta h tim 99 Galatariem Predguvor čez ta Pervi lyst svetiga Paula h tim Corintariem 101 Svetiga Paula pervi lyst h tim Corintariem 107 TA PERVI CAPITUL 107 TA IX. CAP. 130 TA II. CAP. 110 TA X. CAP. 133 TA III. CAP. 113 TA XI. CAP. 137 TA IIII. CAP. 115 TA XII. CAP. 141 TA V. CAP. 118 TA XIII. CAP. 144 TA VI. CAP. 120 TA XIIII. CAP. 146 TA VII. CAP. 123 TA XV. CAP. 150 TA VIII. CAP. 128 TA XVI. CAP. 157 Svetiga Pavla ta drugi lyst h tim Corintariem. Predguvor 160 Ta druga epistola h tim Corintariem 162 TA PERVI CAP. 161 TA VIII. CAP. 181 TA II. CAP. 165 TA IX. CAP. 184 TA III. CAP. 167 TA X. CAP. 186 TA IIII. CAP. 170 TA XI. CAP. 189 TA V. CAP. 172 TA XII. CAP. 192 TA VI. CAP. 176 TA XIII. CAP. 195 TA VII. CAP. 179 Svetiga Pavla lyst h tim Galatariem. Predguvor 198 8 Svetiga Pavla lyst, pissan h tim Galatariem, s kratkimi, 209 zastopnimi izlagami TA I. CAP. 209 TA IIII. CAP. 219 TA II. CAP. 211 TA V. CAP. 225 TA III. CAP. 215 TA VI. CAP. 227 Svetiga Paula lystuvi h tim Efezeriem, Filiperiem, 231 Colosseriem, Tessaloniheriem Vsem Craincom inu Slovenom 235 Od tiga meista Efeza 239 Argumentum, tu ie summa, kratik zapopadik 241 Ta drugi deil tiga perviga capitula 243 Tiga drugiga capitula navuki 244 Od dobrih dell inu od pravih Božyh službi 246 Summa inu argument tiga tretyga capitula 248 Ta drugi deil le-te epistole se začne v le-tim četertim capituli 248 Ta V. cap. 250 Summa tiga VI. cap. 251 9 Svetiga Pavla epistola, tu ie en lyst, pissan h tim Efezeriem 253 TA I. CAPITUL 253 TA IIII. CAP. 265 TA II. CAP. 257 TA V. CAP. 269 TA III. CAP. 261 TA VI. CAP. 273 Predguvor čez ta lyst s. Paula h tim Filipperiem 278 Kadar inu koku ie s. Paul v tu meistu Filippos poklycan inu prišal 279 Argument, zapopadig inu summa te Epistole h tim Filiperiem 283 En drugi kratik argument oli summa le-te epistole 285 TA I. CAPITUL 286 TA III. CAP. 295 TA II. CAP. 290 TA IIII. CAP. 299 Svetiga Pavla lyst, pissan h tim Colosseriem 303 Argument, summa, en kratik zapopadig vsiga lystu 304 TA I. CAPITUL 306 TA III. CAP. 315 TA II. CAP. 311 TA IIII. CAP. 318 Svetiga Pavla pervi lyst, pissan h tim Tessaloniheriem 321 Argument inu summa le-tiga lystu 322 TA I. CAPITUL 323 TA III. CAP. 328 TA II. CAP. 325 TA IIII. CAP. 330 TA V. CAP. 333 10 Ta drugi lyst h tim Tessaloniheriem 337 Argument inu summa le-tiga lystu 337 TA I. CAPITUL 338 TA III. CAP. 344 TA II. CAP. 341 Predguvor čez ta lyst svetiga Paula h Timoteu 347 Argument, summa inu kratig zapopadik vsiga Perviga lystu h Timoteu 349 TA I. CAPITUL 351 TA IIII. CAP. 360 TA II. CAP. 355 TA V. CAP. 363 TA III. CAP. 357 TA VI. CAP. 366 Argument, summa, kratig zapopadig tiga Drugiga lystu 371 svetiga Paula h Timoteu TA I. CAPITUL 372 TA III. CAP. 379 TA II. CAP. 375 TA IIII. CAP. 382 Predguvor čez ta lyst svetiga Paula, h Titu pissan 385 Kai ie S. Paula pergnalu, de ie le-ta lyst Titu pissal 385 Argument, summa inu kratig zapopadig le-tiga vsiga lystu 387 TA I. CAPITUL 388 TA III. CAP. 393 TA II. CAP. 390 11 Predguvor inu argument, kratig zapopadig svetiga Paula 396 lystu, kir ie timu Filemonu pissal TA I. CAPITUL 397 Jonatan Vinkler, Trubarjeva biblija 403 – med prevajanjem in pisanjem Ubi incipit philosophus, ibi definit theologus 405 Translatio: prevajanje v srednjem veku in civitas Christiana 412 Konstantin Filozof – začetek prevajanja Svetega pisma v slovanske jezike 414 Alfred Veliki in Otfried von Weissenburg: knjiga za »mlade samske može« ter verzificirana biblična summa 416 Bog je Španec in govori špansko ter prva novela v slovenskem jeziku 420 Izbrana literatura 426 Jonatan Vinkler, K 13. knjigi Zbranih del Primoža Trubarja 429 Uredniško poročilo Seznam krajšav svetopisemskih knjig 433 Bibliografski opis 435 Zahvala 440 12 ta drugi deil tiga noviga testamenta, v t i m b o š i m e l v s e l i s t y i n u p i s - ma tih iogrov s kratkimi inu zastopnimi izlaga- mi, zdai pervič iz mnogeterih iezikov v ta slo- venski skuzi Primoža Truberia Crainca zveistu preobernen. Der ander halb Theil des newen windischen Testaments, darinn werden sein alle Episteln und Geschrifften der H. Aposteln, mit Summa- rien und kurtzen Ausslegungen. 1 1. Drugi del slo- venskega Novega testamenta, v njem ro. 10. psal. 19 bodo vsa pisma in listi sv. apostolov s Atqui in omnem terram sonus eorum et in fines povzetki in kratkimi orbis terrarum verba illorum. 2 razlagami. 2. Rim 10,18: Sprašu- jem: mar niso slišali? O, pač! Po vsej zemlji se je razlegal njihov glas in do koncev sveta njihove besede. Ps 19,5: Po vsej zemlji gre njihov val, do konca sveta njihove besede. V Tibingi. V tim leitu po Cristusovim roystvu. M. D. LX. v le-tih buqvah bote le-ta pisma poredu imeili: s. Paula eden Lyst h tim Rymlanom, dva h tim Corintariem, eden h tim galateriem, eden h tim efezeriem, 3. Filiperiem. eden h tim Filipetiem, 3 eden h tim Colosoriem, dva h tim tessaloniheriem, dva h timu timoteiu, eden h timu titu, eden h timu Filemonu, eden h tim iudom, s. iacopa eden lyst, 4. Lysti. s. Petra dva lystu, 4 s. ianža try lystuvi, s. iudeža eden lyst, s. ianža Rezodivene inu tu skrivnu prerokovane. Vi tukai zdai le ta Lyst h tim Rymlanom drukan ima- te, ta vi ta čas, dotle ty drugi vsi drukani bo- do, preoberite inu lipu hranite inu 5. Trubar je svojo molyte za me. 5 napoved uresni- čeval postopoma (1560, 1561, 1567) in dovršil šele leta 1577, ko izide Noviga testamenta pusledni deil. 14 Dem Durchleüchtigiſten Fürſten vnnd Herren / Herren Maximiliano Künig zu Böheim / Ertzhertzogen zu Oſterreich / Hertzogen zu Burgundi / in Oberen vnd Nideren Sleſien / Marggrauen zu Märhern / Grauen zu Thirol / etc Gnad / frid vnd alles guts von Gott dem Vatter durch Jeſum Chriſtum vnſeren Herren vnd Heiland. 6 6. Transkripcija in prevod sta objavlje- na v: Edvard Vrečko G (ur.), nädigſter Herr Künig / was Primož Trubar: Nemški spisi 1550- 1581. Zbrana dela mich verurſacht vnd bewegt hat / das ich Primoža Trubarja vor wenig Jaren hab angefangen auch die 11. Ljubljana 2011, 59–77. Windiſche Spraach mit den lateiniſchen vnd teütſchen Buchſtaben zuſchreiben / vnd ettlich Chriſtlich Büchlin in gemelter Spraach trucken zulaſſen / vnd was derſelbigen innhalt / mag E. K. W. 7 auß beiligender getruckter teütſcher Vorred 7. Eure Königliche über das new Windiſch Teſtament / vnd auß der Copey Würde. meines ſchreibens an den Durchleüchtigen / Hochge- bornen Chriſtlichen Fürſten von Würtemberg / etc. ein lauteren vn[d] warhafftigen Bericht empfahen. Vnd die- weil ſolche angefangene arbeit dem Windiſchen Volck / lenger je mehr gefällig vnd angenem / darumb / das jre liebe Jugent / vnd die einfältigen / wölche kein a ij and 15 s v m m A s . pA u l A pi s m A LUbi Slovenci, vi imate v le-tim lystei, kateri ie s. Paul tim kersčenikom, aydom inu iudo[m], kir so tedai v Rymi bili, pissal, ner te nucniše, potrebniše inu vissokeše riči, ia, vse tu, kar en kersčenik ima vei- diti. Zakai on tukai v nim vuči, kai ie postava, kei ie evangelium, kai ie greh, kai ie štraifinga, kai ie gna- da, kai ie vera, kai ie pravica, kai ie Cristus, kai ie bug, kai so dobra della, kai ie lubezan, kai ie vupane, kai ie cryž. inu on tudi tukai vuči, koku se pruti vsa- kimu človeku, pruti periatelom, pruti souvražnikom, pruti brumnim, pruti grešnikom, pruti močnim, pru- ti šibkim v ti veri, vsak sam pruti sebi inu vmei sebo imamo deržati. inu on tu vse Svetim pismom, s teimi exempli inu perglihami, sam sebo inu s teimi preroki cilu lipu inu dobru spryča inu poterdi, de zubper tak nega vuk nisče po risnici ne more kai reči. Obtu se vidi inu merka, de s. Paul ie hotel en krat v le-ta lyst vuss kersčanski inu ta pravi evangeliski navuk kmalu vkupe postaviti inu ta pravi pot inu zastop tiga stari- ga testamenta pokazati inu dati na znane vsem lu- dem. Zakai gvišnu ie timu taku, de kateri le-ta Lyst h tim Rymlanom čestu prebere inu prov zastopi inu tu, kar bere, v nega sercei ohrani, ta isti ima to pravo luč inu ta prava vrata h timu Starimu testamentu inu k vusimu Svetimu Pismu. Za tiga volo le-ta lyst 16 H T I M R Y M L A N O M . lyst se ima od vseh kersčenikov za en velik šac inu za lubu imeiti inu veden brati. In potehmal tu pismu s. Paula, kakor od tiga tudi s. Peter sam, ii. Pet. iii,8 pryčuie, v nakaterih meistih 8. 2 Pt 3,16. se težku zastopi zavolo, kir nakatere bessede inu vukuvi, kir vkupe slišio, so časi deleč narazen post- avleni inu kir časi po iudovski šegi te nega bessede pela, govori inu pisše. Za tiga volo sem iest te capit- ule na kosse inu na deila naraze[n] rezdeilil inu vs- akiga deila oli kossa, kai inu od čes on nerveč v nim govori inu vuči, s kratkimi bessedami poveidal inu z drobnim pismon9 zapissal. Obtu vi, mui lubi bratie 9. Pismom. inu Slovenci, kadar vi en koss oli deil tiga texta tiga pisma s. Paula, kir ie s teim debelim pismon tukai zapissan, hočte brati oli ste vže prebrali, taku vselei preberite tudi od spreda inu na strani to kratko izla- go tiga istiga deila, kir ie s teim puštobom timu glih, kir na strani stoy, znamonovan. Taku bote teim bule inu lažei te bessede, ta navuk inu to maningo s. Paula zastopili. Koku pag te ene bessede v tim pis- mu s. Paula se imaio zastopiti, tu bomo potle za le- teim v ti dolgi slovenski predguvori pravili. H timu dai no[m] Bug Oča suiga S. Duha, suio gnado, pomuč inu pravi zastop zavolo suiga Synu, Jezusa Cristusa, gospudi inu ohranenika našiga. Amen 17 Volgt hernacher die windische Vorred über alle Epistel des 10. Od tod naprej S. Pauli. 10 sledi slovenski predgovor k vsem pismom s. Pavla. 11. Čez. Predguvor cež11 vse lysti s. Paula. 18 p r e d g u v o r č e Z V S e L y S T U V e s. Paula. otehmal v tim drugim deilu tiga noviga testa- Vmei vsemi iogri menta so ner več tiga s. Paula pisma in ta ista ie s. Paul nerveč p/i/ssal.12 Zatu 12. Besedilo je odspreda postavlena, zatu se spodobi, de mi tu- so nega lystuvi poškodovano kai nerpoprei poveimo, du ie s. Paul bil. inu odpsreda postavleni. do neberljivosti. koku vissoku inu vrednu so ty nega vukuvi inu lystuvi od vseh vučenih inu zastopnih kersčenikov šacani inu ta nega pisma deržana. na tu ima vsaki dobri kersčenik veiditi, de s. Paul ie imel S. Paul ie bil en fray, duye ime, ty eni so ga imenovali Saulus, eni pag Paulus, koker pošten, vučen mož, ampag en syln od tiga s. Lucas v tih buqvah tiga Diane tih iogrov v dostih souvražnik tiga meistih pisše, nerzastopniše v tim 13. capituli.13 ampag on se v evangelia. 13. Apd 13,9. suieh lysteh le Paulus imeniue inu pisše. On ie bil iz te iudovske žlahte beniamin royen v ti Ciliciški deželi, v tim meistu Tarši. On ie imel to rymsko purgarsčino inu frayngo, de ga nisče pod to rymsko oblastio nei smel prez cessarieve vole byti ne umoriti. inu on ie v ieruzalemu v šulo hodil, nega šulmoister ie bil gamaliel, en vučen, brumen iud; v nega mladosti se ie cilu brumsku deržal pred ludmi, ie bil vuče[n] v ti iudovski veri inu v tih moizesevih postavah. Am- pag v tim inu per tim ie en hud, syln, oblasten souvražnik bil 14. Apd 8,3; 9,1–2; 16,37–38; 22,3–5; Cristusev, tiga evangelia inu vseh kersčenikov, te ie preganel, 26,11; Rim 9; 11,1; lovil inu končaval, možie inu žene, v ieruzalemu inu po 2 Kor 11,22; drugih meistih. Od tiga vsiga vi imate risničnu pissanu Act. 8, Gal 1,13; Flp 3,5–6; 1 Tim 1,13. 9, 16, 21, 22, 26. inu v nega lastnih lysteh Rom. 9, 11, 2. Cr. 11, gal. 1, Phil. 3, 1. Thi. 1. 14 Koku pag, kadai, kei, od koka15 ie on od te krive, falš iu- Jezus sam iz nebes 15. Koga. c dovske po sili 19 p r e d g u vo r č e z t a ly s t ie s. Paula na tu dovske vere na to pravo vero kersčansko preobernen, kersčanstvu pre- obernil v tim drugim podvučen inu kersčen inu k animu iogri inu pravimu prydigar- leitu po sui martri. yu tiga s. evangelia izvolen, poklican, odločen, postavlen inu poterien, od tiga vsiga vi tudi naidete risnični inu lipu zastop- 16. Apd 8,3; 22,2–5; nu inu po redi zapissanu v tih buqvah tiga iogerskiga diane, v 26,9–11. tih 9., 22., 26. capitulih,16 inu v nega lystei gal. /1/.17 17. Besedilo je S. Paula lysti so z Ta nega pisma inu navuki ty stari inu sadašni vučeniki inu poškodovano veliko Božyo kunštio do neberljivosti. inu modrushtio pis- vsi zastopni kersčeniki za en velik nebeski šac imaio inu Pomensko se mesto sani, v nih ie vse tu, lubio, od nih veliku derže, pravio inu pisšeio, de potrebnišiga, nanaša na Gal kar človeku sliši vei- bulšiga inu modrešiga pisma inu navuka nei v tim novim tes- 1,13–16. diti, de pride v nebessa. tamentu, koker so s. ianža evangeli inu s. Paula lystuvi. On nerbule inu zastopniše ta pisma Moizesova, Davidova, vseh prerokov inu te božye vunane službe tiga Stariga testamenta izlaga, on prov inu zastopnu povsod v nega lysteh pravi inu vuči, zakai ie Jezus Cristus, Syn božy k nom na ta sveit prišal, kai ie nom ž nega martro dobriga sturil inu dobil inu de mi le s to vero se nega zaslužene inu dobrute sturimo diležni inu ratamo pred bugom sveti, brumni inu pravični. On tudi nerveč inu obilneše pisše od čudnih, skrivnih riči, od sodniga dne, v kakovi štalti bomo od smerti vstaieli, kai se bode pred sodnim dnem godilu, od anticrista inu od vseh žlaht riči inu 18. Štukov. stukov, 18 ki slišio h timu kersčanstvu. inu on le-tu dei prov inu spodobnu, zakai nega ie Cristus sam nalošc inu suseb k ani sui lastni possodi izvolil, v tu tretye nebu zameknil, un- dukai ie on nemu čudne inu skrivne riči rezodil, pustil viditi inu slišati. nega ie z veliko gnado, z velikimi darmi, z veliko modrustio, z velikimi caihni inu čudesi obdelil inu ga ie odločil inu posta vil, de ie moral koker ty drugi dvanaist iogri pred iudi, pred aydi, pred krali, pred vseh žlaht ludi po ve- likih, neznanih, dalnih deželah inu meistih pridigovati ta 20 H T I M R Y M L A N O M . ta evangelium inu pryčovati, kar ie on od Cristusa veidil, vidil inu slišal. inu on ie čez te druge iogre nerširše to kersčansko vero ž nega pridigo inu s pismom na tim sveitu rezglassil inu reztegnil, on ie nerveč aydov iz te temne19 h ti luči, iz te aydov- 19. Teme. ski vere h ti kersčanski, iz zludieve oblasti h bugi inu v ta nebes- sa obernil inu perpravil. Od le-tiga vsiga, kar smo tukai od na- vuka inu pisma s. Paula govurili, nom pravio inu pryčuio te buqve tiga diane tih iogrov inu s. Paula lystuvi povsod zadosti. in summa: tu pismu sv. Paula ie vrednu, de se veden, od Ta pisma s. Paula vsa kiga človeka, nuč tar dan bere inu koker ta Očanaš umei imaio vsi ludie veden brati inu umeiti iz- izvuna. Ty eni stari vučeniki so nega vse pismu vsag teiden vuna. enkrat skuzi prebrali, zakai v nim so taki obilni trošti inu na- vuki, kir vsakiga človeka, aku po nim veruie inu dei, sturi serčniga inu vesseliga vseh v20 nadlugah inu pernaredniga h 20. V vseh. timu večnimu lebnu skuzi Jezusa Cristusa, katerimu Jezusu Cristusu, gospudi inu izveličariu našimu, sred nega Očom inu S. Duhum bodi vsa čast inu hvala zdai inu vekoma, amen. p r e d g u v o r č e Z T A L y S T h tim Rymlanom. K Ta evangeli po Cris- ateri le-ta Lyst h tim Rymlano[m] pissan inu ta druga tusevim gori- nakatera s. Paula inu drugih iogrov pisma hoče prov vstanenu se ie za stopiti, ta isti ima nerpoprei veiditi, de ta evangeli, ta do- ber glas inu marin od Cristuseviga diane, vuka, smer- c 2 ti 21 p r e d g u vo r č e z t a ly s t zdaici povsod rez- ti, gorivstanena inu od vsiga opravila zdaici, koker ie Jezus v glassil. nebessa bil šal inu poslal S. Duha čez te iogre, se ie po vsim sveitu skuzi te iogre inu druge ludi rezodil inu rezglassil/./ iz ieruzalema v ta Rym, pravio eni, so pernessli ta evangelium 21. Rim 16,7,11. narciscus, Andronicus, iunias, Rom. 16.21 eni pravi, de ty iudi, ki so na vinkuštni dan per pervi s. Petra pridigi bili, so nerpo- prei ta evangeli v Rym pernesli. Ty eni pag pravio, s. Peter ie nerpoprei v Rymi ta evangeli pridigal. Timu evangeliu so ty eni rymski ludi inu aydi prov inu terdnu verovali, katerih vero s. Paul sam v le-tim lysti v tim začetku inu na koncu sylnu hva- li, kir pravi Rom. 1, 16: »Od vaše vere po vsim sveitu se ozna- 22. Rim 1,8; 16,19. nuie inu ta vaša pokorsčina ie vmei vsemi rezglasena.«22 Per tim tudi sledni, kir ta pisma tih iogrov bere, ima veiditi, Ta Hudič ie vselei de ta Zludi po tei sui hudi šegi inu naturi, kir ie Cristusu inu 23. Timu. inu povsod tumu23 pravimu evange- vsem pravim kersčenikom sylnu souvraž, tudi tedai, kadar so liskimu vuku zo vso ty iogri pridigali inu pissali, ie timu eva[n]geliu, tei pravi sylo inu hudo kersčanski veri skuzi to deželsko inu duhovsko gosposčino kunštio bil zubper, taisti souvražil, za- močnu zubper stal; on ie povsod te iogre, te prave pridigarie toroval inu inu kersčenike preganel, lovil, byl inu moril. inu kadar on s prevračal. Od tiga tudi naidete v tim 7. teimi krali, šcofi, viudi, fary ne z obeno sylo ne močio tiga capituli v ti Predgu- evangelia nei mogel premoči ne zatreti, na tu inu per tim ie on 24. Primož Trubar, vori.24 Tiga Noviga testa- te falš cristuse, te falš preroke inu iudovske vučenike gori menta ena dolga obudil inu naredil; ty so ta pravi, risnični iogerski navuk od te predguvor, 1557, vere v Jezusa tadlali, falšali, prevračovali, tu S. pismu krivu pog. VII, v: Jonatan Vinkler (ur.), Primož izla gali inu so diali inu vučili očitu: Ta martra inu zaslužene inu Trubar, Tiga Noviga ta sama vere v Jezusa obeniga človeka ne izveliča, temuč vsaki, testamenta ena kir misli inu hoče priti v nebessa, ta isti mora vse Moi zeseve dolga predguvor 1557, En regišter, postave popolnoma deržati, se obrezati, offrovati, sobote inu ena kratka postila druge praznike praznovati, svinskiga messa, ryb prez šub, ra- 1558, Zbrana dela kov, kervavic inu druge špendie ne ieisti etc. S takimi hy- Primoža Trubarja 8, Ljubljana 2012, navskimi 34–38. 22 H T I M R Y M L A N O M . navskimi falš vučeniki, kir so te ludi od evangeliskiga vuka na te Moizeseve postave napelovali inu pregovariali, de ty ludie zavolo tih Moizesevih službi inu zavolo lastne brume bodo pred Bugom brumni inu izveličani, so ty iogri, nerveč s. Paul, dosti muie, della inu krega imeili, zakai dosti preprostih ker- sčenikov so ty falš preroki ž nih krivim vukum zepelali inu v ti veri zmotili. Te Galaterie so bili cilu od s. Paula vuka preober- nili na iudovsko vero. Inu taki zepelavci so bili tudi v ta Rym prišli, zatu on tim Rymlano[m] na koncu le-tiga lystu taku pis še. Ro. 16. »Mui bratie, iest vas prossim, de vi gledaite na le- -te, kir te zdražbe inu zmote gori nareiaio zubper ta navuk, kateriga ste se vi navučili, inu deržite se od nih. Zakai kir so taki, ty isti timu gospudi Jezusu Cristusu ne služio, temuč sui- mu trebuhu, inu skuzi te slatke bessede inu perlizovane zepe- lavaio ta serca tih preprostih. Iest pag hočo, de vi bodete mo- dri na dobru, ampag preprosti na hudu.«25 25. Rim 16,17–19. Inu takim hudičevim falš prerokom inu vučenikom ie s. Paul povsod zubper bil, zubper nee pridigal inu pissal. On ie S. Paul tiga preroka povsod te ayde inu Iude ž nega pridigami inu pismom vučil, Abacuca bessede, kir pravi: »Ta pravični de vsi žlaht ludi prez vsiga nih dobriga diane, prez lastne bode iz te suie vere brume inu prez Moizeseve postave le iz same milosti Božye živ,«26 nerveč brani 26. Rim 1,17; inu izlaga. Hab 2,4. zavolo Jezusa Cristusa, aku v nega veruio, bodo pravični stu- rieni pred Bugom inu izveličani. Kadar ie on v ti šuli v timu meistu Antiochy tim Iudom inu aydom od Jezusa dolgu pri- digal, na koncu te iste pridige le-taku govori, Act. 13: »Na tu bodi vom bratom veideče, de se vom skuzi le-tiga Jezusa tu odpusčane tih grehov oznanuie inu od tiga vsiga, od kateriga vi skuzi Moizeseve postave neste mogli pravični postati, skuzi le-tiga vsaketeri, kir veruie, pravičin postane.«27 Inu on ner 27. Apd 13,38–39. več inu zastopniše, suseb v tima dveima lystma h tim Rymla- nom inu Galateriem, vuči inu spryčuie s teim S. pismom, c 3 s teimi 23 p r e d g u vo r č e z t a ly s t s teimi psalmi inu božymi zapuvidi, s teim aydovskim inu iu- dovskim dianem inu lebnom inu s teim Abraamom, de vsi žlaht ludie, iudi inu aydi, so grešniki pred bugom inu de nisče, Abraam tudi nekar, ž nega lastno brumo oli ž nega dobrimi delli nei v nebessa prišal, samuč kateri ie veroval tei božy 28. Vero. oblubi od Jezusa, taisti ie skuzi to vera28 ratal brumen pred bu- gom inu ie izveličan vekoma. Ta Lyst h tim Rym- Obtu le-ta dva zdai imanovana lysta sta od vseh zastopnih lanom ie ta pravi kluč k vusimu S. kersčenikov za ner potrebniša timu kersčanstvu šacana inu Pismu. deržana. Ty eni vučeniki pravio inu pišeio: »Kateri ta Lyst h tim Rymlanom bere inu zastopi, taisti ie prava vrata k vusimu S. pismu nešil inu odperl. Zakai prez zastopa le-tiga lystu oben človik ne bode obeniga S. pisma prov zastopil ne znal izložiti, ampag kateri le-ta lyst zastopi, zna, kai v sebi derži inu v serci ima, taisti vei, zastopi inu ima ta celi Stari inu novi testament etc.« Kateri hoče s. Paula Kai se pag v le-tim Lystu h tim Rymlanom poredu v enim pisma brati, ta mora te ene nega bessede vsakim capituli suseb govori inu vuči, tu istu hočmo potle prov zastopiti. pred vsakim capitulom inu na strani s kratkimi bessedami po- kazati. Zdai hočmo tukai nakatere bessede, katere s. Paul v 29. Primož Trubar, le-tim lystei inu drugi čestu nuca, izložiti inu poveidati, kai Tiga Noviga testa- ena vsakatera pomeni, kai v sebi derži inu koku se zastopiti menta ena dolga imaio. Zakai kateri le-tih bessed postava, greh, gnada, vera, predguvor, 1557, v: Jonatan Vinkler (ur.), pravica, messu praviga zastopa ne ima, ne vei, v kakovim za- Primož Trubar, Tiga stopu ie te iste s. Paul govuril inu pissal, taisti le-tiga lystu Noviga testamenta ena dolga predguvor nig dar ne bode zastopil. inu koker le-te ene bessede smo tudi 1557, En regišter, v tim tretym deilu v ti naši dolgi predguvori čez ta novi testa- ena kratka postila ment29 izlužili, oli kadar na le-tih bessedah, de se prov 1558, Zbrana dela Primoža Trubarja zastopio, veliku leži, obtu hočmo te iste bessede 8, Ljubljana 2012, inu naketere druge, preden začnemo tu pismu 84–129. s. Paula tolmačiti, izložiti. Koku 24 H T I M R Y M L A N O M . KOKU Se iMA TA beSeDA postava v tim pismu s. Paula zastopi/ti/. TO latinsko bessedo lex nembci imenuio Gesetz, ty Cro- Ta postava, ta Stari vati inu Peami zakon, mi Crainci pag po tei nembsčini ni zakon, se deili na truye; tima dveima pravimo postava. inu ty vučeniki deille to božyo postavo na so le ty Iudi bili, am- try deile. Tei eni pravio lex ceremonialis,30 tu ie ta postava od pag trety so vsi ludie 30. Obredna pravila. vekoma podverženi. tih iudovskih Moizesevih vunanih božyh službi, koker so te postave od obrezane, od offrov, od praznikov, od prepove- dane špendie etc. Tei drugi postavi pravio lex forensis vel po- litica, 31 tu ie postava od purgarskih inu človeskih pravd, v ti 31. Civilno pravo. bug skuzi moizesa zapoveda tim iudom, koku imaio nih tatye, uboinike, prešušnike, curbarie, cupernike inu te hude, škodlive ludi umoriti inu štraifati, koku se nih kral, gosposčina na voiski inu s pravdami inu ty iudi pruti nih hlapce[m], pruti ptuim inu bozim ludem inu s teim sposodi- lom imaio deržati. Tei trety pravio lex moralis, 32 tu ie ta posta- 32. Lat. “nravni va, kir zapoveda diati vse tu, kar ie prov, dobru inu poštenu, zakon”. inu prepoveda, kar ie krivu, hudu inu gardu. Vuči inu zapove- da, koku se en vsaki človik pruti bogu, pruti ludem, per sam sebi ž nega mislami, z bessedami inu zo vsem nega dianem, stanum inu rovnanem ima deržati. časi ta besseda postava bode vzeta za vse S. pismu, Rom. 3. 33 33. Rim 3,2. Tei dvei pervi postavi, od vunanih Moizesevih božyh službi inu od tih iudovskih pravd, so v tim novim testamentu od Jezusa inu od tih iogrov gori vzdigneni inu rezvaleni, zatu mi kersčeniki se več koker ty iudi ne obrezuiemo, živine v cerqvi ne kolemo, ne offruiemo inu sobot, tih iesenskih novih mescev, praznikov ne praznuiemo, mi ieimo svinsku messu, kervovice, alle inu rake, 25 S U M M A S . PA V L A PI S M A rake, katerih ty Iudi neso smeli iesti. Mi tudi te tatye obešamo, ty iudovski tatye so morali samočetertu, kar so ukrali, poverniti, mi tiga zakona ne rezdiramo inu prez uržaha ne ločimo, koker ie tim Iudom bilu perpusčenu, am- pag ta tretya postava, lex moralis, katero ie Bug nerpoprei v tu človesku serce zapissal inu potle zavolo, kir ie ta postava skuzi greh v tim človeku temna inu nezastopna ratala, ie Bug te postave summo, tu ie te Dessed zapuvidi na kaminate ta- ble postavil inu dal vsem ludem. Le-to postavo ne Bug Oča, ne Bug Syn, ne Bug S. Duh, ne preroki, ne iogri neso gori vzdignili, ne rezvalili, temuč to isto čedale bule inu 34. Mt 5,21–44; zastopniše izlagali, Math. 5, Luc. 6.34 Zakai v le-ti postavi ie Lk 6,27–38. ta večna, terdna, stonovita, sveta, čista, modra, dobra, pravična vola inu šega Božya postavlena inu rezodivena, v ti Bug vse tu, kar ie dobru, poštenu, prov inu nuchnu, zapove- da inu kar ie krivu, hudu, gardu inu škodlivu, tu istu pre- poveda. Gospud Bug v ti postavi hoče kratku od vsak iga človeka imeiti, de on od nega početva, roystva veden inu vs- elei na zemli inu potle, v nebesih, vekoma lubi Boga s celo dušo, s celim sercem inu suiga bližniga koker sam sebe. Tu ie, de ta človik nigdar drugiga ne misli, ne žely, ne govori inu ne dei, temuč le tu samu, kar Bogu dopade, inu de z do- bro, z veselo volo ie pernaredin vsag čas zavolo suiga bližniga, tu ie, taku dobru zavolo souvražnika koker peri- atela, od sebe vse dati, zapustiti, vagati inu, ie li potreba, tu- di umreti. Le-te inu tim glih riči le-ta tretya postava, koker 35. Mt 5,21–44; to Cristus, Math. 5, Luc. 6, 35 sam izlaga, hoče od vseh ludi, Lk 6,27–38. mladih inu starih, od mož inu žeen, od bozih inu bogatih, 36. Rim 7,14. imeiti. »Zakai ta postava,« pravi s. Paul, Ro. 7, 36 »ie duhovs- ka,« ona ne hoče le samuč to vunano, videčo, človesko, pur- garsko inu to nevolno inu hynavsko brumo inu pravico od tiga človeka imeiti, temuč veliku več to noterno, čis- to, 26 H T i m R Y m l A N O m . to, polno, cilo, stonovito svetust inu pravico tiga serca. inu ta postava le samuč te, kir no popolnoma derže, žegnuie, ampag tee, kir ner to manšo zapuvid prelomio oli prestopio, preklei, izda ie timu Hudiču inu timu peklu. V le-tim zastopu to bessedo postava s. Paul nerveč v le- Ta postava Božya, te tim lystu inu drugdi (časi tudi za to drugo, ceremonisko Dessed zapuvidi ne- kar le samuč te vu- postavo zupber te iudovske farizeie, kadar od obreze, od nane, telesne sturie- praznikov oli od prepovedane te spiže govori) iemle inu im- ne grehe, temuč tudi te noterne krive mi- enuie. Per tim pag ima vsaki človik, kir hoče s. Paula vuk vei- sli, hude, nespodob- diti inu dobru zamerkati, de taciga človeka na tim sveitu ne žele, kir se z Bo- žyo volo ne glihaio, (mumu Cristusa) nigdar nei bilu inu ne bode, kir bi taku, prepovedaio. Obtu ta koker smo tukai zdai govurili, to postavo cilu inu popolnoma postava čez pryča, zadosti deržal inu dopernessil. Ta naša grešna, izkazena nat- de vsi ludie so veliki grešniki inu timu ura ne premore v tim životu tiga dopernesti, kar bug v ti ferdamnenu podver- postavi zapoveda, koker s. Paul pryčuie, kir pravi, Rom. 8. ženi. »Ta messena šega inu missal nei pokorna inu podveržena tei postavi, ona tudi biti ne premore.«37 Vsaki človik od mladiu 37. Rim 8,7. noter, de umerie, ima notri v sebi inu v nega sercei hude, kri- ve, nespodobne, tei postavi inu voli božy zubper misli inu žele, on se boga prov ne boy, popolnoma ne lubi, v težkih izkušnavah inu na smerti nega oblubom terdnu ne veruie, v nadlugah so nevolni inu se serde z bugom. inu aku glih na- keteri se nakuliku derže izvuna pred ludmi po tei postavi božy, taku vsai tiga ne deio s celim, z volnim sercem, temuč de od gosposčine štraifani ne bodo oli de v sromoto ne prido. Obtu pravi s. Paul čestu v le-tim lystu inu drugdi, de »skuzi ta dela te postave oben nei pravičin pred bugom, zakai skuzi to postavo pride le tu spoznane tiga greha« inu »ta postava della ta serd,« Ro. 3. 4.38 V tim drugim capituli le-tiga lystu te 38. Rim 3,20; 4,15. iude, naisi so izvuna pred ludmi en pošten, brumen leben pelali, neso krali, ne curbali, so umeili te Dessed zapuvidi inu druge vučili, sylnu inu ostru svari, nee imenuie prešuštnike d cerkovne 27 p r e d g u vo r č e z t a ly s t cerkovne tatye, slipe vučenike inu zepelavce zavolo, kir so iznotra polni hudih želi, hudobe, nida, souvraštva, offerti inu 39. Mt 5,21–44. hynavsčine bili/./ Cristus sam, Math. 5,39 gdi on naketere zapu- vidi izlaga, pravi, de nekar le samuč ie ta en uboynik, kir eniga človeka z roko oli z mečom ubye, temuč tudi ta, kir se suiem bližnim serdi, nida, špot iz nega della, ie en ferdamnan uboynik inu grešnik pred Bugom. Inu nekar le samuč ie ta en prešuštnik, kir se z ano drugo ženo zmeša inu osmradi, temuč le-ta ie tudi en zgublen prešuštnik pred Bugom, kir le pogleda na eno drugo ženo inu te iste pegeruie inu želi v nega sercei. En pridigar, kir te S. Paul pag z le-to pravo izlago te postave, s katero on postave, te Dessed zapuvidi prov, koker spryča, de vsi žlaht ludi, mali inu veliki, so po naturi zgubleni Cristus, Math. v., grešniki inu de oben človik s teim nega vunanem deržanem te inu s. Paul, Rom. vii, postave inu ž nega lastnimi dobrimi delli pred to ostro, 40. Mt 5,21–44; ii. Gal. iii, iiii,40 ne Rim 7,7–10; iz laga, ta isti te ludi pravično pravdo Božyo ne obstoy inu ne bode pravičin, dru- Gal 3,1–14, 4. na pravo evangelisko giga ne hoče inu ne vuči, temuč vsem ludem dati prov na vero nigdar ne per- pravi inu ne pre- znane nih izkaženo grešno naturo, de nih velike grehe, nekar oberne. le samuč te vunane, videče inu vsem ludem znane, temuč tudi te noterne, skrivne grehe, v sebi spoznaio, pred nimi se prestrašio, žaluio inu od nih puste inu de na tu isčeio gnado inu milost Božyo inu odpusčane vseh grehov per samim Jezu- su Cristusu skuzi to vero, kateriga Jezusa ie Gospud Bug od 41. Skrivnim. večnusti po nega modrim, čudnim, akrivnim41 sveitu odločil inu postavil k animu spravlavchu inu odvetniku vse človeske žlahte inu per pravim času dal v to smert za naših grehov volo inu ga ie spet na trety dan obudil zavolo naše pravice, de od nega samiga skuzi to vero dobimo, k sebi inu na se perpravi- mo to celo, polno brumo, svetust inu pravico, kir pred Bu- gom vela inu s katero bomo mogli obstati na sodni dan pred nim. Inu tu s. Paul vuči, piše inu dei po Cristusevim inu 28 H T I M R Y M L A N O M . inu tiga S. Duha vukum inu ukazanu. Zakai Cristus ie dial k suim iogrom, Luc. 24, 42 ta pokura se mora pridigati inu tu 42. Lk 24,47. odpusčane tih grehov v nega imeni. Inu kadar ie tim iogrom S. Duha poslati obluboval, ie k nim dial: »Kadar ta S. Duh pride, ta bode, zastopi: skuzi to pridigo, štraifal ta sveit (tu ie: vse ludi po vsim sveitu) zavolo tiga greha, kir v me ne ve- ruio, inu zavolo te pravice, kir iest grem h timu Očetu etc.« Ioh. 16. 43 En vsaki zastopni pridigar, kir hoče tim ludem tu 43. Jn 16,8–9. Cristusevu zaslužene prov inu zastopnu dati naprei inu na znane, kai ie ž nega martro, smertio inu gorivstanenem vsem vernim dobriga dobil, inu tu nega opravilu slatku inu peria- znivu sturiti, ta isti mora nerpoprei ludem to Božyo postavo, te Dessed zapuvidi prov izložiti, iz te nim nih noterne poro- dne grehe inu to hudo natursko hynavsčino rezodeti, potle nim iz prerokov, Esai. 53, 44 inu iogrov poveidati lipu zasto- 44. Iz 53,1–10. pnu, de Jezus sam, tu nedolžnu iagne inu offer, ie vseh ver- nih grehe plačal inu izpussal. Zatu vže mi imamo pruti nemu inu nega Očetu hvaležni se izkazati inu en nov, pošten leben pelati vse naše dni; v taki viži s. Paul v le-tim lystu te Rymla- ne poredu, lipu inu zastopnu vuči. Nerpoprei daie aydom inu Iudom nih grehe na znane, potle nim kaže na Cristusa, h tre- timu vuči, koku imaio Bogu prov služiti. Inu per tim inu poleg tiga ima en vsaki veiditi inu prov zas- Kadar se pridiguie, topiti, de s. Paul s teimi bessedami, kir pravi, de »oben človik de skuzi to postavo inu skuzi naša dobra skuzi ta della te postave nei pravičin pred Bugom,«45 te Božye della ne pridemo v 45. Rim 3,20. postave gori ne vzdigne inu ne zaverže, koker en46 sam, nu47 nebessa, temuč skuzi 46. Ali: on. to koncu tiga 3. capitula v le-tim lystei taku govori: »Mi to postavo 47. Na. ne rezdiramo oli doli ne taremo, temuč mi terdimo.«48 Inu Rom. 48. Rim 3,31. 7 pravi: »Ta postava ie sveta inu ta zapuvid ie sveta, pravična inu dobra.«49 Inu on ne dopusti, de bi ty kersčeniki naprei 49. Rim 7,12. d 2 živeli 29 p r e d g u vo r č e z t a ly s t samo vero v Jezusa, živeli po nih luštih inu koker nih messu inu izkažena natura se ta postava, ne do- bra della ne pegeruie inu hoče, temuč on te farizeie inu vse hynavce, kir zamečuio, temuč ta hote prez gnade, milosti božye, prez zaslužene inu vere v Je- hynavsčina, ta offert zusa ž nih dobrimi delli inu deržanem te postave biti tu prevzetie tih ludi se doli tlači inu izveličani. Tim istim on tukai pravi, de oni ž nih dobrimi del- zemečuie inu tei li ne z deržanem te postave prez te vere v Cristusa nigdar v Cristusevi matri sami ta prava spodobna nebessa ne prido, temuč ostano pod to prekletvo te postave, čast inu hvala daie. zakai postava nemogoče riči timu človeku zapoveda inu ta človeska della inu bruma neso popolnoma dopernessena. Sice s. Paul povsod vely vsem kersčenikom, de derže zapuvidi božye, da dobra della delaio, de v svetusti inu v pravici veden služio bogu inu strego inu deio dobru suimu bližnimu. inu le-tu ie tudi gvišnu: Katerikuli v Cristusa prov veruie, ta isti tudi dobi tiga S. Duha, ta tiga verniga serce premeni inu na- klane na dobru, v nim režiga inu od dan do dne to vero inu lubezan pruti bogu vegšo della inu poterduie inu sturi, de ta človik nekar le samuč se tih vunanih smertnih grehov varuie inu te hude messene želee notri v sebi kole, mory inu stoy zubper, de obeniga greha, kir ie zubper to veist, ne doper- nesse, temuč, de on tudi začne s celim sercem, z dobro volo, z vesseliem inu z velikim luštom, kar nerveč premore, tim božym zapuvidom biti pokoren, on rata serčan inu volan v tih nadlugah. Zakai on ie v sui veisti zagvišan skuzi ta evan- geli inu S. Duha, de so nemu zabston, iz gnade, zavolo Jezu- seve martre vsi nega grehi odpusčeni, de ie lub bogu, de ga ne zapusti v obeni nadlugi inu v ti smerti tudi nekar. inu gospud bug zavolo suiga Synu, v kateriga ta človik veruie, tiga verniga človeka grehe, katere on iz šibkote tiga messa z nevolo sturi inu časi pade, odpusti, pregleda inu šenka. inu 50. Te. bug tudi ta50 nega službe inu ta dobra della, kir so po božy postavi sturiena, naisi neso cilu dopernesena, za dobru inu 30 H T I M R Y M L A N O M . inu polnu gori vzame inu sebi pusti dopasti. Tulikain zdai, dosti dolgu, bodi od te postave govorienu. Od te tudi imate v ti pervi predguvori v tim 54. capituli.51 51. Primož Trubar, Tiga Noviga testa- KAi ie TA gReH inU V KAKO- menta ena dolga predguvor, 1557, vo grozzovito revo ie tiga človeka pog. LIIII, v: Jonatan Vinkler (ur.), Primož perpravil. Trubar, Tiga Noviga testamenta ena T dolga predguvor A greh ie vse tu, kar se ne zgliha s to božyo šego inu »Ta hudi lušt, tu ie: 1557, En regišter, volo, vse tu mišlene inu tihtane, pegerovane tiga serca, ta porodni greh, ka- ena kratka postila dar on počne, nošeč 1558, Zbrana dela vse govoriene inu vse diane, kateru ie zubper to postavo rata, taku on rodi ta Primoža Trubarja božyo. inu ta greh, kir ima sui začetig od Zludia inu od vse greh, kadar ie ta 8, Ljubljana 2012, greh dokonan, taku te fray, suievolne misli tiga perviga človeka, ie vse ludi per- 147–151. rodi to smert,« pravi pravil, de so to nedolžnost, svetust, pravico, modrost inu ta s. Jacob i. 52 večni leben zgubili, kateru vse ie bil bug odločil inu dal vsi 52. Jak 1,15. človeski žlahti. inu ta greh ie tudi gospudi boga taku re- serdil inu tiga človeka taku hudiga, kriviga, dolžniga sturil, de gospud bug ga ie moral po nega sveti pravi pravici inu risnici vsei žlaht revi inu nesreči na tim sveitu inu potle timu večnimu ferdamnenu podvreči inu izdati. inu le-ta strašna definitio inu izlaga inu tu opravilu inu škoda tiga greha ie iz božyh bessed inu istih grozzovitih mnogeterih telesnih inu večnih štraifing, kir ie bug na tiga človeka zavolo tiga greha polužil, vzeta. bug ie govuril h timu Adamu, da bi on ne imel iesti od te iablani tiga spoznane dobriga inu hudiga, zakai na kateri dan bode on od te prepovedane iablane ieidel, na ta isti dan s to smertio umerie. 53 inu potle čestu ie bug skuzi 53. 1 Mz 2,17. Moizesa govuril taku: »Preklet bode vsaketeri, kir muih vseh postav inu zapuvid, kir so v tih buqvah zapissane, ne derski54 54. Derži. popolnoma.« gen. 2, Deut. 28. 55 Tei smerti podveržen inu 55. 5 Mz 28,15. preklet biti ie tulikain, ob vse tu, kar ie človik nerbulšiga d 3 pryel 31 p r e d g u vo r č e z t a ly s t pryel od buga, cilu obrupan inu timu ferdamnenu vekoma podveržen biti. »Koker skuzi tiga V tak greh, v tako revo inu žalost ie nas ta Hudič skuzi naše eniga človeka ie ta greh prišal na ta perve stariše Adama inu evo perpravil. Zakai Adam inu eva sta sveit inu ta smert bila na meistu vse človeske žlahte od gospudi boga to celo skuzi ta greh, inu ie obilno brumo, svetust, pravico, nedolžnost, modrost inu de bi taku ta smert skuzi vse rinila, potehmal nigdar ne umerla, kratku, vse tu, kar sliši h timu večnimu lebnu, so vsi grešili,« pravi pryela zadosti. inu taku nebesku blagu bug nei le Adamu inu s. Paul, Ro. v. 56 56. Rim 5,12. evi, temuč tudi nih otrokom, tu ie, vsem ludem, bil dal inu odločil. Oli zavolo, kadar sta onadva z dobro volo bila grešila inu bogu nepokorna, s teim sta onadva te vse dobre božye daruve nekar le samuč sebi, temuč tudi nih vsem otrokom, tu ie, vsem ludem, zgubila inu grozzovite grehe nase inu na nas vse perpravila inu nalužila. Kakovi grehi so pag ty isti bili, katere sta Adam inu eva dopernesla inu na nas perpravila, hočmo tu- kai naketere poredu šteti inu poveidati. nerpoprei sta cbivlala na bugi inu na nega bessedi. Potle: ona sta zgubila to vero in od nee pala, zakai ona nesta verovala bogu, kir ie nima pritil inu pravil, aku bota ieila od te prepovedane iablane, de umerieta, nesta za buga rodila, ne bala nega štraifinge, sta se pustila tim Hudičevim slatkim oblubom zepelati. H tretimu: ona sta želela 57. Ta. po vegšim gospostvum, kateru ie nima to57 Hudič obluboval dati, kir ie dial: »Aku bota ieila od tiga prepovedaniga sadu, 58. 1 Mz 3,5. bota koker boguvi,«58 nesta zadosti imeila, kar ie bug nima bil podvergal, vse stvari na zem li, v vodi inu v tim luffti. H četerti- mu: ona sta preveč skerbela, božyo bessedo nazai postavila inu zapustila, drugdi inu drugo modrust inu vuk iskala inu izvpra- 59. Prešerna. šovala. H petimu: ona sta offertna, prošerna59 bila, sta hotela veliga inu mahtig biti inu se sturiti bogu glih. K šesti- mu. 32 H T I M R Y M L A N O M . mu. On sta z dobro volo inu zupber nyu veist gospudi boga zažmaala inu to nega zapuvid prelomila. K setmimu. 60 ona sta 60. Sedmimu. več timu Zludiu verovala koker bogu, več od Zludia sta deržala inu bule ga slušala koker gospudi boga. K osmimu. Ona sta bila pruti bogu sylnu nehvaležna za tih velikih dobrut, kir sta bila od iz gnade, zabston pryela, inu sta tiga S. Duha, kateri ie v nyu prebival, z dobro volo iz sebe izzegnala. H de- vetimu: ona sta sama sebe inu inu vso človesko žlahto suio last- no dobro volo v velike, težke reve inu nadluge inu v to smert inu v tu večnu pogublene pepravila inu pehnila etc. Pole, take inu tulike grehe so ty naši pervi stariši dopernesli, katere mi vse smo od nih erbali inu imamo do smerti na sebi. Mi po tei naši pervi naturi, prez S. Duha, ne znamo boga v nega stanu, v ti S. Troyci. ne veimo ništer od nega Synu, ko ker od tiga Cris- tus sam pryčuie, kir pravi, Math. 11. »nisče ne zna tiga Očeta samuč ta Syn inu nisče ne zna tiga Synu samuč ta Oča«61 inu 61. Mt 11,27. iohan. 16. »Kadar S. Duh pride, bode štraifal ta sveit zavolo ti- ga greha, kir v me ne veruio.«62 Mi cbivlamo na bugi inu na ne- 62. Jn 16,8–9. ga bessedi, mi se nega pravde, prytežo63 inu štrai fing veliko oli 63. Prytežov. skorai ništer ne boymo, nega risničnim evangeliskim oblubom v nadlugah inu na smerti terdnu ne veruiemo, mi ga zadosti ne lubimo, nom se ne zdy, de bi on vselei per nas bil, na nas gle- dal, nas varoval inu branil, nom se ne zdy, de bi on vse riči sam rovnal inu de se vese riči sture ž nega volo. Per tim v ti naši iz- kaženi voli inu v tim sercei so hude, garde, nespodobne misli, žele inu lušti, nemamo prave čiste lubezni pruti bližnimu, smo polna nida, souvraštva, veliku od sami sebe deržimo. Le-te riči vse derži s. Paul za velike grehe inu te iste imenuie messeno šego inu missal inu za enu souvraštvu zubper boga, Ro. 8. 64 Za 64. Rim 8,6–7. katerih riči inu grehov volo bodo vsi žlaht ludie, katerim 33 p r e d g u vo r č e z t a ly s t katerim taki grehi zavolo božyga Synu zaslužene ne bodo odpusčeni, po pravi pravdi inu pravici božy ferdamnani. Od tiga porodniga greha inu od tih drugih sturienih velikih inu malih grehov smo mi poprei v ti pervi dolgi predguvori, v tim 65. Primož Trubar, drugim deilu65 dosti inu oblinu pissali, undukai vi več, kai ie Tiga Noviga testa- greh inu kakovo veliko škodo ie nom sturil, naidete. menta ena dolga predguvor, 1557, pog. XVIII–XXXIII, v: Jonatan Vinkler (ur.), KOKU Se TA beSSeDA gnADA Primož Trubar, Tiga per s. Paulu inu v tim S. pismu ima Noviga testamenta ena dolga predguvor prov zastopiti. 1557, En regišter, ena kratka postila Kersčeniki, dotle so 1558, Zbrana dela na tim sveitu (naisi Primoža Trubarja gori iemlo v ti veri 8, Ljubljana 2012, TO latinsko bessedo gracia mi Crainci koker nembci tolmačimo gnada, Crovati y Peami milost. Ta ista bode inu v tih daruvih ti- časi za en dar zastoplena inu iemana, koker kadar mi taku go- 55–84. ga S. Duha), neso vorimo: S. Paul ie imel velico gnado h pridiganu inu h pissanu, cilu prez greha inu madeža, se veden tu ie: s. Paul ie imel en velik dar od buga, de ie umel dobru pri- štritaio z grehi, Ro. digati inu pissati. Ampag v tih lysteh s. Paula inu drugdi čestu v 66. Rim 7,14–21; vii, Gal. v.66 Oli ta Gal 5,17–21. velika gnada Božya tim S. pismu ta beseda gnada bode nerveč vzeta inu zastoplena nim grehe zanaša, za dobro volo, milost, lubezno inu periazno božyo, katero bug pregleduie, zakriva inu odpusča zavolo pruti tim vernim zavolo suiga Synu ima, kir ie volan inu iz serca Jezusa. pernaredin nim odpustiti vse grehe inu nim dati Cristusa, suiga Synu, zo vsem nega zasluženem inu dobruto inu tiga S. Duha zo vsemi ž nega daruvi inu ta večni leben. V takim zastopi to gnado s. ianž inu s. Paul iemleta. S. ianž, kir pravi, ioh. 1. »Ta postava ie skuzi Moizesa dana, ampag ta gnada inu risnica ie 67. Jn 1,17. skuzi Jezusa Cristusa bila sturiena.«67 inu s. Paul pravi, Ro. 5. »ie li zavolo greha tiga eniga nih veliku umerlu, veliku več ta gnada inu dar se ie obilnu inu dostim pergodila skuzi to gnado tiga 68. Rim 5,17. eniga človeka, Jezusa Cristusa.«68 inu na koncu tiga 5. capitula pravi: »gdi ie ta greh obiln bil inu premogel, undukai ie ta gnada 34 H T I M R Y M L A N O M . gnada še obilneše premogla. De koker ie ta greh gospodoval h ti smerti, taku ie ta gnada skuzi to pravico gospodovala h timu večnimu lebnu skuzi Jezusa Cristusa.«69 inu Ro. 6. pravi: »Vi 69. Rim 5,20–21. neste pod to postavo, temuč pod to gnado.«70 pod to gnado 70. Rim 6,15. božyo biti oli to gnado božyo imeiti ie tulikain, koker bi s. Paul rekal: Vi kersčeniki imate odpusčane vseh grehov inu tiga S. Duha, vi ste lubi inu prietni bogu zabston, zavolo Jezusa, našiga odrešenika, odvetnika inu bessednika, naisi še ostanki tih grehov notri v nas tyče inu prebivaio inu naisi smo šibki v ti veri inu dosti nečistiga inu gnusniga na inu notri v sebi imamo. Obtu s. Paul sam v le-tim lystei, Rom. 7, se za eniga velikiga grešnika očitu vunkai daie. inu potle zdaici, Ro. 8., pravi, de na tih, kir so v Cristusa zasaieni, nei obeniga ferdamnena.71 dotle 71. Rim 7,14–21; tu naše izkaženu messu nei cilu umorienu inu pocopanu, smo 8,1. mi grešniki. Oli kadar mi v Cristusa vupamo inu ta začetig tiga S. Duha imamo, taku ie nom gospud bug taku dober, peri- atel, milostiv inu gnadiv, de te naše grehe, kir iz te šibkusti inu nekar radi sturimo, ne hoče na nas viditi ne soditi, temuč po tei veri v Cristusa z nami hoditi okuli, dotle ta greh cilu notri v nas bode umorien. KOKU TA beSSeDA VeRA Se ima zastopiti inu kai v sebi derži. TA besseda vera per svetim Paulu inu drugdi v tim S. Vsaki človik, kir ho- pismu v dostih meistih v sebi derži inu se per ni zas- če pravi kersčenik inu izveličan biti, ta topi tu pravu veidene, znane, zastopene inu verovane vseh mo- articulov inu stukov, kir h ti kersčanski veri slišio. inu tu ci- lu terdnu, stonovitu inu živu zevupane inu zanessene e na 35 p r e d g u vo r č e z t a ly s t ra v tiga praviga, di- na to oblubleno gnado inu milost božyo zavolo Jezusa Cris- niga Boga, Očeta, Synu, S. Duha, inu tusa. Vsaki človik, kir hoče to staro, pravo kersča[n]sko vero, te druge articule, ko- 72. Atanazijeva katero ie sam bug postavil inu od vseh imeiti hoče inu kir tiga ker S. pismu vuči, veroizpoved, ki se človeka izveliča, hoče dobiti inu imeiti, ta isti mora nerpoprei verovati inu deržati. pričenja z besedami: veiditi inu znati ta pravi božy stan v ti S. Troyci inu taku v bu- »Quicumque vult salvus esse, ante ga verovati, koker nas ta iogerska vera, katera v tim catehismu omnia opus est, ut stoy inu ty otroci molio, inu ta Vera s. Atanazia inu ta niceniški teneat catholicam concili iz S. pisma vuče. 72 de zna inu veruie v to istorio od fidem.« Njen avtor naj bi bil Atanazij božyga Synu, tu ie vse diane inu opravilu Cristusevu, koker so iz Aleksandrije tu istu ty preroki inu evangelisti zapissali, koku ie tu človestvu (296/298–373), ki nase vzel, vučil, caihne delal, martran, umorien, od smerti vs- se je v zgodovino cerkve zapisal tal, v nebessa šal, S. Duha poslal inu de pride soditi žive inu te predvsem z zgodnjo mertve. Per tim de on tudi zna, zastopi inu terdnu veruie te formulacijo nauka o druge vse štuke, kir so v tim S. pismu, v ti celi bibly zapissani, Trojici nasproti ari- janstvu na koncilu v kir slišio h ti veri kersčanski, koker so ty zacramenti, sodni Nikeji (325). Atanazij dan, gorivstanene od te smerti, ta večni leben, tu ferdamnene naj bi veroizpoved tih hudih inu nevernih etc. sestavil v Rimu za časa papeža Julija H timu izveličanu nei inu raven tiga ie tudi potreba, de on terdnu veruie vsem I. (337–352). V Ata- zadosti verovati v Buga inu de Cristus božym bessedom, katere ie bug skuzi očake, preroke, skuzi nazijevo avtorstvo je prvi podvomil ie bug inu človik, nega Synu inu iogre govuril inu zapissal, taku dobru tim nega umerl, gorivstal, de nizozemski pro- oblubom od nega Synu koker nega prytežom cilu terdnu, iz sidi v nebesih, pride testantski teolog k nom na sodni serva veruie, k nim pervoluie, za gvišne inu za risnične ima inu Gerrit Janszoon da[n], temuč ie po- Vos (Gerardus derži. De kar ie kuli v ti bibly od sturienih božyh riči pissanu, treba, de vsaki suseb Ioannes Vossius, veruie, de vse tu, kar veruie, de so gvišnu sturiene, inu kar ie pissanu, de se ima 1577–1649), in sicer ie naprei še sturiti, de bode tu istu vse gvišnu sturienu inu v delu Dissertati- ones Tres de Tribus dopernessenu. S. Paul v nega lysteh to bessedo vero iemle za Symbolis, Apostolico, tu terdnu, gvišnu inu stonovitu zevupane inu zanessene na to Athanasiano et oblubleno gnado inu milost božyo v Cristusu. De ta človik Constantinopolita- no (1642). Zaradi timu evangeliu veruie, de gospud bug vsem ludem, kir veruio omenjenega dvoma v nega Synu, hoče iz gnade, zabston odpustiti vse grehe, rešiti se veroizpoved od Hudiča, od večne smerti inu od pekla inu nemu dati ta več- ponekje poimenuje tudi Psevdoatanazij- ni ski kredo. 36 H T I M R Y M L A N O M . ni leben; od take vere s. Paul govori inu vissoku čez vse riči vzdi- Cristus terpil inu guie. Zakai le-ta vera sama tiga človeka žalostno inu prestrašeno opravil, de tu istu ie nemu h dobrimu veist potrošta inu obesseli, s to bodo74 tudi timu vernimu dan ta sturil, de za nega vo- 74. Bode. s. Duh, taisti v nim sturi enu vesselu, pokoinu serce, de se pruti lo ima odpusčane vseh grehov, koker v gospudi bogu vseh žlaht nadlugah, tudi na smerti, vsiga dobri- ti Veri pravimo: »Iest ga zevupa, kliče na nega inu se trošta per pravim času gvišne verio odpusčane vseh grehov, vstanene tiga pomuči, ie pernaredin inu volan vse tu diati, terpeti, kar bogu života inu ta večni dopade, z lušto[m], iz celiga serca služi bogu inu suimu leben. Amen.«73 73. Prevod Apo- bližnimu. Spozna očitu to vero v Jezusa inu od te vere se ne pus- stolske veroizpo- vedi: »Credo in ti ne meču ne ognu odvleči, veden hvali boga, kir ie nemu tako [...], remissionem vero dal inu rezodil suio čudno skrivno volo od suiga Synu. inu peccatorum, carnis le-ta vera nei prez dobrih dell, prez lubezni pruti bogu inu pru- resurrectionem, vitam aeternam. ti suimu bližnimu, prez pošteniga lebna, taku malu koker tu Amen.« sonce prez svitlobe inu koker ta ogen prez toplute oli vročusti, obtu ty ludie, kir se z vero hvalio, veliku od tiga evangelia inu od S. pisma govore inu obene lubezni pruti bogu ne pruti bližnimu nemaio, v velikih smertnih grehih zubper to veist prebivaio, te vere očitu ne spoznaio, h tim malikovim službo[m] iz straha hodio, ty isti te prave, žive vere, kir človeka izveliča, nemaio, temuč to mertvo, hudičevo, kir ništer dobriga ne sturi, koker s. iacob 275 govori. Zakai ta prava vera kersčanska, kir tiga človeka 75. Jak 2,14.26. serce vseh žlaht nadlugah trošta inu gori derži, nei enu človesku zmišlane, naidene oli dellu, temuč ta vera ie en dar božy, koker Cristus inu Paulus pravita. Ta gospud bug suie[m] S. Duhu[m] skuzi tu serčnu inu zveistu poslušane inu brane te božye bessede v tim človeskim sercei vužke, 76 naredi inu od da[n] do dne vegšo 76. Vužge. inu terdnešo della etc. »Obtu gledai en vsaketeri inu sa[m] sebe izkusi, ima li to pravo vero, aku Cristus v nim p[re]biva,« 2. Cor. 13.77 ie li zagviša[n] skuzi ta evangeli, de ie v božy gnadi, ima li 77. 2 Kor 13,5. lušt inu volnu serce h ti božy bessedi inu služiti bogu, diati do- bru suimu bližnimu, de nemu ta kersčanska vera e 2 čez 37 p r e d g u vo r č e z t a ly s t čez vse te druge dopade inu terdnu napreivzetie, ima ostati per taki veri, tar si nemu per ni hudu oli dobru godi. Aku pag take vere inu misli nema, ta isti prossi boga zveistu za no, veden 78. Primož Trubar, beri inu poslušai to bessedo božyo, često hodi h ti božy mizi, Tiga Noviga testa- skuzi le-tu on bode dobil inu sprossil od gospudi boga v tim menta ena dolga imeni Jezusa to pravo, živo vero, od katere s. Paul pisše inu predguvor, 1557, pog. XXXVII, v: govori, inu tiga S. Duha inu vse, kar nemu sliši h timu večnimu Jonatan Vinkler (ur.), lebnu, amen. eno izlago te vere vi tudi imate v ti Primož Trubar, Tiga Noviga testamenta pervi predguvori, v tim 37. capituli.78 ena dolga predguvor 1557, En regišter, ena kratka postila V KAKOViM ZASTOPU S. 1558, Zbrana dela Paul le-te try besede, pravica, pravičin inu Primoža Trubarja pravičnu sturiene, iemle. 8, Ljubljana 2012, 95–101. Ta postava, človeska pravica nei zadosti h 80. Pravičnost, ki timu izveličanu, ta velja pred Bogom. Le-tei dvei bessedi, iustitia Dei, pravica božya, katero nembci tolmačuio Gerechtigkeit die vor Gott gilt, 80 inu ius- nebeska, Cristuseva tus, pravičin, s. Paul v le-tim lystei inu drugdi v enim drugim 79. Besedilo je per /ni/79 biti. zastopu, koker tu S. pismu v naketerih mest/i/h inu koker se v poškodovano do neberljivosti. tim gmain človeskim govorienu, iemle. Zakai ta besseda pravi- ca v tim gmain govorienu inu v tim S. pismu se pravi inu zas- topi dati inu sturiti vsakimu človeku, kar ie prov, spodobnu inu kar nemu sliši. Pravičin pag ie le-ta, kir se brumsku, poštenu derži, nikomer krivine ne syle ne dei, vsakimu taku sturi, kok- 81. Mt 7,12. Zapis er Cristus vely, Math. 7, »koker bi on hotel, da bi se nemu temeljnega krščan- skega etičnega sturilu«.81 inu le-ta pravica se imenuie ena postavna, zapuvidna imperativa ali t. i. inu človeska pravica zavolo, kir se taka pravica od ludi zlatega pravila: dopernaša po tih božyh postavah inu zapuvidah. Tako torej vse, kar hočete, da bi ljudje Ty pravi kersčeniki Ampag v le-tim lystei inu drugdi v tim S. pismu te bes- storili vam, tudi vi le z le-to brumo inu pravico nih veist sede pravica inu pravičin bode v enim drugim zastopu vzeta storite njim! myr- inu nucana. V tim zastopu, v katerim ie ta Abacuc prerok, 2, govuril, kir ie taku dial: »Ta pravičin bode iz te suie vere 82. Hab 2,4; referen- živ.«82 Le-te bessede s. Paul, gal. 3, Ro. 1, le-taku izlaga, ca v: Rim 1,17 kir in Gal 3,11. 38 H T I M R Y M L A N O M . kir pravi: »Onu ie očitu inu veideče, de nisče skuzi to postavo no, pokoino inu ves- pravičin ne rata pred bugom, zakai ta pravičin bode te suie ve- selo sture, pred Bu- gom obstoye inu iz- re živ,«84 inu odspreda v le-tim lystei, pred Abacucovimi besse- veličani bodo, kir 84. Gal 3,11. dami, Ro. 1, taku piše: »Mene nei sram tiga evangelia, zakai on stoy v tim odpusča- nu inu zakrivenu tih ie ena krafft inu muč božya h timu izveličanu vsakimu, kir ve- grehov, pravita Da- 83. Ps 32,1; ruie, nerpoprei timu iudu, potle tudi aydu, zakai skuzi ta vid, Psa. xxxii, inu Rim 4,7–8. Paul, Rom. iiii. 83 evangeli se rezodeva ta pravica božya iz te vere v to vero.«85 85. Rim 1,16–17. inu potle Ro. 3 taku govori: »Zdai ie pag ta pravica božya prez te postave rezodivena, katera ie spryčana inu poteriena skuzi to postavo inu preroke, le-ta pravica pag, kir ie skuzi to vero v Jezusa Cristusa čez vse inu na vse, kir veruio; oni so vsi grešni- ki, iudi inu aydi, inu potrubuio te česti, kir bug na nih hoče imeiti, ampak oni bodo zabston, skuzi nega gnado, skuzi to odrešitvu, kir ie v Cristusu, pravični sturieni.«86 inu 2. Cor. 5 86. Rim 3,21–24. pravi: »bug ie tiga (zastopi: Cristusa), kir obeniga greha nei znal, k animu grehu (tu ie: k animu offru) sturil, de mi skuzi nega ta pravica božya ratamo.«87 iz le-tih bessed vseh vsaki, kir 87. 2 Kor 5,21. prov na nee merka, lahku zastopi, de s. Paul tukai vseh le-tih bessedah ne govori inu ne pisše od te postavne, zapuvidne oli človeske pravice, katero mi deimo oli dopernašamo, kadar smo tim božym inu človeskim postavom pokorni (Zakai en vsaki človik iz te suie lastne pameti inu zastopnosti vei inu zna tako pravico, de kateri se po tih božyh inu človeskih pravih, pošte- nih postavah inu zapuvidah derži, de ta isti ie en brumen inu pravičin človik.). Temuč on tukai govori inu pisše od ene dru- ge, čudne, skrivne, tim ludem neznane, božye pravice, katera ie skuzi ta evangeli, skuzi te preroke, Cristusa inu skuzi to S. pismu rezodivena inu dana na znane tim ludem. Katera pravica bode imenovana ena pravica božya (nekar zapuvidna oli člo- veska), pravica te vere, ena evangeliska, kersčanska, do buga zavolo nega Synu dana inu šenkana pravica, katera pra- e 3 vica 39 p r e d g u vo r č e z t a ly s t vica sama vela inu obstoy pred bugom; le-ta pravica sama sturi tiga človeka cilu inu popolnoma pravičniga inu svetiga pred bugom. inu le-ta pravica drugiga nei, samuč tu večnu, skrivnu napreivzetie inu odločene božye, kir hoče timu člo- veku, kir veruie v božyga Synu, iz gnade, iz milosti, zabston odpustiti vse grehe, za lubiga, za pravičniga, za svetiga pred sebo, pred vsemi angeli, pred vsemi človeki inu pred vsemi zludiemi vekoma soditi, šacati inu deržati. Zakai ty kersče- niki v tim kerstu so to Cristusevo pravico oblekli inu nase perpravili inu s to pravo vero no ohrane inu obderže veko- 88. Scuzi. ma. Koker s. Paul govori, gal. 3. »Vsi ti, kir so kersčeni, so Cristusa oblekli inu so otroci božy šuzi88 to vero v Jezusa 89. Gal 3,27,26. Cristusa postali.«89 bug Oča iz velike milosti zavolo Cristu- seve martre vse ludi, kir deio pokuro, v Jezusa veruio, ima inu derži za pravične inu za brumne, koker de bi oni nigdar obeniga greha ne bili sturili inu vse zapuvidi bili deržali po- polnoma. Od le-te pravice, od katere ta človeska zastopnost inu modrost ništer ne vei, s. Paul v le-tim lystei nerveč inu 90. Taku. drugdi, glih tahu90 ty psalmi, preroki inu evangelisti pišeio inu govore. Obtu ty nembški tolmačary inu iest za nimi tudi zavolo bulšiga zastopa smo mi to bessedo s. Paula iustitia 91. Primož Trubar, Tiga Noviga testa- Dei, pravica božya tolmačili ta pravica, kir vela pred bu- menta ena dolga gom, zakai s. Paul ne govori od te pravice, kir bug ima sam v predguvor, 1557, sebi, po kateri vsakimu bo daial na sodni da[n] po nega dellu pog. XXXIII–XLV, v: Jonatan Vinkler (ur.), inu zasluženu, temuč od te pravice, s katero nas bug obdili Primož Trubar, Tiga inu žegna zavolo Cristusa. inu kateri prov veruie v Jezusa, ta Noviga testamenta isti ima le-to pravo, obilno pravico inu bode od buga za pra- ena dolga predguvor 1557, En regišter, vičniga na sodni dan deržan inu obsoien. Od le-te pravice, ena kratka postila kir pride inu dobimo skuzi vero v Jezusa, smo mi zadosti 1558, Zbrana dela pissali v tim tretym deilu te naše perve predguvori; 91 undu vi Primoža Trubarja 8, Ljubljana 2012, od tiga več berite. 84–129. to 40 H T I M R Y M L A N O M . To bessedo iustificatio92 mi Slovenci drigači ne moremo tol- Kateri ima to pravo 92. Opravičenje. mačiti, temuč pravičnu dellane oli pravičnu sturiene. inu s. Paul vero v Jezusa, ta isti ie od samiga Boga le-to bessedo v tim gmain purgarskim zastopu iemle inu nuca. rečen inu obsoien, V tih deželskih pravdah se tudi taku govori: Ta zatoženi ie od fray, prust, ledig od vseh grehov, od vse rihtarie inu od vseh, kir so per pravdi sideli, pravičin sturien, tu postavne inu Hudi- ie, rihtar inu vsa pravda ie spoznala, de ie po krivim obtožen, čeve tožbe inu ie stu- rien brumen, nedol- zatu ie ta zatoženi ledig, fray, prust, nedolžen naiden, rečen inu žan inu svet. obsoien. glih taku inu v le-tim zastopu s. Paul govori, kadar pravi inu piše: »Ta, kir veruie v Jezusa, ie sturien pravičin pred bugom,«93 tu ie tulikain, koker bi rekal: gospud bug ie tiga 93. Rim 3,22. grešnika, kir veruie v Jezusa, od vse zatožene sturiene inu do- pernessene krivice, hudobe, pregrišena fray, ledig, prostiga sturil, šacal, sodil inu h tim svetnikom odločil, de ga nisče na- prei vekoma ne premore, ne smei več kai kriviga oli hudiga oli grešnika94 oli sromotniga oli nepošteniga dolžiti. inu de ie le-tu 94. Grešniga. ta pravi zastop inu ta prava izlaga le-te bessede iVSTiFiCA- TiO, more en vsaki iz le-tih bessed s. Paula lahku inu risničnu zastopiti, kir pravi, Ro. 3. »iVSTiCiFAnTUR gratis etc.« inu Ro. 4. »nam si Abraham ex operibus iVSTiFiCATVS fuit, ha- bet quod glorietur, at non apud Deum.« inu Ro. 5. »iVSTiFi- CATi ex fide, pacem habemus erga Deum.«95 Le-te bessede s. 95. Rim 3,24: Paula se taku inu drigači nekar ne mogo izložiti: Oni bodo zab- »Justificati gratis per ston, skuzi to gnado etc. pravični sturieni. ie li Abraam pravičin gratiam ipsius, per sturien skuzi della, taku on ima, de se hvali, oli nekar per bugi. redemptionem quæ est in Christo Jesu.« Mi smo pravični sturieni ie te vere, obtu imamo myr z bugom. Rim 4,2: Od le-tiga štuka inu bessede smo mi v tim tretym deilu te naše »Si enim Abraham ex operibus justi- perve predguvori tudi zadosti govurili; undukai vi več berite. ficatus est, habet gloriam, sed non KOKU Se iMAiO Te DVei beS- apud Deum.« Rim 5,1: sedi duh inu messu per s. Paulu »Justificati ergo ex prov zastopiti. fide, pacem habe- amus ad Deum per ta Dominum nostrum Jesum Christum.« 41 p r e d g u vo r č e z t a ly s t Messeni, deželski inu pozemliski ludie so vsi ty, kir ne ve- TA besseda messu nei le samuč tiga telessa, tih vud vu- nane diane inu ty hudi lušti inu nečistost tiga messa, ruio, Bogu ne služio, temuč s. Paul tu messu imenuie koker Cristus Ioh. 3. Vse tu, suiga stanu ne pelaio kar ie od messa, od tiga perviga človeskiga roystva royenu, ti- po vuki S. Duha inu tiga Pisma. Duho- ga vsiga celiga človeka s teim telessom inu s to dušo, zo vso vski pag so vsi, kir zastopnostio, šego inu missalio za tiga volo, kir vse tu, kar se derže zo vsem po Božy voli. človik po pervim roistvu na inu v sebi ima, tu istu le po mess- enih, po človeskih inu po zemliskih ričeh misli, dei inu trahta. Kratku: sledni človik, kir prez S. Duha, prez praviga zastopa tiga evangelia inu S. pisma inu prez gnade, prez vere v Jezusa govori, tihta inu pravi od Buga, od vissokih riči inu od 96. Gal 5,19–21. človeske modrusti, ie zgul messu. Zatu s. Paul, Gal. 5,96 šteie tudi tu malikovane, tu ie: vse falš Božye službe, inu ta serd, ta nid, tu souvraštvu, to cupernyo vmei ta della tiga messa. Ta Duh pag inu ta della tiga Duha imenuie s. Paul vse tu mišlene, tihtane, della inu opravila, kir se deio po voli tiga S. Duha, po pravim zastopi tiga S. pisma, naisi se z vunanimi vudi, s teim telessom dopernašaio, koker tu dellu ie bilu duhovsku, kir ie Cristus suim iogrom noge umival inu s. Peter sui čoln pelal inu rovnal etc. Le-taku imate vi le-te bessede, koker smo vom tukai poredi izlužili, zastopiti. Inu od te se ne pustite nikomer odpelati. Per takim pravim zastopu vsiga S. pisma nas ohrani inu obderži Oča nebeski zavolo suiga Synu skuzi S. Duha, amen. konec te predguvori čez ta Lyst h tim Rymlanom. svetiga pavla epistola 42 1 SVETIGA PAV- LA EPISTOLA OLI LYST H TIM Rymlanom. TA I. CAPITUL. A. S. Paul v le-tim pervim capituli pravi nerpoprei od suiga poklicane h ti- mu pridigarstvu, de se teim bule inu ziherše veruie nega vu/k/u. Per tim tudi pravi, de ta evangelium, kir on pridiguie, nei nov, temuč poprei izdavna skuzi te preroke v tu S. pism/u/ postavlen. Potle pravi od Cristuseviga stanu inu od nega obeyu natur, de ie ta pravi, naturski, večni Syn Božy, tu pryčuie, kir ie iz suie lastne moči vstal od smerti. Inu kir te verne S. Duhum obdili inu posvičuie inu de ie tudi pravi človik, zakai on ie royen od Davidove žlahte; od le-tiga Božyga Synu ie Paulus h pridiganu pokloican. B. Pravi, komu ta lyst piše: tim svetnikom, tu ie, tim kersčenikom, kir so v Rymi. C. Začne ta lyst, hvali Boga, de tu kersčanstvu skuzi to pridigo tiga evangelia čedale le vegše perhaie. D. Se izgovarie, kir poprei nei v Rym prišal, de ta evangeli vsem ludem sliši inu ie ena žlahtna močna reč; tiga se nema nisče sramovati, zakai ta evangeli rezode- va to pravico, kir pride iz te vere, katera sama vela inu obstoy pred Bugom. E. Ta evangeli rezodeva tudi vso hudubo inu krivino vseh ludi. Pryčuie, de ty aydi, kir neso Boga prov čestili, molili inu bali, temuč lickake 97 garde stvare, so 97. Ličkake. tudi zubper to človesko zastopnost inu natursko postavo grešili. F. Šteie inu pravi naprei tim Rymlanom inu drugim aydom nih velike, garde grehe, de te iste spoznaio, od nih stopio, deio pokuro inu se na kersčansko vero preoberno. Aul, en hlapec Jezusov Cristusov, pokli- A. can h timu jogerstvu, odločen h timu pri- V tim začetku pravi, de ie on od tiga pradiganu ta evangelii Božii, viga Cristusa, Bo[2]kateri ie on bil žyga Synu, h timu poprei oblubil skuzi te nega preroke, v pridigarstvu postavtim Svetim pismu, len. [3]od nega Synu Jezusa Cristusa, Gospudi našiga, kir ie royen od tiga semena A Davi- 43 H T I M R Y M L A N O M . A. Davidoviga po tim messei, [4]kir ie bil izkazan, de ie Act. ix, xiii, Deut. xviii, on ta Syn Božy skuzi to muč, po tim Duhu tiga po- Luc. i. 98 98. Apd 9,15; 13,2; 5 Mz 18,15; svičena, iz tiga, kir ie gori vstal od tih mertvih. [5] S ku- Lk 1,32. zi kateriga smo mi pryeli to gnado inu iogerstvu, za volo de se ima slušati tei veri skuzi tu nega ime vmei vsemi aydi, [6]vmei katerimi ste vi tudi ty poklichani od Jesusa Cristusa. B. [7]Vom vsem izvolenim Božym inu poklicanim sve- Rymlanom dobru vzdaie. tnikom, kir ste v Rymu, gnado vom inu myr od Buga našiga Očeta inu od tiga Gos pudi Jezusa Cristusa. C. [8]Nerpoprei, iest zahvalim muiga Boga skuzi Jezu- Je vessel, de ta vera kersčanska povsod sa Cristusa za vas vseh volo, de ta vaša vera se po vsim gori iemle. Prossi inu žely v Rymu tusveitu rezglassuie. [9]Inu Bug (katerimu iest v muim di pridigati inu terduhu, v tim evangeliu od nega Synu, služim) ie muia diti to kersčanstvo. pryča, de iest veden inu vsag čas v muih molitvah vas v misli imam inu prossim, [10]aku bi se moglu koku pergoditi, de bi iest skuzi to volo Božyo kadai en srečen pot imel q vom priti.[11]Zakai iest želim vas vi- diti, de bi vom kakov duhovski dar podelil vom h po- terienu, [12]tu ie, de bi iest z vami red bil potroštan skuzi to vašo inu muio vero, katero vmei nami ima- mo. D. [13]Lubi bratie, iest hočo de, imate veiditi, de sem Paulus ie pernaredin vsem ludem ta evan­ čestu bil naprei si vzel q vom priti (ampag do- geli pridigati. Zakai le ty, sehmal sem bil zaderžan), de bi tudi kakov sad imel vmei vami, koker vmei teimi drugimi aydi. [14]Iest sem en dolžnik tih Gerkov inu tih, kir neso Gerki, tih 44 T A I . C A PI T U L . 2 tih vučenih inu tih, kir neso vučeni. kir timu evangeliu [15]Obtu, kuliku ie na meni, sem iest pernaredin vom tudi, kir ste v Rymi, veruio, bodo izveli­ čani inu živi vekoma ta evangelium pridigati. per Bugi. [16]Zakai, iest se tiga Cristuse- i. Thes. ii, 99. 1 Tes 2,1–2; viga evangelia ne sramuiem, zakai on ie ena muč Bo- i. Cor. i, 1 Kor 1,15; Hab 2,4; žya h timu izveličanu vsakimu, kir veruie, nerpoprei Abac. ii, Gal. iii, Gal 3,11; timu Iudu, potle timu Gerku. Heb. x.99 Heb 10,38. [17]Zakai v nim se rezo- deva ta pravica, kir pred Bugom vela, iz vere na vero, koker ie pissanu: »Ta pravični bode is suie vere žyvel.«100 100. Hab 2,4. E. [18]Zakai ta serd Božy se rezodeva iz nebes, čez vse hude neverne riči inu čez krivino tih ludi, kir to ri- Tukai začne štraifati te modre aydie, kir snico v ti krivini zaderžuio, neso tiga praviga [19]zakai tu, kar se more Boga, temuč te pilde, veiditi od Buga, ie nim rezodivenu, zakai Bug ie nim ludi, diviasčino, rezodil. ptyce, kače čestili [20]V tim, kir se te nega nevideče riči, tu ie, ta inu molili. nega večna muč inu bogastvu, vidio, kadar se rezgle- Heb. xi, 101. Heb 11,3; Eph. iiii, Ef 4,17–19; daio ta nega della v tim stvarienu tiga svita, taku de Sap. xii.101 Mdr 12,3–6. se ne mogo izgovoriti. [21]Potehmal kadar so oni Boga spoznali, neso ga koker Boga čestili, ne hvalili, te- muč oni so v nih rezmisilkih k ničemer ratali inu nih norsku serce ie temnu postalu:[22]Kadar so se za modre šacali, so norci ratali [23]inu so premenili to čast tiga nestrohliviga Boga na pergliho tiga pilda eniga stro- hliviga človeka inu tih letočih inu tih styrinogatih inu tih lazečih zviryn. F. Per katerih ludeh ie [24]Obtu ie Bug nee izdal v te lušte nih serc, v to malikovane, krivi nečistost, de nih lastna telessa vmei sebo zašpotuio, vuk, un[25]kir so to nega risnico preobernili na lažo inu A ii so 45 H T I M R Y M L A N O M . dukai so tudi gardi, so vegšo čast nalužili inu več služili tei stvari koker ti- sramotni, preveliki grehi, vsa žlaht humu stvarniku, kateri ie žegnan vekoma, amen. [26]Za tiga duba, lotria, syla inu krivina. volo ie Bug nee izdal v te sramotne garde žele, zakai Sap. xiii, xiiii, nih žene so tu nih natursko nucane preobernile na tu, Pro. i. 102 102. Mdr 13,10–19; Mdr 14,22–27; kir ie zubper to naturo. [27]Glih taku tudi ty možye so Prg 1,7.10–18. zapustili tu natursku nucane te žene, so goreli v nih lu- štih eden na drugiga inu en mož s teim drugim možem so to gardo reč dopernašali inu so ta nih lon, kateri ie slišal na nih krivo falš maningo, sami na sebi pryeli. [28] Inu glih koker oni neso rodili, de bi de bi Boga spo- znali, taku ie Bug nee tudi izdal v eno izpačeno missal, de so delali, kar se nei spodobilu, [29]so polni vse krivine, curbarye, falšye, lakomnosti, hudube, polni nida, ub- yena, zdražbe, golufye, hude šege, klafary, [30]opravlav- ci, Božy souvražniki, sylniki, offertniki, samohvalniki, zmislavci hudih riči, starišem nepokorni, [31]nezastopni, kar s kum narede oli komu kai oblubio, tiga ne derže, nemaio obene naturske lubezni, se ne puste spraviti, so nemilostivi. [32]Le-ty (naisi to pravico Božyo veido, de ty, kir take riči delaio, so te smerti vredni) nekar le sami tiga ne delaio, temuč oni imaio tudi enu dopadene na tih, kir tu delaio. TA II. CAPUT. A. V tim pervim capitulu ie te vunane velike grehe štraifal, v le-tim pag štraifa nerpoprei to noterno izkaženo naturo, slipoto, hynavsčino, offert, hude žele inu lušte vseh ludi inu kir menio, kadar se z vunanimi vudi pred ludmi poštenu derže, oni so zatu brumni pred Bugom; te on 46 T A I I . C A P U T . 3 on tukai h ti pokuri, tu ie, h pravimu spoznanu tih noternih inu vunanih gre- hov, inu h ti veri v Jezusa zveistu opomina inu vabi. B. Prity tim aydom inu Iudom zavolo, kir v tih smertnih grehih prebivaio, de bodo na sodni dan grozo- vitu štraifani, aku pokure ne deio. C. Pravi, de tudi ty aydi te Desset zapuvidi v nih sercih imaio zapissane. Sledni človik vei, kai ie prov, poštenu, krivu, gardu, razboiniki, prešuštniki, tatie dobru veido, de krivu deio, zakai ta naturska postava ta huda inu nepoštena della v nih veisti veden zatožuie. D. Ostru svari te Iude, kir se hvalio, oni so nerbrumniši inu vučeneši zavolo, kir oni te Moizesove postave imaio inu umeio; te on tukai čezpriča, de so tudi kok- er ty aydi hudi inu grešniki, zakai oni ne derže obene zapuvidi popolnoma. E. Tih Iudov obrezovane tudi zaverže, potehmal oni tei Božy oblubi od Cristusa, na katero ie ta obreza kazala, neso verovali inu de tu obrezovane samu ne sturi praviga verniga Iuda, temuč ta prava vera inu deržane tih Božyh zapuvid. OBtu, o, človik, kakeršni si ti, kir sodiš, ti se ne A. moreš izgovoriti. Zakai v kakeršnim ti eniga Hynavci inu samopravičary se vselei ž drugiga sodiš, v tim istim ti sam sebe ferdamnuieš, nih brumo offertuio inu druge ludi zakai ti tu istu delaš, kar sodiš. oprav laio. [2]Mi pag veimo, de ta 103. Mt 7,2; Božya pravda ie po risnici čez te, kir take riči delaio. Math. vii, i. Cor. iiii, 1 Kor 4,6; Inu ti meniš, ii. Pet. iii.103 2 Pet 3,3. [3]o, človik, kir sodiš te, kateri take riči delaio, inu ti tu istu delaš, de ti tei pravdi Božy ube- žyš[?] [4]Oli ti tu nega prebogato dobruto inu tu nega poterplene inu nega dolgu zanašane za špot imaš[?] Ne veiš ti, de ta dobruta Božya tebe h ti pokuri va- bi[?] B. [5]Ampag ti po tuim terdim inu nepokornim sercem sam sebi zbiraš ta serd na ta dan tiga serda inu rezo- Bug bode tim vernim, kir dobru deio, divena te prave pravde Božye, z dobrim, tim, kir [6]kateri bode dal vsa- hudu, s teim hudim kimu po nega dellih. na sod[7]Le-tim, kir do konca veden dobru delaioč isčeio to čast inu hvalo inu de A iii bi 47 H T I M R Y M L A N O M . ni dan lonoval. bi ne umerli, ta večni leben. [8]Le-tim pag, kir zdraž- Psal. lxii, ii. Thes. i, be začeno inu tei risnici neso pokorni, temuč tei kri- Math. xvi, Apoc. xxii. 104 104. Ps 62,13; vici so pokorni, [9]pride nemilost inu serd, nadluga 2 Tes 1,7; inu reva, čez sledno dušo tiga človeika, kir hudu Mt 16,27; Raz 22,12. della, nerpoprei čez tiga Iuda inu tudi čez tiga Ger- ka, [10]ampag čast, hvala inu myr vsakimu, kir dobru dei, nerpoprei timu Iudu inu tudi timu Gerku. C. [11]Zakai per Bugi nei obeniga rezgledane tih per- Bug zavolo tih vunanih riči eniga muson, [12]obtu, kateri so prez te postave grešili, ty tudi mu drugiga ne lubi. On te grehe vuse prez te postave bodo zgubleni inu kateri so na tei glih souvraži inu postavi grešili, ty bodo skuzi to postavo obsoieni. [13] vsem glih, kir v Cristusa veruio, nega Zakai nekar ty, kir to postavo poslušaio, so pravični zapuvidi derže, ie milostiv. pred Bugom, temuč ty bodo pravični, kir to pastavo 105. 5 Mz 10,12–13; Deut. x, 2 Krn 19,7.9–10; deio. [14]Zakai kadar ty aydi, kir nemaio te postave, ii. Paral. xix, Job 34,11; Job xxxiiii, vini po naturi te postavne riči deio, ty isti, naisi te Mt 7,24; Math. vii, Jak 1,27–27. Jacob i.105 postave nemaio, so sami sebi ena postava, [15]kateri izkazuio tu dellu te postave, zapissane v nih sercih, inu tu tudi pričuie nih veist inu te nih misli, kir se vmei sebo zatožuio inu izgovario, [16]na ta dan, kadar bode Bug sodil te skrivne riči tih ludi po muim evangeliu skuzi Jezusa Cristusa. D. [17]Pole, ti se imenuieš en Iud inu se zanašaš na Dosehmal ie spryčal, de vsi aydi so grešto postavo inu se z Bugom vissoku hvališ [18]inu ti niki, zdai začne veiš nega volo, ti prov daieš tim vissokim nucnim ričem, ti si podvižan iz te postave [19]inu se zevupaš biti en pelavec tih slepcev, ena luč tih, kir so v temmi, [20]en vižar tih neumeltalnih, en vuče- nik 48 T A I I I . C A P. 4 tih nevučenih, ti imaš en model tiga spoznane inu te pryčovati, de ty Judi risnice v ti postavi. so tudi veliki grešni[21]Nu ti druge vučiš inu ne vučiš ki inu de skuzi to sam sebe. Ti pridiguieš, de se nema krasti, inu ti kra- postavo ne bodo re­ šeni od grehov inu deš. Božymu serdu ne [22]Ti praviš, de se nema prešustvati inu ti prešu- štuieš. Ti preklinaš te malike inu ti kradeš tu, kar Bo- vuydo. Joh. viii, 106. Jn 8,37–47; gu sliši. Math. vii, Mt 7,19; [23]Ti se s to postavo hvališ inu ti skuzi tu Psal. I, Ps 50,22; pregrišene te postave Boga zašpotuieš. Esa. lii, Iz 52; [24]Zakai tu ime Božye ie šentovanu vmei temi aydi za Ezeh. xxxvi. 106 Ezk 36,7. vašo volo, ko- ker ie pissanu. E. [25]Ta obreza gvišnu nuca, aku ti to postavo deržiš, aku ti pag to postavo prelomiš, taku ta tuia obreza ie Ty zacrame[n]ti, te vunane Božye službe na to neobrezo preobernena. prez vere nikogar ne [26]Aku tedai ta neobre- izveličaio. zan te pravde te postave derži, ne bode li ta nega ne- Joh. viii, obreza za to obrezo šacana[?] Rom. ix, [27]Inu ta, kir ie po na- Col. ii. 107 107. Jn 8,23–24; turi neobrezan, aku to postavo ohrani, bode tebe, kir Rim 9,4–8; Kol 2,11. si skuzi ta puštab inu skuzi to obrezo to postavo pre- lomil, sodil. [28]Zakai kateri ie le izvuna en Iud, ta isti nei en Iud inu ta vunana obreza tiga messa nei ta ob- reza. [29]Temuč, kateri ie iznotra skrivaie en Iud, ta isti ie en Iud inu ta obreza tiga serca ie ta obreza, katera se v tim duhu inu nekar v tim puhštabi sturi, katere hvala ie iz Buga, nekar iz ludi. TA III. CAP. A. Te Iude čez te ayde povišuie nekar za nih brume volo, temuč kir so to bessedo Bož yo inu te oblube od Cristusa, te prave Božye službe inu tu pravu, risničnu S. pismu skuzi te očake, Moizesa inu preroke imeili, Ro. 9, Exod. 29, Psal. 147. 108 Tiga mi aydie nesmo imeili pred Cri-108. Rim 9,4–5; stusevim roystvu[m]. B. Zagovarie to bessedo Božio, de ie prov, risnič- 2 Mz 29,1–44; na, gvišna inu stonovita, aku glih ni vsi Iudi neso verovali. Ps 147, 19–20. C. Zago- 49 H T I M R Y M L A N O M . C. Zagovarie tudi sebe inu vse prave pridigarie, de kadar oni vuče, de oben človik skuzi to postavo oli ž nega dobrimi delli prez vere v Jezusa v nebessa ne pride, de oni s takim vukum te postave inu dobrih dell, koker so obdolže- ni, ne zemečuio. D. Odgovori tim Iudom inu spryča S. pismom, de ty Iudi pred ništer Bugom neso čez te ayde brumniši, de zavolo te postave inu do- brih dell oben človik nei svet, brumen inu pravičin pred Bugom, de vsi lu- die so hudi inu veliki grešniki, de skuzi to postavo tih grehov doli ne pride- mo, temuč le-te grehe prov spoznamo. E. Zastopnu vuči, de mi to obilno pravico inu brumo, kir vela pred Bugom inu s katero bomo mogli obstati pred to ostro pravdo Božyo, le s to vero v Jezusa na se inu k sebi perpravi- mo. Tu ie: kadar mi terdnu veruiemo, de Jezus sam ie nas ž nega martro, kryo inu smertio od vseh naših grehov, od te večne smerti, od Hudiča inu pekla odrešil inu odkupil, prez vsiga našiga dobriga diane inu zaslužena, taku nas Bug zavolo Jezusa inu te vere volo za brumne inu pravične lube suie otroke šaca inu derži. F. Oponaša še pag hynavcem, kir se offertuio inu hvalio s to postavo inu ž nih dobimi delli. Na tu še pag pravi, de le za te vere volo bomo pravični pred Bugo[m]. Na koncu še pag te evangeliske 109. Temuč. pridigarie zagovarie, de oni tei postavi neso zubper, timuč109 no prov izlagaio, de ta postava nom daie na znane te naše noterne grehe, to našo izka- ženo naturo inu nas napelava inu goniu odpušane izkati per Jezusu skuzi to vero. A. Iudi so več dobriga koker ty aydi od Buga pryeli. S Kakovo ričio tedai ty Iudi več velaio [?] Oli kai nuca ta obreza [?] [2]Gvišnu veliku. Nerpoprei za- Rom. x. 110 110. Rim 9,4–5. tu, kir so bile nim zevupane te bessede, katere ie Bug govuril . B. [3]Kai ie tedai zatu, aku glih nakateri neso vero- Bug derži vsem, kar oblubi, tudi tim nevali[?] Aku ta nih nevera tu Božyo risnično oblu- vrednim inu grešnikom. bo k nečemer sturi[?] [4]Nekar teku, temuč veliku več bodi Bug risničin inu sledni človik lažnik, koker ie pissanu, de »ti boš pravičin naiden v tuih bessedah inu de ti dobiš, kadar boš obsoie[n]«. [5]Aku 50 T A I I I . C A P. 5 C. [5]Aku ta naša krivica to pravico Božyo hvali, kai hočmo mi reči[?] Je li tedai Bug kriv, kir se čez krivi- Vsem pravim pridigariem se gori vzdinu serdi[?] (Iest taku po človeiski šegi govorim/./) guie, de dobra della [6] prepovedaio; takim Nekar taku. Koku bi Bug ta sveit sodil[?] opravlavce[m] prity [7]Aku ta Bo- žya risnica skuzi moio lažo obilneši rata k nega česti, s teim pogublene[m]. zakai tedai iest bom že koker en grešnik obsoien[?] [8] Inu nekar veliku več (koker se nom oponaša inu koker ty eni pravio, de mi govorimo) sturimo hudu, de do- bru pride, katerih tu ferdamnane ie pravičnu. D. [9]Kai tedai[?] Aku mi Iudi več velamo[?] Kratku, nekar, zakai mi smo odspreda uržahe naprei dali inu Zdai te Iude s teimi aydi vkupe zgliha izkazali, de ty Iudi inu Gerki vsi so pod teim gre- inu spryča S. pismom, de vsi ludie, ihom, mladi inu stari, so [10]koker ie pissanu, de »ga nei, kir bi bil pravi- čin, pred Bugom krivi, [11]nei le eniga, nei ga, kir bi zastopen bil, nei ga, grešniki inu dolžnikir bi po Bugi vpraša, ki. [12]vsi so zešli, kmalu so nepridni Gal. iii, ratali, nei ga, kir bi dobru sturil, nei eniga nekar. Psal. xiiii, v, cxl, [13] Nih goltanic ie en odpert grob, nih iezike nucaio h Psal. x, xxxvi, Pro. i, golufii, pod nih žnablih ie madraski strup. Esa. lix. 111 111. Gal 3,8–11; [14]Nih vusta Ps 14,1; 5,10; 140,4; so polna šentovane inu grenkusti, [15]nih noge so hitre 10,4; 36,2; to kry preliti. Prg 1,16; [16]Na nih potih ie zatrene inu zlu [17]inu Iz 59,7. tiga potu tiga myru neso spoznali, [18]pred nih očeh nei Božyga strahu.« [19]Mi pag veimo, de kar kuli ta posta- va pravi, tu ona tim, kir so pod to postavo, pravi, de se vsaka vusta zamaše inu de vus sveit bode dolžan Bo- gu. [20]Zakai skuzi ta della te postave ne bode obenu messu pred nim pravičnu. Zakai skuzi to postavo pri- de tu spoznane tiga greha. B Nu, 51 H T I M R Y M L A N O M . E. [21]Nu, zdai ie pag prez te postave ta pravica, kir Mi se le s to vero v Jezusa te cele, popolpred Bugom vela, rezodivena, katera ie poteriena nome svetusti inu pravice Božye, v inu spryčana s to postavo inu s teimi preroki. [22]Iest Cris tusu vsem ludem pag govorim od le-te pravice Božye, kir pride iz te naprei postavlene inu ponuiene, sturivere v Jezusa Cristusa h tim vsem inu čez vse te, kir mo diležni. veruio. Zakai tukai eden mumu drugiga ne vela. [23] Zakai oni so vsi grešili inu mancaio te česti, katero bi Bug na nih imel imeiti. [24]Ampag oni bodo pra- vični sturieni zabston, iz nega gnade, skuzi tu od- rešitvu, kateru kateru ie v Jezusu Cristusu, [25-26]kateri- ga ie Bug naprei postavil k animu spravlavcu skuzi to vero v nega kry, s teim ie on tu suio pravico izkazal v tim, kir ie on te grehe, kateri so poprei pod teim Bo- žym poterplenem sturieni, odpusče, de on to suio pravico per sadašnim čassu izkazuie v le-tim, de ie on sam pravični inu le-ta, kir pravičniga sturi, tiga, kate- ri ie iz te vere v Jezusa. F. [27]Kei ie tedai ta hvala[?] Ona ie proč pahnena. 112. Postave. Te postane112 dopolnene oli konec ie ta Skuzi katero postavo[?] Skuzi ta della[?] Nekar, Cristus; kateri v nega veruie taisti ie temuč skuzi postavo te vere. [28]Zatu mi terdnu der- pravičin, pravi drug­ žimo, de ta človik bode pravičin sturien skuzi to ve- di s. Paul, Rom. x, ro, prez tih dell te postave. Ie li Bug le tih samih 113. Rim 10,4; Gal. ii. 113 Gal 2,7–11. Iudov Bug[?] [29]Nei li on tudi Bug tih aydov[?] Ia, gvišnu, on ie tudi tih aydov Bug, [30]kateri bode to obrezo iz te vere inu to neobrezo skuzi to vero pra- vično sturil. [31]Aku mi tedai to postavo skuzi to vero doli taremo[?] Nekar, temuč mi to postavo terdi- mo. TA 52 T A I I I I . C A P. 6 TA IIII. CAP. A. V le-tim capituli poterduie inu spryčuie s teim Abraamom, S. pi- smom inu s to postavo ta sui predni pravi evangeliski vuk od te vere, na tu on pravi, de Abraam inu vsi s. očaki so le za te vere, kir so Božy oblubi od Cristusa verovali, iz gnade Božye inu kir so nim nih grehe114 bili odpusčeni 114. Grehi. inu nekar zavolo nih brume oli dobrih dell, pravični postali pred Bugom. B. De Abraam poprei, preden ie on obrezan bil, za same vere volo ie bil pravičin, zatu ie on od Buga imenovan Oča vseh vernih ludi, tih Iudov inu aydov. C. Abraamu ie dolgu poprei, preden ie ta postava skuzi Moize- sa bila dana, ta obluba od Jezusa sturiena inu kir ie tei isti veroval, zatu ie on pravičin ratal, nekar skuzi to postavo, zakai ta postava grešnike le straši, tih grehov ne odpusče. D. Ta nebeska erbsčina se daie le iz gnade, zabston, zavolo te vere v Jezusa, de ta verni človik ie tiga večniga lebna gvišan inu v zveisti, sicer kadar bi Bug po naših delih inu zavolo naše bru- me inu službi daial tu nebesku kralestvu, taku bi mi na nim zavolo naše nevrednusti vselei cbivlali. E. Tiga Abraama veliko, stonovito vero sylnu inu vissoku hvali zavolo, kir ie vsem Božym oblubom inu bessedom, naisi so tei nega inu vsaki človeski zastopnosti bile zubper inu se zdeile inu vidile čudne, norske inu nemogoče, terdnu do smerti veroval inu cilu na te iste se zenessil. F. Koker ie Abraam skuzi to vero v Jezusa pravičin ratal pred Bugom, taku še zdai inu vselei vsi žlaht ludie, aku veruio prov v Cristusa, so pred Bugom pravični. Na koncu s kratkimi inu zastopnimi bessedami pridiguie od Cristuseviga opravila, zakai ie on umerl inu gorivstal, kai ie nom s teim dobriga sturil inu dobil. Kai tedai porečemo mi od našiga očeta Abraama, A. de ie on nešil po tim messei [? ] To evangelisko vero, [2]Ie li Abraa [ m ] skuzi de le s to vero v ta della pravičin sturien, taku on ima to hvalo, ampag Cris tusa to pravico inu odpustig od Bunekar per Bugi. ga dobimo, so tudi [3]Kai pag tu Svetu pismu govori [? ] Abraam ie veroval Bogu inu tu ie nemu bilu k ani pravici persoienu. [4]Temu pag, kateri della, ne bo- B ii de 53 H T I M R Y M L A N O M . 115. Dolga. vsi stari s. očaki ta lon persoien iz gnade, temuč iz tega doga.115 [5]Am- imeili. Esa. li, pag kateri ne della, temuč veruie v tiga, kir tiga ne- Gen. xv, Gal. iii, vernika tiga pravičniga sturi, timu istimu bode ta vera Iac. ii, persoiena h ti pravici. [6]Koker David od izveličane ti- Psal. xxxii.116 116. Iz 51,1–2; 1 Mz 15,6; ga človeka, katerimu Bug to pravico prez tih dell Gal 3,6–9; persodi, govori: [7]»Izveličani so ty, katerim so nih hu- Jak 2,20–24; Ps 32,1–2. dube odpusčene inu katerim so nih greihi zakriveni. [8] Izveličan ie ta mož, katerimu ta Gospud tiga greha ne persodi.« B. [9]Le-tu izveličane tedai, tyče li le-to obrezo oli tu- Obena postava, obenu dellu, oben zacradi to neobrezo [? ] Mi enkrat pravimo, de ta vera ie ment, samuč ta prava vera v Jezusa bila timu Abraamu h ti pravici persoiena. [10]Koku ie izveliča. pag nemu bila persoiena [? ] Tedai, kadar ie bil v ti Gen. xv, xvii, Gal. iii. 117 117. 1 Mz 15,6; obrezi oli v ti neobrezi [? ] Nekar v ti obrezi, temuč v 17,9–14; Gal 3,18. ti neobrezi. [11]Inu on ie potle pryel v tu znamine te obreze ta petčat te pravice te vere, katero ie on imel v ti neobrezi, de on bode en oča vseh tih, kir v ti neo- brezi veruio, de se tudi nim ta pravica persodi. [12]Inu de on bo en oča te obreze, nekar le samuč tih, kir so od te obreze, temuč tudi le-tih, kir hodio po tih sto- pinah te vere, katera ie bila v ti neobrezi našiga očeta Abraama. C. [13]Zakai ta obluba timu Abraamu oli nega seme- Bug ie tim vernim ta sveit podvergal. Kir nu, de bi on imel biti en erbič tiga svita, nei sturie- hote s teimi delli te postave priti v nena skuzi to postavo, temuč skuzi to pravico te vere. bessa, ty isti to [14]Zakai so li le-ty erbiči, kateri so od te postave, taku ta vera ništer ne vela inu ta obluba ie doli per- pravlena. [15]Potehmal ta postava ta serd gori nareia. 54 T A I I I I . C A P. 7 nareia. Zakai gdi te postave nei, undukai tudi nei tiga vero v Jezusa zame- 118. Ps 114; prestoplena. čuio. Psal. cxiiii, Gal 3,23–24. Gal. iii.118 [16]Obtu ta erbsčina se da skuzi to vero, de ie iz te D. gnade, de ta obluba bo terdna slednimu semenu, ne- Bug ie vsem vernim oblubil dati ta večni kar le samuč timu, kir ie iz te postave, temuč tudi ti- leben zabston, de ga mu, kir ie te vere tiga Abraama, kateri ie nas vseh bodo v nih veisti gvišni. oča, Esa. li, [17]koker ie pissanu: »Iest sem tebe postavil k ani- Gen. xvii, xviii, mu očetu veliku aydov, poleg Boga.« Luc. xiii, xix, Katerimu ie on veroval, de te mertve sturi žive inu Gal. iii, Joh. viii.119 119. Iz 51,2; klyče te riči, kir neso, koker de bi bile: [18]On ie ta, kir 1 Mz 17,5, 18,10; ie na vupane, kir nei bilu na kai se zevupati, veroval, Lk 13,16; 19,9; Gal 3,6–16; de ie imel biti en oča veliku aydov po tim, koker ie k Jn 8,33. nemu bilu rečenu: »Taku bode tuie seime.« [19]Inu on v ti veri nei bil šibag. On tudi nei gledal na tu suie tel- E. lu, kateru ie uže mertvu bilu, kadar ie uže bil stu leit Ta prava vera ie enu cilu terdnu pervolo- star, inu na to mertvo maternico te Sare tudi nekar. vane tiga serca h tim [20] Božim oblubom, de Inu on tudi nei cbivlal na tei oblubi Božy zavolo te tu serce se krega s nevere, temuč on ie bil močan v ti veri inu ie dal to teim cbivlanem inu to isto premore. Ta- čast Bogu, ko vero ie Abraam [21]on ie veidil popolnoma, de ta, kir ie bil imel. oblubil, ie mogoč inu de premore izkazati. Gen. xv, [22]Obtu ie tudi nemu bilu persoienu h ti pravici. Heb. xi.120 120. 1 Mz 15,1–6; Heb 11,17. [23]Le-tu pag, de ie nemu bilu persoienu, nei pissa- nu za nega samiga volo, [24]temuč tudi za našo volo, katerim bode persoienu, aku mi veruiemo na tiga, kir ie Jezusa, Gospudi našiga, od tih mertvih obudil, F. Kar ie v Biblii, tu ie [25]kateri ie za naših grehov volo tiakai dan inu ie za nom v nauku inu naše pravice volo gori obuien. B iii TA 55 H T I M R Y M L A N O M . troštu zapissanu. Ro. xv, TA V. CAP. i. Thi. ii, i. Joh. i. 121 121. Rim 15,4; A. Pridiguie, kai dobriga, kakov nuc oli prid mi od te vere v Jezusa imamo 1 Tim 2; inu prymemo, de naisi veliku na tim sveitu terpimo, taku vsai v ti veisti smo 1 Jn 1,1–3. vselei vesseli, volni, pokorni inu lubimo Boga, zakai mi veimo, de smo skuzi to vero v Jezusa z Bugom spravleni inu zmyrieni, smo pred nim pravični sturie- ni, obtu smo Bogu lubi, inu de s to našo vero inu s teim vupanem v Buga ne bomo obnorieni ne zašpotovani. B. Hvali vissoku to veliko, neizrečeno lubezan Cristusa inu nega Očeta, katero sta imeila pruti nom že tedai, kadar smo hudi, veliki grešniki, neverniki inu souvražniki Božy bili, s teim on nas v ti veri po- terduie inu zagvišuie, de smo gvišnu Bogu lubi inu v zveisti tiga večniga leb- na. C. Pravi od kot, skuzi koga ie ta porodni greh prišal, kai ie inu kakovo re- vo, skodo inu nadlugo inu kakovu zlu ie ta greh sebo pernesil, de vse ludi mory inu ferdamnuie. Kai ie ta dar inu gnada Božya, od kot pride ta gnada inu ta večni leben. De ta gnada, milost Božya, ta pravica, kir vela pred Bugom, bode dana le skuzi Cristusa vsem vernim. Inu de ta gnada Božya zavolo Cristusa ie veliku vegši, obilneši inu močneši, koker so vsi grehi tiga svita. Zakai ie ta po- stava dana, de ona te grehe le rezodeva, vegše, grozovitiše inu močneše dela, s teim ona nas permoruie te gnade per samim Jezusu iskati. A. Ty verni v nadlugah so vesseli inu se tro­ štaio z Božyo milo­ KAdar smo tedai mi skuzi to vero pravični sturi- eni, taku mi imamo myr z Bugom skuzi Jezusa stio inu s to večno Cristusa, Gospudi našiga, [2]skuzi kateriga mi tudi nebesko prihodno imamo tu perstopylu skuzi to vero k le-tei gnadi, čestio. Esa. xxvi, v kateri mi stoymo, inu mi se v tim vupani hvalimo Joh. xvi, Eph. ii, te prihodne česti Božye. [3]Inu nekar samuč le le- Jac. i.122 122. Iz 26,12; -tu, temuč mi se tudi hvalimo v tih nadlugah, ka- Jn 16,33; Ef 2,5–7; dar mi veimo, de ta nadluga sturi tu volnu terple- Jak 1,2–4. ne, [4]tu volnu terplene sturi tu iskušene, tu iskušene sturi tu vupane. [5]Tu vupane pag ne zasro- muie, 56 T A V. C A P. 8 muie, zakai ta lubezan Božya ie izlyta v ta naša serca skuzi Svetiga Duha, kateri ie nom dan. B. [6]Zakai Cristus že tedai, kadar smo bili šibki po tim času, ie za te nevernike umerl. Tukai očitu inu za[7]Nu kumai kei eden stopnu govori, de za tu pravičnu vmerie, zakai za tu dobru lohki kei smo le skuzi to mart ro inu smert eden smei umreti. Cristusevu z Bugom [8]Obtu Bug izkazuie to suio lube- zan pruti nom, de Cristus že tedai, kadar smo grešni- spravleni inu pravični sturieni. ki bili, ie umerl za našo volo. Eph. ii, [9]Veliku več uže zdai, kir Col. i, ii, SmO V NeGA Kry prAVIčNI STurIeNI, Joh. iii, bomo skuzi nega pred teim serdom ohraneni. i. Pet. iii, [10]Smo i. Joh. iiii, 123. Ef 2,14–18; li mi že tedai, kadar smo souvražniki bili z Bugo [ m ], Heb. ix, Kol 1,5; 2; Sap. iii. 123 Jn 3,16; skuzi to smert nega Synu spravleni [? ] Veliku več uže 1 Pt 3,18; zdai spravleni bomo ohraneni skuzi nega leben. 1 Jn 4,10; [11]Inu Heb 9,26; nekar le samuč le-tu, temuč mi se tudi hvalimo v Bu- Mdr 3,4. gi skuzi Jezusa Cristusa, Gospudi našiga, skuzi kate- riga smo mi uže to spravo pryeli. C. [12]Za tiga volo, koker skuzi eniga človeika ie ta greh prišal na ta sveit, inu skuzi ta greh ta smert, inu taku Od Adama erbamo vsi ludie ta porodni ie ta smert čez vse ludi presšla, potehmal so vsi grešili. greh, za tiga volo moraio tudi ty otro­ čiči umreti. Od Cri[13]Zakai ta greh ie bil na tim sveitu do te postave. Am- pag kadar te postave nei, taku ta greh se ne persodu- stusa pag ty verni inu kersčeniki erbaio ie. to celo [14]Ia, ta smert ie kralovala od Adama noter do Moi- zesa, tudi čez le-te, kir neso vsi glihi inu s takim prestoplenem grešili, koker ie Adam, kateri ie en pild tiga, kir ie imel priti. [15]Ampag s teim darum nei, ko- ker ie s teim grehom. Zakai, ie li skuzi eniga greh nih veliku umerlu, veliku več ta gnada Božya inu ta 57 H T I M R Y M L A N O M . obilno pravico, gnata dar skuzi to gnado tiga eniga človei ka Jezusa Cri- do, dar S. Duha inu ta večni leben. stusa ie obilneši prišla čez nih veliku. [16]Inu ta dar nei Gen. iii, 124. 1 Mz 3,19; Joh. i, iiii, (le samuč čez en greh) koker (ie ta smert prišla) skuzi Jn 4,10; Gal. iii. 124 Gal 3,19. eden greh eniga grešnika. Zakai ta pravda ie od eniga h timu ferdamnenu, ampag ta dar ie iz dostih grehov h timu pravičnimu sturienu. [17]Zakai, ie li skuzi tiga eniga greh ta smert kralovala skuzi eniga, veliku več bodo le-ty, kir to preobilno gnado inu dar te pravice prymo, bodo kralovali v tim lebnu skuzi tiga eniga Jezusa Cristusa. [18]Obtu koker skuzi eniga greh ie tu ferdamnene čez vse ludi prišlu, glih taku skuzi eniga pravico ie tu pravičnu sturiene tiga lebna čez vse ludi prišlu. [19]Zakai koker skuzi tiga eniga človeka nepo- korsčino ie veliku grešnikov postalo, glih taku tudi skuzi tiga eniga pokorsčino bode nih veliku pravič- nih. [20]Ta postava pag ie poleg noter prišla, de bi ta greh obilneši ratal, undukai ie ta gnada še veliku več preobilneši ratala. [21]De koker ie ta greh v ti smerti kraloval, glih taku kraluie ta gnada skuzi to pravico h timu večnimu lebnu skuzi Jezusa Cristusa. TA VI. CAPITUL. A. Odgovori tim nevernikom inu nezastopnim, kir zubper ta eva[n]ge- liski vuk taku govore: Aku nas le ta sama vera v Jezusa brumne sturi inu izveliča inu de ta gnada Božya ie vegši, obilneši inu močneši, koker so vsi naši grehi, taku nom vže nei potreba več dobriga diati, ne služiti Bogu. Ta k i m u k r i v i m u z u p e r g o v o r i e n u o d g o v o r i i n u p r a - vi, 58 T A V I . C A PI T U L . 9 vi, de ty kersčeniki, kadar so skuzi to vero v Jezusa to gnado, odpusčane vseh grehov dobili inu pravični sturieni pred Bugom, nemaio naprei več grešiti, te- muč te grehe, hude žele s to Božyo pomočio notri v nih telessih moriti inu en nov, svet leben pelati. Per tim izlaga, kai ta kerst v sebi derži inu pomeni, de v tim kerstu, kir smo v to vodo pogrozeni oli ž no obliti, pomeni, de so ty naši gre- hi s Cristusom red pocopani, de Bug tih neče več na nas viditi, de tu naše grešnu hudu tellu ie umorienu inu cryžanu, de nema več grešiti, inu kir smo iz kersta izgrozeni, pomeni, de smo s Cristusom vstali od grehov inu od te smerti, de vže naprei vse naše dni imamo v brumi, v pravici inu v svetusti hoditi inu prebi- vati, Lu. 1. 125 B. S temi bessedami, kir pravi: »Ne pustite timu grehu v tim 125. Lk 1. vašim telessu regirati etc.,«126 dai na znane, de tudi v tih svetnikih so grehi, 126. Rim 6,12. nezastop, hude inu nespodobne žele inu misli tei Božy postavi zubper. Obtu oni veden inu do smerti molio »Odpusti nom naše dolge«, oli oni ž nimi voiskuio, ne dopuste, de bi v nih te veye oli ta sad pernesli, veliki zrasli inu premogli. C. On tudi odgovori tim, kir iz nezastopnosti oli iz hudobe taku govore: Aku ne- smo več tei postavi podverženi, taku zdai smemo grešiti inu diati, kar hočmo. H tim istim tukai pravi, de ty verni so le od te prekletve te postave rešeni inu frayeni, de nih več, aku glih te iste popolnoma ne derže, ferda[m]na, ampag od te pokorsčine nekar. Obtu ty verni, naisi so iz gnade izveličani, so dolžni biti pokorni tei postavi, kuliku nerveč premogo. D. Kai ie poprei v le-tim capitulu skuzi perglihe inu temnu govuril, tu istu zdai na koncu zastopnu inu preprostu govori inu vuči, koku ty verni, kadar so kersčeni inu skuzi to vero brumni pred Bugom sturieni, se imaio deržati ž nih vudi. Per tim opomina zmisliti na ta konec, lon, prid inu žold, kir ie vsakimu zuseb, timu grešniku ta večna smert, timu vernimu ta večni leben, od Buga postavlen inu odločen. KAi mi h timu porečemo [? ] Bomo li mi tedai v A. tim grehu prebivali [, ] de ta gnada teim obilneši Mi smo v Cristusa skuzi to vero inu ta bode [? ] kerst zasaieni inu [2]Nekar taku. Mi, kir smo timu grehu umer- vpelcani, Joh. xv, li, koku bi mi potle hoteli v nim živeti [? ] Col. ii, Gal. iii.127 127. Jn 15,1–5; [3]Ne veiste li vi, de mi vsi, kir smo na Jezusa Cristusa kers- Obtu ima­ Kol 2,2; Gal 3,26. C čeni, 59 H T I M R Y M L A N O M . 129. Kersčeni. mo od nega, koker ta čeni, smo na nega smert keršeni [? ]129 [4]Obtu smo mi vpelcana veyca od suiga debla, veck inu uže ž nim red pocopani skuzi ta kerst v to smert, de muč timu grehu zubper stati. koker ie Cristus od tih mertvih gori obuden, skuzi to Gal. iii, čast tiga Očeta, taku imamo mi tudi v enim novim Col. ii, iii, Eph. iiii, lebnu hoditi. [5]Zakai smo li mi ž nim red v to gliho te Heb. xii, i. Pet. ii, nega smerti vpelcani, taku mi tudi timu nega gori- i. Cor. vi, vstanenu glih bodemo. [6]Kadar mi le-tu veimo, de ta ii. Thi. ii.128 128. Gal 3,27; Kol 2,6–13; 3,1–3; naš stari človik ie ž nim red cryžan, de se tu grešnu Ef 4, 19–20; tellu rezvali, de mi uže več naprei nemamo timu gre- 1 Pt 2, 9–10.21–24; 1 Kor 6,11; hu služiti. [7]Zakai, kateri ie umerl, ta isti ie pravičin 2 Tim 2,11. sturien od tiga greha. [8]Smo li mi pag s Cristusom umerli, taku mi veruiemo, de bomo mi tudi ž nim ži- 130. »Gospudi veli. [9]Inu mi veimo, de Cristus, kir ie gori od te smerti našimu« je dostavek obuden, naprei več ne umerie. Ta smert ne bode čez Primoža Trubarja, najverjetneje pod nega več naprei gospodovala. [10]Zakai, kir ie on umerl, vplivom Luthrovega prevoda. Biblia: das ie on umerl timu grehu en samkrat, kir ie on pag živ, ist Die gantze hei- ie on Bogu živ. [11]Taku se vi tudi za te iste deržite, de lige Schrift, D. Martin Luther, 1545 (Luth- ste mertvi timu grehu, živi pag Bogu v tim Jezusu rova edicija “zad- Cristusu, Gospudi našimu. 130 nje roke”; nadalje B. [12] L1545) mesto vse- Ne pustite tedai kralovati ta greh v tim vašim Ta greh v Iožefu nei buje, Vulgata Clem- gospodoval koker v mertvaškim tellesu, de bi vi nemu pokorni bili v tih entina, 1592 (nad- Davidu. alje V) pa ne. Gen. xxxix. nega luštih. [13]Inu ne podaite te vaše vude timu grehu ii. Reg. xi.131 131. 1 Mz 39,7–13; k ani brambi te krivine, temuč podaite sami sebe Bo- 2 Sam 11,2–4. gu, koker ty, kir ste iz mertvih živi, inu te vaše vude Bogu k ani brambi te pravice. [14]Zakai ta greh ne bo- de čez vas gospodoval, potehmal vi neste pod to po- stavo, temuč pod to gnado. Kai 60 T A V I I . C A P. 1 0 C. [15]Kai tedai [? ] Bomo li mi grešili, kir nesmo pod to postavo, temuč pod to gnado [? ] Nekar taku. Ta postava te verne [16]Ne več ne obsoduie, oli veiste li vi, de katerimu se vi podaste za hlapce, de nim ne dopusti diati, kar nih žele hote. hočte pokorni biti, tiga istiga, katerimu ste vi pokor- Joh. viii, ni, ste vi hlapci, oli tiga greha h ti smerti oli te po- ii. Pet. ii. 132 132. Jn 8,34; 2 Pt 2,19. korsčine h ti pravici. [17]Ampag hvala Bogu, de ste vi hlapci tiga greha bili, oli vi ste iz serca bili pokorni timu modlu tiga vuka, v kateri ste vi napelani. [18]Inu vi ste od tiga greha rešeni, ste hlapci postali te pravice. D. [19]Iest moram po človeski šegi govoriti zavolo te šibkote tiga vašiga messa. De koker ste vi te vaše vu- Kersčeniki se imaio sercom, vsemi vudi de podaieli, de so služili tei nečistosti inu hudubi, od od hudiga na dobru, od krivine na praviene hudube do druge, taku tudi zdai podaite te vaše co, od greha na svevude služiti tei pravici h timu posvičenu. tust preoberniti. [20]Zakai ka- Esa. ii, dar ste tiga greha hlapci bili, tedai ste vi te pravice Ezech. xxxvi.133 133. Iz 2,4; Ezk 36. bili prosti. [21]Kakov sad ste vi tedai imeili v tih ričeh, katerih se vi zdai sramuiete [? ] Zakai tih istih riči ko- nec ie ta smert. [22]Zdai pag, kir ste rešeni od tiga gre- ha inu ste Božy hlapci ratali, imate ta vaš sad v tim posvičenu inu ta konec ta večni leben. [23]Zakai ty žol- di tiga greha ie ta smert, ampag ta dar Božy ie ta več- ni leben skuzi Jezusa Cristusa, Gos pudi našiga. TA VII. CAP. A. Pravi, de ta postava ie nom kersčeniko[m] zdai koker en mertov mož ene žene, kir nema več oblasti nas zatožiti, prekleti inu ferda[m]nati. Zakai Cri- stus ie te postave muč inu pravdo premogel inu umuril inu ker smo tei C ii postavi 61 H T I M R Y M L A N O M . 134. Kol 2,14. postavi dolžni bili, tu ie on plačal in ta dolžni regišter rezderl. Col. 2. 134 Inu mi smo vže zdai drugimu možie, tu ie, Cristusu skuzi to vero, zaročeni, timu imamo naprei biti pokorni inu služiti prez vsiga straha z volnim, z vesselim sercem 135. Lk 1. sercem, v pravici inu svetusti vse naše dni. Luc. 1. 135 B. Spet od te postave, koker ie bil odspreda v tim 5. capituli na koncu začel, govori, kai ona per nim inu per vseh kersčenikih opravla, de ona v tih ludeh ta greh le vegši inu močneši de- la, te ludi zatožuie, straši, žalostne inu cagove dela, mory inu ferdamnuie, ko- ker 1. Cor. 15 tudi pravi, de »te smerti bodec ie ta greh, ta muč tiga greha pag ie 136. 1 Kor 15,56. ta postava«. 136 Obtu ta postava obeniga človeka pred Bugom ne sturi pravični-ga, temuč le hudiga inu kriviga. Inu de ta postava na tim nei kriva inu dol- žna, zakai ona ie dobra, pravična inu sveta, temuč ta naš erbovi oli porodni greh greh inu ta naša izkažena grešna natura. C. Zagovarie druguč to postavo, ona nei kriva na našim pogublenu, temuč ty naši grehi, zakai »tiga greha lon ie ta smert«. Rom. 6. Inu de ta postava te grehe notri v nas velike inu strašne dela inu nas tei večni smerti izdaie, s teim nas ona goni h Cristusu, de nas spet skuzi to vero v nega žive sturi. Inu de ta postava ie duhovska, tu ie, ona hoče tiga celiga serca, to noterno popolnomo čisto brumo inu pravico od nas imeiti inu nekar le to videčo vunano, človesko inu purgarsko. Potle govori od tiga no- terniga duhovskiga krega, kir ty keršeniki imaio ž nih lastnim messum inu s teimi porodnimi grehi, dotle so na tim sveitu, de bi radi popolnoma bili pokorni Bogu, oli ne premogo. D. S. Paul toži inu klaguie čez to suio izkaženo grešno naturo, kir nemu ne dopusti tei Boži postavi inu nega sveti voli eno celo, volno, polno pokorsčino izkazati. Za teim hvali Boga, de ga ie skuzi suiga Synu od te postavne prekletve odrešil. Na koncu pravi, de to postavo derži s to volo inu missalio, ampag s celim, polnim dianem inu dopernašenem nekar. A. Ty kersčeniki so v drugim zakonu, lo­ čeni od te Moizeseve NE veiste li vi, bratie (iest s teimi, kir to po- stavo znaio, govorim), de ta postava gospo- postave inu Cristduie čez tiga človeka ta čas, dotle ie živ [? ] [2]Zakai ena žena, kir ie pod možem, dotle ie ta mož živ, ie k nemu skuzi to postavo pervezana. Ampag, aku ta mož umerie, ta ie ona od te postave tiga mo- ža 62 T A V I I . C A P. 1 1 ža prosta. usu zaročeni; timu [3]Ie li ona tedai per enim drugim možu, do- tle ie nee mož živ, taku ona bode ena peršusnica ime- imaio vže naprei biti podverženi, volni inu 137. 1 Kor 7,39; novana, aku pag ta mož umerie, taku ie ona prosta od pokorni. i. Cor. vii, Mt 5,31–32; 19,9. te iste postave, de nei prešnusnica,138 kadar ona drudi- Math. v, xix.137 138. Prešusnica. ga139 moža vzame. 139. Drugiga. [4]Glih taku tudi vi, mui bratie, ste umorieni tei postavi skuzi tu tellu Cristusevu, de ste vi eniga drugiga, tu ie tiga, kir ie gorivstal od te smer- ti, de mi ta sad Bogu pernessemo. [5]Zakai tedai, kadar smo v tim messei bili, so ty grešni lušti (kir so se skuzi to postavo vzdigovali) v tih naših vudih muč imeili ta sad tei smerti pernesti. [6]Zdai pag, kir smo od te po- stavei rešeni inu smo ni, kir ie nas v yeči deržala, umerli, taku de imamo mi služiti v ti novini tiga Duha inu nekar v ti starosti tiga puštaba. /B./ [7]Kai tedai mi porečemo [? ] Ie li ta postava greh [? ] Nekar taku, ampag iest bi tiga greha ne bil Ta postava ne vzame proč tiga greha, tespoznal, samuč skuzi to postavo, zakai iest bi od muč ga da prov spoznati, tiga grešnika tiga lušta ne bil ništer veidil, de bi ta postava ne bi- straši inu permoruie, la rekla: Ti nemaš luštov imeiti. de isče gnade per [8]Ta greih pag ie en Cristusu. uržah vzel na tei zapuvidi inu ie delal notri v meni Exod. xx, Deut. v, vse žlaht lušte. Zakai ta greh prez te postave ie bil Psal. xix, mertov, Esai. xlviii, [9]iest sem pag nekedai prez te postave živ i. Thi. i, bil. Ampag kadar ie ta zapuvid bila prišla, ie ta Gen. vi, viii. 140 140. 2 Mz 20,17; 5 Mz 5,21; greh spet živ ratal, [10]iest sem pag umerl inu se ie Ps 19,8; nešlu, de ta zapuvid, kir ie bila meni h timu lebnu Iz 48,18; 1 Tim 1,8; postavlena, ie ona meni ratala h ti smerti. 1 Mz 6, 8. [11]Zakai ta greh ie uržah vzel na tei zapuvidi, ie mene obno- C iii ril 63 H T I M R Y M L A N O M . ril inu ie mene ubil. [12]Sice ta postava ie sveta inu ta za- puvid ie sveta inu pravična inu dobra. C. [13]Ie li tedai tu, kar ie dobru bilu meni sturienu, ena Ty pravi kersčeniki, dotle so v tim životu, smert [? ] Nekar taku. Ampag ta greh, de se izkaže, ne mogo biti cilu prez grehov, oli oni de ie greh, skuzi tu, kar ie dobru bilu, ie meni delal se veden ž nimi voitu smert. De ta grešni greh skuzi to zapuvid bo čez skuio inu v sebi doli tlačio. nemasso velik sturien. [14]Zakai mi veimo, de ta posta- va ie duhovska, iest sem pag messen, prodan pod ta greh, [15]zakai, kar iest dellam, tiga ne hvalim. Zakai iest tiga, kar hočo, ne dellam, temuč tu, kar iest sou- vražim, tu istu iest dela [ m ]. [16]Aku pag iest tu, kar nečo, dellam, taku iest pervoluiem tei postavi, de ie dobra. [17]Taku iest uže nesem ta isti, kir tu della, te- muč ta greh, kir v meni prebiva. [18]Zakai iest veim, de v meni, tu ie, v muim messei, ništer dobriga ne prebi- va. Tu hotene ie dobru per meni, ampag de bi tu do- bru dopernessel, tiga iest ne naidem. [19]Zakai tu do- bru, kateru iest hočo, tiga iest ne sturim, temuč tu hudu, kateru iest nečo, tu istu iest dellam. [20]Aku pag tu, kar nečo, iest sturim, taku iest tiga istiga ne de- lam, temuč ta greh, kir v meni prebiva. D. [21]Taku iest naidem skuzi to postavo, de kadar iest »Oben človik,« pravita Job xix inu Dahočo dobru sturiti, de tu hudu se mene derži. [22]Zakai vid, Psal. xxliii, »nei pravičin pred Buiest imam lušt h ti Božy postavi po tim noternim člo- 141. Job 4,17; gom.«141 Zastopi: veku, [23]ampag iest vidim notri v muih vudih eno dru- 9,2; 15,14; skuzi Ps 142,2. go postavo, kir se zuper stavi tei postavi muie misli inu mene v to iečo daie tei postavi tiga greha, katera ie v tih muih vudih. [24]Iest, bog člo- vik, 64 T A V I I I . C A P. 1 2 vik, du bode mene od tiga telessa le-te smerti odre- tu deržane inu do­ šil [? ] polnene te postave. [25]Iest zahvalim Boga skuzi Jezusa Cristusa, Go- spudi našiga. Tukai iest uže s to misselio služim tei postavi Božy, ampag s teim messum tei postavi tiga greiha. TA VIII. CAP. A. Trošta te kersčenike, de aku glih oni v tim izkaženim messei ne mogo cilu biti prez grehov inu te Božye zapuvidi deržati popolnoma, de oni zatu, kadar so le v Cristusa skuzi to vero zasaieni inu zubper te nih messene žele štritaio, ne bodo zgubleni. Zakai Cristus ie te naše grehe skuzi ta sui greh, tu ie, suiem of- from na cryžu (ta greh se časi v tim S. pismu za ta grešni offer imeniue, Ozee 4, 2. Cor. 5), 142 tih vernih grehe zaterl inu pogubil, de nim na tim izveličani več ne 142. Oz 4,13; škoduie, inu ie te zapuvidi Božye popolnoma dopernessil. Math. 5. Rom. 10. 143 2 Kor 5,21. Inu tu nega dopolnene bode tim vernim persoienu. Kadar pag Cristus ž nega 143. 353. Mt 5,21–45; Očetom tim vernim S. Duha daie, ta isti skuzi ta evangeli v vseh pravih ver- Rim 10,4. nih sercih nareia tu pravu spoznane Božye inu de začno lubiti Boga inu izka- zati to pokorsčino tim Božym zapuvidom. Obtu ty verni nemaio v nih telessu več dopustiti te hude messene žele inu lušte, temuč S. Duha s to bessedo Božyo gospodovati. B. Pravi, v kakovi viži so ty verni od te postave rešeni; nekar ta- ku, de bi ni imeili biti pokorni, temuč de nih več ne ferdamna, zakai Bogu inu nega voli, v ti postavi rezodiveni, ie sledna stvar dolžna biti pokorna. Le-ty ludie pag po tim messei živo inu hodio, kateri nemaio prave vere inu kir v tih velikih, smertnih grehih zubper nih veist prebivaio. Kakovi so pag ty isti smer- tni grehi, te iste s. Paul po redu šteie. Ro. 1. 1. Cor. 6. Gal. 5. Apoc. 21. 144 Ty pag 144. Rim 1,23–32; bodo od S. Duha pelani inu regirani, kir pravo vero imaio, Boga za suiga mi- 1 Kor 6,9–10; lostiviga očeta derže, se gvišne pomuči od nega troštaio, nih leben inu stan pela- Gal 5,19–21; Raz 21,27. io po Božy bessedi, stoye tim hudim želem zubper, v nadlugah so volni, vesseli inu serčni. C. Te verne zavolo, kir moraio na tim sveitu veliku terpeti, z lepi- mi inu z mnogimi argume[n]ti inu s pryčami trošta. Nerpoprei s to nebesko glorio inu čestio; ty verni, kir so na tim sveitu od vseh ludi zašpotovani inu zaverženi, bodo v ti večnusti per Bugi v veliki časti raven vseh angelov inu svetnikov vekoma prebivali. Obtu v nad lugah imamo zmisliti, kam po tei smerti pridemo, inu v tim terpleni vesseli biti. Potle trošta te verne zo vsemi stvari, kir moraio tudi za Božyo vo- lo 65 H T I M R Y M L A N O M . lo terpeti: živina, ptice, rybe se koleio inu moree, drevie se žge, zelišča se suše inu ieido, obtu tudi veden žaluio, vzdihaio inu žele tiga sodniga dne. H četertimu: s teim vupanem oli offanem mi smo vže gvišnu otroci Božy skuzi to vero ratali, naisi še te nebeske erbsčine nesmo posseli, mi imamo pag na to isto z dobrim, terdnim zevupanem čakati. H petimu: s to pomočio S. Duha, kadar smo mi v nadlugah oli na smerti, taku ie Bug per tih vernih suiem S. Duhum, aku glih tu nih messu ne radu terpi, se smerti boy, taku S. Duh iznotra v nih sercei nee z Božymi oblubami trošta, nee nareia inu naklane, de se z vesseliem tei Božy voli podado inu se gvišne pomuči inu odrešena troštaio. K šestimu: s teim vesselim koncem, de tih vernih nadluge so nim nucne, dobre, nim h dobrimu prido, za nimi pride tu večnu vesselie. K sedmimu: s teim Božym izvolenem, de ty, kir so od Buga v ti večnusti izvoleni inu odločeni h timu večnimu lebnu inu potle h ti pravi veri skuzi ta evangeli poklicani inu pravični tar čisti sturieni skuzi to vero, ty isti imaio tudi s Cristusom red terpeti na tim sveitu. V le-tih pusle- dnih bessedah imaio ty verni v nih nadlugah en velik, terde[n] trošt. D. Zag- višuie terdnu vse verne, de so Bogu zavolo nega Synu cilu lubi inu de nee, naiso neso cilu prez grehov, ne hoče ferdamnati inu de te lubezni, katero Bug pruti nim ima, obena nadluga, oben angel ne hudič, obena oblast ne gosposčina oli kaka druga reč ne odloči, ne rezdere, ne oberne inu doli ne perpravi. A. Ty mali, odpustlivi grehi, prez katerih v tim slabim životu ne OBtu uže zdai nei obeniga ferdamnena na tih, kateri so v Cristusu Jezusu, kir ne hodio po 145. L1545: »SO ist nu moremo biti, bodo tim messei, temuč po tim Duhu. 145 [2]Zakai ta postava nichts verdamlichs pred Bugom na tih an denen / die in tiga Duha, kir živu della v tim Cristusu Jezusu, ie vernih od Cristusa Christo Jhesu sind / zakriveni, ampag mene rešila od te postave tiga greha inu te smerti. die nicht nach dem pred Fleisch wandeln / [3]Zakai, kar ie tei postavi bilu nemogoče (zavolo, sondern nach dem Geist.« V: »Qui non kir ie skuzi tu messu bila šibka), tu istu ie Bug stu- secundum carnem ril, kir ie poslal suiga lastniga Synu v eni podobi ambulant.« tiga grešniga messa inu ie ta greh v tim messei sku- zi ta greh ferdamnal, [4]de ta pravica, katero ta postava 66 T A V I I I . C A P. 1 3 postava hoče imeiti, notri v nas bode dopolnena, kir mertvaškimi, kir so ne hodimo po tim messei, temuč po tim Duhu [ m ]. zubper to veist, se [5] moraio varovati. Zakai kateri so messeni, ty isti po messenih ričeh Joh. viii, Gal. iiii, misslio, kateri so pag duhovski, ty isti po duhovskih. Heb. vii, ii. Cor. v. 146 146. Jn 8,36; [6]Zakai ta šega tiga messa ie ta smert, ampag ta šega Gal 4,4–5; tiga Duha ie ta leben inu myr. Heb 7,23–25; [7]Zakai ta messena še- 2 Kor 5,16–17. ga ie enu souvraštvu zuper Boga, zakai ona se tei Božy postavi ne podverže inu ona se tudi ne premo- re. [8]Kateri so pag messeni, ty isti ne mogo dopasti Bogu. [9]Vi pag neste messeni, potehmal ta Božy Duh v vas prebiva. Ie li pag kei eden, kir tiga Cristuseviga Duha nema, ta isti nei nega. [10]Ie li pag Cristus v vas, taku tu tellu ie mertvu zavolo tiga greha, ta Duh pag ie ta leben zavolo tiga pravičniga sturiena. [11]Aku pag tiga Duh, kir ie Jezusa od te smerti obudil, notri v vas prebiva, taku ta isti, kir ie Cristusa od te smerti obudil, bode tudi ta vaša mertvaška telessa žive sturil zavolo tiga Duha, kir notri v vas prebiva. B. [12]Za tiga volo, lubi bratie, mi smo dolžniki nekar timu messu, de bi mi po tim messu živeli. S. Duh skuzi ta [13]Zakai evangeli tih vernih aku bote vi živeli po tim messei, taku umeriete. serca dela vessela, nim pomaga te grehe Aku vi pag s teim Duhum ta della tiga messa bote moriti, nee zagvišuie, morili, taku bote živeli. de so izveličani, de [14]Zakai vsi ty, kir bodo od radi inu z vero Svetiga Duha goneni, ty isti so otroci Božy, [15]zakai vi neste tiga hlapceviga duha pryeli, de bi se vi ime- li spet bati, temuč vi ste pryeli tiga otročiga duha, skuzi kateriga mi vpyemo: »Abba, Oča.« [16]Ta D isti 67 H T I M R Y M L A N O M . molio inu de volnu isti Duh daie pryčo našimu duhu, de smo otroci Božy. terpe. Gal. iiii, [17] 147. Gal 4,5–7; Smo li mi pag otroci, taku smo mi tudi erbiči, ia, er- ii. Thi. i, 2 Tim 1,7; ii. Cor. i, biči Božy inu ravenerbiči Cristusevi. Obtu terpimo 2 Kor 1,23; Ephe. i.147 Ef 1,3. mi ž nim, de bomo tudi ž nim h ti časti povišani. C. [18]Zakai iest za gvišnu deržim, de tu terplene tiga sa- Trošta te verne v 149. Gospostva. nad lugah z Božymi dašniga čassa nei vrednu tiga prihodniga gospotva, 149 oblubami, z nebesko večno glorio, zo vsekateru se bode nad nami rezodevalu, [19]zakai vsa stvar mi stvari, z iogri inu čaka z velikim želene [ m ] na tu rezodivene tih Bo- z martiyrniki, z vupanem tiga večniga žyh otruk. [20]Zakai ta stvar ie podveržena timu niče- lebna, z vesselim 148. Sercom. kercom148 vseh meriu, nekar rada, temuč zavolo tiga, kir ie no pod- nadlug /ah/ inu s tevergal na zevupane. [21]Zakai tudi ta stvar bode rešena im izvolenem Božym. od te službe tiga strohnena h ti gosposki frayngi tih Math. v, ii. Cor. iiii, v, Božyh otruk. [22]Zakai mi veimo, de shledna stvar z i. Joh. iii, nami red vzdihuie inu žaluie do le-tiga časa. [23]Inu Joh. xvi, Jere. xxii. nekar le ona sama, temuč tudi mi sami, kir te perve daruve tiga Duha imamo, vzdihuiemo notri v nas po tei otročini inu čakamo na tu odrešitvu tiga našiga telessa. [24]Zakai mi smo ia izveličani, oli vsai le v tim vupani. Tu vupane pag, kateru se vidi, nei vupane. Zakai koku more eden tu vupati, katero on vidi[?] [25] Aku mi pag na tu, kar ne vidimo, se zevupamo, taku mi na tu istu z volnim terplenem čakamo. [26]Glih ta- ku ta Duh tudi pomaga tei naši šibkoti. Zakai mi ne veimo, kai inu koker bi se spodobilu moliti, temuč ta Duh, ta prossi sylnu za nas s teim neizrečenim gostim vzdihanem. [27]Kateri pag ta srca izprašuie, ta isti 68 T A V I I I . C A P. 1 4 isti zna to missal tiga Duha, zakai on po voli Božy prossi za te svetnike. * [28]mi pag veimo, de vse riči služio h dobrimu tim, kir Boga lubio, kir so po nega napreivzetiu poklicani. [29]Zakai katere ie on poprei znal, te iste ie on tudi poprei odločil, de bodo po- dobni timu pildu nega Synu, de ie on ta perviroyeni vmei dostimi braty. [30]Katere ie on pag poprei odločil, te iste ie on tudi poklical, katere ie on pag poklical, te iste ie on tudi pravične sturil, katere ie on pag pravič- ne sturil, te iste ie on tudi gosposke sturil. D. [31]Kai tedai mi k le-tim ričem porečemo: Ie li Bug za nas, du nom bo zuper [? ] Bug te verne risnič[32]Kateri nei suimu la- nu ohrani inu izvelistnimu Synu zenessil, temuč ga ie za nas vseh tiakai ča. Potehmal suiga Synu nei šonal za dal, koku bi on nom tudi ž nim red vsiga ne šen- našo volo. S tako kal [? ] Božyo periazno inu s [33]Du bode te izvolene Božye zatožoval [? ] Cristusevim odve­ Bug ie ta, kir pravične dela. stvom se imamo v [34]Du ie ta, kir ferda- nadlugah inu na mnuie [? ] Cristus ie ta, kir ie umerl. Ia, on ie tudi ve- smerti ležoč troštati. liku več ta, kir ie gori obuden, kateri ie na tei de- Nu. xiiii, Esa. l, liii, stnici Božy inu prossi za nas. Gen. xxii, [35]Du nas hoče odločiti Joh. iii. 150 150. 4 Mz 14; od te lubezni Božye [? ] Aku nadluga, aku tesnoba [, ] Iz 50,8–9; 53,10–12; aku lakota [, ] aku nagota [, ] aku nežihrost [, ] aku 1 Mz 22,17; Jn 3. meč [? ] [36]Koker ie pissanu: »Mi smo sledni dan za tu- io volo umorieni, mi smo šacani za te zaklane ovce.« [37]Ampag v le-tih ričeh vseh mi premagamo skuzi ti- ga, kateri ie nas lubil. [38]Zakai iest sem gvišen, de ne D ii smert, 69 H T I M R Y M L A N O M . 151. Trubar je na tem smert, ne život, ne angeli, ne viudstvu, ne oblasti, ne mestu izpustil »ne moči«; enaka pre- vpryčne riči, ne prihodne,151 [39]ne vissokota, ne globo- vodna rešitev v kota, ne obena druga stvar nas ne bode mogla odlo- L1545 » 38Denn ich bin gewis / Das we- čiti od te lubezni Božye, katera ie v tim Cristusu Je- der Tod noch Leben / weder Engel noch zusu, Gospudi našimu. Fürstenthum / noch gewalt / weder ge- TA IX. CAP. genwertiges noch zukünfftiges / 39we- A. Dosehmal ie s. Paul od Jezuseviga opravila, zaslužena inu dobrute, tu ie, der hohes noch ti- effes noch keine an- od odrešena te prekletve te postave, tih grehov, te smerti, tiga Hudiča inu pe- dere Creatur / mag kla, od te prave pravice, kir vela pred Bugom, skuzi koga smo z Bugom spravle- vns scheiden von ni, od darov inu pomuči S. Duha, od myru, vesselia te visti, od erbsčine tiga der liebe Gottes / večniga lebna, od nadlug tih vernih, tu ie, od tih nervegših inu potrebniših riči die in Christo Jhesu ist vnserm HErrn.« inu štukov, kir slišio h timu izveličanu, zadosti vučil. Zdai pag v tih 9., 10., 11. V: »neque fortitu- capitulih pravi, de tak šac Cristusev nekar le samuč tim Iudom, koker so ty eni do«. inu tudi ty Iudi pervič, Act. 10, 11, 152 menili, temuč tudi h tim aydom inu velikim grešnikom, aku veruio timu evangeliu, sliši. Obtu on tukai nerpervič kla- guie čez te Iude zavolo, kir od nih taku malu so timu evangeliu verovali. Potle 152. Apd 10,45; 11,1–3. on iz stariga S. pisma pryčuie, de nekar le samuč ty Iudi, temuč vsi ty, kir Božy oblubi od Jezusa veruio, so ty pravi otroci Božy. Zakai te ludi nekar ta kry oli ta stričina velikih svetih ludi oli ta dobra della, temuč ta gnada Božya, aku veruio v Jezusa, izveliča. B. Odgovarie tim, kir mislio, vprašaio inu govore taku: Potehmal Bug ie vsigamogoč, vse riči inu stvare moraio diati, kar on hoče inu nega voli ne more nisče zubper stati, zakai tedai on ne sturi, de bi vsi ludie verni inu brumni bili? Zakai vseh ne izveliča? Zakai ie on tiga Iacopa izvolil, Ezava pa, nega brata, kir ie z Iacopom red kmalu inu v enim času, od eniga očeta inu od ene matere počet inu royen, nekar? Inu kadar Bug te ene izveliča, te druge nekar, taku ie Bug na tih ludeh, kir so zgubleni, kriv inu dolžan. Na taku nespodobnu, krivu inu hudičevu mislene inu govoriene zub per tu Božye rovnane piše tukai s. Paul. Zagovarie Boga inu pravi, de Bug nikomer ne dei krivu, temuč le dobru, kogar izvaliča, tiga on ne izveliča zavolo lastne nega brume, zaslužena oli za kake druge riči, temuč iz gnade, iz milosti zavolo nega Synu, 70 T A I X . C A P. 1 5 Synu, aku v nega veruie, inu kogar on ferdamna, tiga on po pravici zavolo ne- ga grehov, hudobe, nepokure inu nevere ferdamna. Inu per tim svari take hude misli, vpr/a/šane inu govoriene, de za take vissoke, skrivne Božye riči, zakai Bug vseh glih ne izveliča, nemamo vprašati, ne govoriti Bogu zubper, temuč mi imamo tim gmain Božym oblubom, de hoče vsem žlaht ludem, kir deio pokuro, v Cristusa veruio, biti milostiv inu dati ta večni leben, verovati inu s to vero naš leben inu stan po Božym vuku inu velenu deržati. C. Pravi zastopnu, za čes volo so ty Iudi izpahneni iz Božyga kralevstva, zavolo, kir neso Cristusu inu nega evangeliu verovali, so menili inu še zdai dosti ludi menio, de s teim der- žanem te postave, ž nih brumo inu dobimi delli, prez te vere v Jezusa, hote priti v nebessa inu pravični biti pred Bugom. V tim bodo obnorieni. Iest risnico v Cristusu govorim inu ne lažem, od ti- A. ga meni tudi pryčuie ta muia veist v tim Svetim Tih Iudov nevera inu zgublene gre s. Pau­ Duhu, lu sylnu k serci. Po[2]de ena velika žalost inu en betež prez nehane tle pryčuie s to obluie v muim sercei. bo Božyo, sturieno h [3]Iest sem želil sam panan biti od Cristusa zavolo muih bratov, kir so mui strici po tim timu Abraamu, Sari inu Rebeki, de ne messei, stričina, ne naša [4]kateri so Izraeliti, katerih ie ta otročena inu bruma oli dobra deltu gospostvu inu ty testamenti inu ta naredba te po- la, temuč ta sama stave inu te Božye službe inu to oblube, vola, milost inu [5]katerih so obluba Božya vse izty očaki, iz katerih ie Cristus po tim messei, kateri ie veliča. Exod. xxxii, xxix, en Bug čez vse riči žegnan vekoma, amen. Deut. vii. 153 153. 2 Mz 32,13; [6]Nekar 2 Mz 19,5–6; pag taku (iest ne govorim), de bi ta beseda Božya bila 5 Mz 7,6. doli pala. Zakai neso vsi Izraeliti, kateri so od Izrae- la, [7]inu tudi nekar vsi, kir so od Abraamoviga seme- na, neso zatu (zdaici) otroci, temuč v tim Izaacu se bode tebi tu seime imenovalu, [8]tu ie, nekar ty, kir so otroci po tim messei, so otroci Božy, temuč ty otroci te oblube bodo za tu seime šacani. [9]Zakai ta besse- D iii da 71 H T I M R Y M L A N O M . Rom. i, ii, da te oblube ie le-ta (kir pravi): »Iest hočo priti okuli Gal. iiii, Gen. xviii, xxi, xxiii, le-tiga čassa inu Sara bode eniga synu imeila.« [10]Inu Gen. xxv, Mal. i.154 154. Rim 1,3; nekar le samuč le tu, temuč tudi ta rebecca, katera ie Rim 2,28; od tiga eniga Izaaca, našiga očeta počela [11]že tedai, Gal 4,5–6; 1 Mz 18,10.14; preden so otroci royeni bili inu ništer, ne dobriga ne 1 Mz 21,12; hudiga, sturili, de tu napreivzetie Božye terdnu osta- Mal 1,2–3. ne po tim izvolenem, [12]nekar zavolo tih dobrih dell, temuč kir (iz gnade) pokliče, ie bilu rečenu: »Ta veg ši bode timu manšimu služil,« [13]koker ie pissanu: »Iest sem Iacopa lubil, ezova pag sem souvražil.« B. [14]Kai mi tedai porečemo [? ] Ie li krivina per Bugi [? ] »Gvišnu ie, de Bug hoče, de bi vsi ludie Nekar taku. [15]Zakai on pravi h timu Moyzesu: »Ka- bili izveličani. Inu de ty, kir so izveličani, terimu sem iest milostiv, timu sem milostiv, inu čez so le iz gnade izvelikateriga se iest usmilim, tiga istiga se iest usmilim.« čani. Zakai pag Bug vseh ne izveliča, za [16]Obtu nei tiga, kir hoče, ne tiga, kir teče, temuč ie to ne imamo vprašati,« pravi s. Ambrož, tiga Božyga usmilena. [17]Zakai tu Pismu pravi h timu De vocatione gentifaraonu: »Za tiga volo sem iest tebe obudil, de iest 155. S. Prosperi Aqui- um.155 tani opera incer- Exod. xxxiii, ix, izkažem na tebi to muio muč inu de tu muie ime tae auctoritatis, Libri Esa. xlv, lxiiii. 156 bode oznanenu po vsim sveitu.« [18]Obtu, čez kateri- duo de vocatione omnium gentium, v: ga on hoče, čez tiga se on usmili, kateriga pag on J. P. Migne, Patrolo- giae cursus comple- hoče, tiga istiga on opterpni. [19]Natu ti k meni pore- tus, series latina 51, češ: Kai tedai toži čez nas [? ] Du ie ta, kir more ne- 0647–0722B. ga voli zubper stati [? ] [20]Ampag, o, človik, du si ti, 156. 2 Mz 33,19; kir Bogu zubper odgovar ieš [? ] Aku ena sturiena 2 Mz 9,16; reč pravi li h timu, kir ie no sturil: Zakai si ti mene Iz 45,9; 64,7. sturil taku [? ] [21]en lončar, kir lonce dela, ne ima li oblasti iz ene illove keppe sturiti eno posso- do 72 T A I X . C A P. 1 6 h timu poštenu, to drugo pag h ti sramoti [? ] Sap. xv, [22]Kai ie tedai [? ] Jere. xviii, 157. Mdr 15,2; 158 Aku ie Bug hotel izkazati ta sui serd inu da- Eccle. xxxiii, Jer 18,7–10; ti na znane to suio muč, ie on z velikim dolgim zana- Ose. ii, Sir 33,13; Esa. x, i, šanem terpil te possode tiga serda, kir so perpravlene Oz 2,1; Amos ix, Iz 10,22–23; 1,9; bile h timu pogublenu, Zah. xiii.157 Am 9,8–12; [23]inu de ie on tudi dal spoznati tu veliku blagu nega gospostva na tih possodah te Zah 13,1.8–9. 158. »Kai ie tedai?« je milosti, katere ie on perpravil h timu gospostvu. [24]Te Trubarjev dodatek; iste (possode) smo mi, katere ie on poklical nekar sa- L1545 in V te povedi nimata. muč iz teh Iudov, temuč tudi iz tih aydov, [25]koker on tudi skuzi Ozea govori: »Iest bom ta folck, kateri nei bil mui, ta mui folk imenoval, inu to muio lubo, ka- tera nei bila luba. Inu bode na tim meistu, gdi ie k nim rečenu: Vi neste mui ludie, undukai bodo ime- novani synuvi tiga živiga Boga.« [27]Esaias tudi vpye čez Izrael: »Aku glih tu štivene tih izraelskih otruk bode koker tiga morskiga peiska, taku vsai le ty ostanki bodo ohraneni.« [28]Zakai tukai ie dokonana inu okračena ta besseda v ti pravici, zakai ta Gospud bode sturil eno okračeno bessedo na zemli. [29]Inu ko- ker ie Esaias poprei govuril: »De bi nom ta Gospud te voiske ne bil pustil tu seime ostati, taku bi mi bili koker Sodoma inu bi tei Gomori bili perglihani.« C. [30]Kai tedai mi poročemo [? ] (Le-tu hočmo mi reči.) Vsi Iudi, Turki, 159 De ty aydi, kateri neso postopovali po tei hynavci, kir timu 159. »(Le-tu hočmo pravici, so to pravico obderžali, le-to pravico eva[n]geliu mi reči.)« je Trubar- jev prevodni do- pag, datek, ki ga L1545 in V nimata. 73 H T I M R Y M L A N O M . prov ne veruio, naisi pag, kir pride iz te vere. [31]Ta Izrael pag, kir ie posto- se pred ludmi brumsku derže, bodo paval po tei postavi te pravice, nei prišal h ti postavi te zgub leni. Psal. cxviii.160 160. Ps 119,1–6. pravice. [32]Zakai tu [? ] Zatu, ker te iste neso iz te vere, temuč iz tih dell te postave iskali. Zakai oni so se opoteknili ob ta kamen tiga opotaknena, [33]koker ie pissanu: »pole, iest položim v tim Sionu en kamen ti- ga opotaknena inu eno skalo tiga zblaznena, de vsaki, kir v nega veruie, ne bode zasramovan.« TA X. CAP. A. Spet klaguie čez te Iude inu čez vse samopravičarie zavolo nih nezasto- pnosti inu slipote, kir menio ž nih brumo inu dobrimi delli, prez vere v Jezu- sa, biti brumni inu dopasti Bogu. Na tu on tukai očitu pravi, de vse Moize- seve postave, vse S. pismu le na samiga Cristusa kažeio. Zakai Cristus ie ta konec, tu ie, tu dokonane inu dopolnene vseh postav, de vsaketeri, kir v nega veruie, ta isti ie brumen, svet inu pravičin pred Bugom. Ta postava tudi, pravi tukai s. Paul, oblubuie ta večni leben timu, kateri no popolnoma derži, oli kadar oben te iste cilu deržati ne premore, obtu ie potreba vsakimu, kir hoče vekoma živ biti per Bugi, de on skuzi to vero v Jezusa dobi ta večni le- ben inu nekar skuzi tu deržane tih postav. Potle svari te nevernike inu epicu- rarie, kir cbiv laio inu ne veruio, de bi nas Cristus ž nega smertio bil odrešil od Hudiča inu od pekla inu ž nega gorivstanenem brumne inu svete sturil, kir taku špotom govore: Du vei, ie li Cristus v nebesih? Ie li v pekli bil? S ta- kimi bessedami iz Božyga Synu, nega martre inu gorivstanena špot delaio. Natu vely, de imaio timu evangeliu, tim pravim pridigom od Cristusa vero- vati; aku tu deio, iz serca veruio v Jezusa inu ga s teimi vusti spoznaio pred vsemi ludmi, taku bodo izveličani. B. Pravi, de Bug hoče inu premore vse 161. Izveličati. ludi, Iude inu ayde, kir bodo verovali inu klicali na Jezusa, izvellčati. 161 Per tim vely vsem ludem poslušati te evangeliske pridigarie. Zakai skuzi tu poslušane inu brane tiga evangelia dobodo to pravo vero. Potle pryčuie s teim Davidom, Moizesom in Esayom, de ta evangeli bo po vsim sveitu pridi- gan, 74 T A X . C A P. 1 7 gan, ampag malo Iudov bode verovalu, bodo timu evangeliu zubper govurili inu de ty aydi bodo ta cerkov inu ty Božy izvoleni ludie. BRatie, ta dobra vola tiga muiga serca inu ta pro- A. šna, kir se sturi h Bugi za ta Izrael, ie, de bi izve- Ty kersčeniki bodo od Buga šacani za ličani bili. pravične inu izveli[2]Zakai iest nim le-tu pryčovane daiem, de čani nekar za nih oni imaio en ayffer Božy, oli nekar po tei zastopno- brume, službi oli dosti. briga diane volo, te[3]Zakai oni ne spoznaio to pravico, kir pred Bu- muč, kir v Jezusa inu gom vela, inu isčeio nih lastno pravico gori postaviti, timu evangeliu veruio. de taku tei pravici, kir pred Bugom vela, neso pod- Gal. iiii, iii, verženi. Levit. xviii, [4]zakai cristus ie ta konec te postave h Math. v, Deut. xxx, ti pravici vsakimu, kir veruie. [5]Moizes ta dobru Esa. xxviii, pisše od te pravice, kir pride iz te postave, da kateri Psal. ii. 162 162. Gal 4,9; 3,3; človik sturi te riči, bode skuzi nee živ. Mt 5,17; [6]Ampag ta 5 Mz 30,12–14; pravica, katera ie iz te vere, ta le-taku govori: Ne re- Iz 28,16; Ps 2. ci v tuim sercei: »Du hoče gori v nebessa stopiti [? ]« Tu ie, Cristusa doli iz nebes pelati. [7]Oli: »Du pui de doli v ta prepod [? ]« Tu ie, Cristusa od tih mertvih nazai pelati. [8]Kai pag tedai pravi [? ] »Poleg tebe ie ta besseda, v tuih vustih inu v tuim sercei.« Tu ie ta bes- seda te vere, katero mi pridiguiemo. [9]Zakai aku ti s tuiemi vus ti spoznaš Gospudi Jezusa inu veruieš v tu- im sercei, de ga ie Bug od te smerti gori obudil, taku ti boš izveličan, [10]zakai kateri iz serca veruie, ta isti ie pravičin, inu kateri s teimi vusti spozna, ta isti bode izveličan. [11]Zakai tu pismu pravi: »Kateri na nega ve- ruie, ta isti ne bode zasromovan.« B. Pridiga ti[12]Inu tukai nei obeniga rezlotka vmei Iudom inu E vmei 75 H T I M R Y M L A N O M . ga evangelia ie ena vmei Gerkom, zakai on ie vseh glih en Gospud, bo- potrebna, nucna reč v ti cerqvi, naisi ty gat čez vse te, kir na nega kličeio. [13]Zakai kateri kuli Iudi inu dosti ludi ne veruie, zakai skuzi bode klical na tu ime tiga Gospudi, ta bo izveličan. [14] no se pride h pravi Koku oni hote pag na tiga klicati, na kateriga neso veri, h pravimu spo- znanu tiga Božyga verovali [? ] Koku pag hote na nega verovati, od kate- stanu, nega vole inu k molenu. riga neso ništer slišali [? ] [15]Koku hote pag slišati prez Act. x, ii, pridigarie [? ] Koku hote pag pridigati, samuč oni bo- Joel ii, Esa. lii, liii, do poslani [? ] Koker ie pissanu: »O, koku lipe so te Naum i, Joh. xii, noge tih, kir oznanuio ta myr, tih, kir tu dobru ozna- Psal. xix, nuio.« [16]Oli oni neso bili vsi timu evangeliu pokorni. Deut. xxxii, Esa. lxv. 163 163. Apd 10,34.36; Zakai, Esaias pravi: »Gospud, du ie veroval timu, kar Apd 2,21; Jl 3,5; so slišali od nas [? ]« [17]Taku ta vera pride iz tiga poslu- Iz 52,7; 53,1; šane, to poslušane pa ie skuzi to bessedo Božyo. [18]Iest Nah 2,1; Jn 12,38; pag pravim: Neso li oni slišali [? ] Gvišnu »nih glas ie Ps 19,5; vunkai šal po vsih deželah inu nih bessede do kraiev 5 Mz 32,21; Iz 65,2. tiga svita.« [19]Iest pag pravim, Izrael nei li ga spo- znal [? ] Nerpervič Moizes pravi: »Iest hočo vas draži- ti h timu ayffranu skuzi en folk, kateri nei mui folk, inu skuzi en norski folk iest hočo vas reserditi.« [20]Za le-teim Esaias tudi smei taku reči: »Iest sem naiden od tih, kir mene neso iskali, iest sem se očitu izkazal tim, kir neso po meni vprašali.« [21]H timu Izraelu pag pravi: »Iest sem ta celi dan te muie roke iztegoval h timu folku, kir ne hoče verovati, inu kir zubper govo- ri.« TA XI. CAP. A. Trošta 76 T A X I . C A P. 1 8 A. Trošta spet te Iude, de ne bodo vsi ferdamnani, de iz ž nih naketeri bo- do verovali inu izveličani, iz tih istih ie on eden. Potle pravi, kai ie ta ur- žah, de ta vegši deil Iudov inu drugih ludi bodo zgubleni; drugi nekar, sa- muč, kir ne hote timu evangeliu verovati, ki ne hote skuzi to gnado inu milost Božyo, v Cristusu vsem ludem naprei nesseno inu postavleno, temuč skuzi nih dobra della inu zaslužene pryti v nebessa. Inu de od taciga nezasto- pa inu souvraštva zubper ta evangeli inu od slipote tih Iudov inu hynavcev so izdavne poprei Esaias, David inu drugi preroki prerokovali. B. Še pag trošta te Iude s to vero tih aydov inu pravi: Kadar ie Bug taku dober inu milostiv, de ie te hude, pregrešne, malikovske ayde, kir so diali pokuro inu timu evangeliu verovali, v to suio gnado inu milost vzel, veliku več on te Iude, ta sui poprei izvoleni folk, aku bodo verovali nega Synu, gorivzame inu izveliča. Inu de ty ayde ž nih kersčansko vero te Iude dražio, nareiaio inu vabio, de bi oni tudi timu evangeliu verovali. Per tim tudi te ayde ostru opomina inu vuči, de se ž nih vero čez te Iude nemaio offertovati, temuč de veden v Božym strahu inu v pohlevsčini prebivaio, prossio Boga, de nim take prave vere inu te suie milosti ne odvleče. C. Prerokuie inu S. pismom pryčuie, de pred sodnim dnem se dosti Iudov na kersčansko vero preoberno, koker tu per sadanašnim času slišimo, de dosti Iudov se kersčuie. Zakai Bug hoče vsem ludem inu grešnikom biti milostiv. D. Tu težku, vissoku dišputirane, kateru ie v tih 3. capitulih poredu imel, zakai so ty Iudi od Buga pahneni inu ty ay- di na nih meistu gorivzeti, dokona inu zepre s teim začudenem inu pravi, de oben človik, kokerkuli moder, vučen inu kunšten, ne premore vseh Božyh riči inu rovnane izgruntati. Obtu imamo le nega rezodiveni bessedi verovati, de hoče vse ludi, kir deio pokuro inu v nega Synu veruio inu kir bodo nemu po- korni, izveličati. IEst tedai pravim, ie li Bug te suie ludi zavergal [? ] A. Bug to iudovsko Tu bodi deleč. Zakai iest sem tudi en Izraelitar, iz žlahto nei od sebe Abraamoviga semena, od te žlahte Beniaminove. odpehnil. Zakai ty [2] iogri Bug nei zavergal te suie ludi, katere ie on poprei E ii spo- 77 H T I M R Y M L A N O M . inu drugi verni so spoznal. Ne veiste li vi, kai tu Pismu od tiga Eliasa Judi bili, ampag kar ie nih odpahnenih, pravi [? ] Koku on prossi Boga zubper ta Izrael, re- ty isti so zavolo nih nevere odpahneni, koč: [3]»Gospud, oni so te tuie preroke ubyli inu tuie koker ie od nih prealtarie rezvalili inu iest sem sam ostal inu oni isčeio rokovanu. 164. Jer 31,7; Jere. xxxi, meni mui život vzeti.« [4]Ampag kai pravi k nemu ta 1 Kr 19,10; iii. Reg. xix, 5 Mz 29,3; Deut. ix, Božya odguvor [? ] »Iest sem sebi ohranil sedem Iz 6,9–10; Esa. vi, Mt 13,14–15; tavžent mož, kateri neso suih kolen poklunili pred Math. xiii, Jn 12,40; Joh. xii, teim Baalom.« [5]Glih taku per tim sadašnim času so Apd 28,26–27; Act. xxviii, Ps 69,23–24. Psal. lxix. 164 čez ostali eni ostanki po tim izvolenem te gnade, [6]ie li pag iz te gnade, taku nei iz tiga zaslužena tih dell, sice ta gnada bi ne bila gnada. Ie li pag iz tiga zaslu- žena tih del, taku ta gnada ništer nei, sice tu zasluže- ne bi ne bilu zaslužene. [7]Kai ie uže [? ] Kar Izrael isče, tiga ne doseže, ampag tu izvolene ie doseže, ty drugi so oslipleni, [8]koker ie pissanu: »Bug ie nim dal eniga bodečiga duha, oči, de ne vidio, inu vušesa, de ne sli- šio do donašniga dne.« [9]Inu David pravi: »Oberni sse nih myza k animu štryku inu lovlenu inu udarcu inu nim k animu povernenu. [10]Oslepi nih oči, de ne vido, inu ugibli doli veden nih herbat.« B. [11]Taku iest tedai pravim, so li se oni za tu opote- Bug hoče na tim svei tu imeiti vselei knili, de bi imeili pasti [? ] Nekar taku. Ampak skuzi eno cerkov, tu ie ene ludi, kir Boga prov nih padec ie tu izveličane tim aydom došlu, de bi znaio, česte, od nee h timu ayfranu dražilu. [12]Zakai, aku nih padec ie tu veliku blagu tiga svita inu nih doli iemlene ie tu veliku blagu tih aydov, koku veliku več nih obil- nu dopolnene [? ] [13]Iest z vami, aydi, govorim, po- tehmal 78 T A X I . C A P. 1 9 tehmal sem iest tih aydov ioger, iest muio službo če- nega Synu prov drusto delam, gim pridiguio inu [14]de bi koku mogel te, kir so muie messu, molio; obtu, kadar ty h timu ayffranu rezdražiti inu iz nih naketere izveli- Judi neso hoteli prov verovati, ie Bug nom čati, aydom to gnado dal, [15]zakai kadar nih odveržek ie ta sprava tiga svita, kai bi tu nih gori iemlene druziga bilu, samuč koker de prov veruiemo. S tako gnado pag se de bi se ta leben od tih mertvih semkai vzel [? ] mi nemamo prevzeti, [16]Ie li temuč bogaboieči inu tu začene svetu, taku tu testu ie tudi svetu, inu ie li ta hvaležni biti pruti koren svet, taku so te veye tudi svete. Bogu. [17]So li pag na- Rom. i, ketere veye odlomlene, ti pag, kir si ena dyvia olika i. Thi. ii, ii. Thi. i, bil, si noter v ne vceplen inu si diležen ratal tiga ko- Jere. xi, rena inu tolsti te olike, Eccles. vii, [18]ne hvali se zubper te veye. ii. Cor. iii.165 165. Rim 1,5; Aku se ti pag zubper nee hvališ, (taku ti imaš veiditi,) 1 Tim 2,7; 2 Tim 1,11; de nekar ti tiga korena ne nošiš, temuč tu koren te- Jer 11,16; be. Sir 7,1; [19]Na tu ti pag porečeš: Te veye so odlomlene, de 2 Kor 3,5. sem iest vpelcan. [20]Ti prov praviš. Oni so odlomleni zavalo166 nih nevere, ti si pag obstal skuzi to vero. Ne 166. Zavolo bodi preofferten, temuč bui se. [21]Zakai, aku Bug nei tim naturskim veyem zenessil, gledai, de se kei ne pergodi, de on tudi tebe se ne bo šonal. [22]Obtu po- gledai ti to dobruto inu ostrobo Božyo, to ostrobo na tih, kir so pali, to dobruto pag na tebi, aku v ti dobruti ostaneš, sice ti boš tudi izsecan [23]inu oni, aku v ti neveri ne ostano, bodo vcepleni, Bug premore nee dob ru spet vcepiti. [24]Zakai si li ti iz te olike, ka- tera ie po naturi dyvia bila, vunkai izsecan inu zu- bper to naturo v to dobro oliko vceple [ n ], koku ve- liku več le-ty, kir so naturski, bodo v nih lastno oliko vcepleni. E iii Lubi 79 H T I M R Y M L A N O M . C. [25]Lubi bratie, iest hočo, de imate veiditi le-to H ti pravi, stari Božy kers čanski veri se skrivnust, de ne bote sami per sebi offertni, de ta sli- bodo od dan do dne ty eni Judi, aydi, pota se ie en deil pergodila timu Izraelu, dotle ie tu Turki inu falš kerdopolnene tih aydov noter prišlu, [26]inu de taku ta ce- sčeniki preobračovali. li Izrael bode izveličan, koker ie pissanu: »Ta odre- Luc. xx, 167. Lk 21,24; Esa. lix, šenik pride iz Siona inu bode to nevernost proč Iz 59,20–21; Jere. xxxi, Jer 31,31–34; obernil od tiga Jacopa [27]inu le-tu ie mui testament ž Psal. xiii, Ps 13; Heb. viii, x.167 nimi, kadar iest vzamem proč nih grehe.« [28]Po tim Heb 8,8–12; Heb 10,16. evangeliu iest nee imam za souvražnike za vašo volo, ampag po tim izvolenu so oni meni lubi zavolo tih očakov. [29]Zakai ty daruvi inu tu poklicane Božye so prez grevinge. [30]Zakai koker vi nakedai neste vero- vali Bogu, zdai pag ste vi milost dobili skuzi nih ne- vero, [31]glih taku so oni zdai neverni, kadar ste vi to- milost dobili, de oni tudi dobe to milost. [32]z a k a i b u g i e v s e p o d t o n e v e r o z a p e r l , de on vsem milost izkaže. D. [33]O, koku ena globoka inu bogata reč ie ta mo- Mi nemamo po tei skrivni, temuč po tei drost inu spoznane Božye, te nega pravde se ne mo- v tim evangeliu rezodiveni voli Božy go zapopasti inu ty nega poti se ne mogo izvprašati. vprašati. [34]Zakai du ie to missal tiga Gospudi spoznal [? ] Oli Sap. ix, Esa. xi, du ie nega svitnik bil [? ] [35]Oli du ie nemu kai poprei i. Cor. ii.168 168. Mdr 9,13; Iz 12; dal, de bi se nemu spet povernilu [? ] [36]Zakai od nega 1 Kor 2,16. inu skuzi nega inu v nim so vse riči, nemu bodi ta čast vekoma, amen. TA XII. CAP. A. Doseh- 80 T A X I I . C A P. 2 0 A. Dosehmal ie s. Paul zadosti vučil te Rymlane to vero, de Bug vse zlaht169 ludi le za vere v Jezusa volo v suio milost vzame, grehe odpusti. 169. Žlaht. V le-tim capituli pag inu potle te kersčenike, kir so skuzi to vero v Jezusa brumni, sveti inu otroci Božy postali, vuči, kakove offre inu službe ima- io, dotle so na tim sveitu, Bogu izkazovati, koku ž nih životom, telessom, stanum inu lebnom se deržati. De nemaio, pravi tukai s. Paul inu drug- di s. Peter, 1. Pet. 2, 170 naprei več to nezastopno živino, koker ty Iudi inu 170. 1 Pt 2,12. aydi, klati, žgati inu offrovati, temuč nih lastna živa telessa imaio ve- den offrovati Bogu. Tu ie: te nih hude žele imaio notri v sebi moriti, nih tellu čistu inu svetu ohraniti, tim Božym zapuvidom biti pokorni. Inu ž nih darmi se nemaio prevzeti, temuč ž nimi eden drugimu služiti, koker ty vudi vsakim telessu eden drugimu strego. B. Vely pridigariem, de zve- istu inu prov pridiguio, tim špitalmostrom, de tim bozim z dobro volo strego, tim bogatim, de radi, z vesseliem bugaime dado, tim gospodari- em, de dobru gospodare, vsem gmain kersčenikom vely, de se vmei sebo iz serca lubio, poštuio, veden molio, bozim inu potrebnim ludem pomagaio, nikomer hudu ne govore inu de se varuio pred offertio. C. Zapoveda vsem vernim, de se pohlevnu, poštenu inu brumsku povsod, vselei, pred vsemi ludmi derže inu ž nih dobrimi delli nih vero izkažo, z nikomer ne serde inu ne kregaio, de sami se ne mesčuio, nih souvražnike lubio, dobru za hudu deio. NAtu iest vas, bratie, skuzi te milosti Božye A. prossim, de vi podaste vaša telessa Bogu k ani- Kersčeniki so skuzi to vero v Jezusa drumu živimu, svetimu inu perietnimu offru, de ta vaša guč royeni, ponovleni inu dobra debla služba Božya bode pametna. sturieni, obtu [2]Inu timu svitu ne bo- dite vi glih, temuč preminite se skuzi tu ponovlene te vaše misli, de bote znali prov, kai ie ta vola Božya, kai ie dobru, perietnu inu popolnoma. [3]Zakai iest vsakimu, 81 H T I M R Y M L A N O M . imaio vže naprei čivsakimu, kir ie vmei vami, skuzi to gnado, kir ie meni ste misli, dobro šego imeiti inu dober sad dana, pravim, de oben kai več od sebe ne derži, temuč pernesti. Ephe. v, iiii, tu, kar se spodobi deržati, de bode pošten inu treziv i. Thes. iiii, po tim, koker ie Bug enimu vsakimu rezdelil to mero Phil. iiii, i. Cor. xii, 171. Ef 4,22–24; te vere. [4]Zakai, koker mi v tim enim telessu dosti vu- i. Pet. ii, iiii.171 1 Tes 4,12; dov imamo, ampag ty vudi ne imaio vsi glih eniga Flp 4,8; 1 Kor 12,12; dia ne, [5]taku mi nas dosti smo enu tellu v Cristusu inu 1 Pt 2,1.11–12; sledni eden tiga drugiga vudi. 1 Pt 4,3. B. [6]Inu mi imamo mnogetere daruve, nom dane po Vsaki kersčenik ima ž nega darum, statei gnadi. Ima li du tu prerokovane, de se tu istu s num inu oblastio Bogu inu nega bližto vero zgliha. [7]Ima li du kako službo, ta isti strezi nimu zveistu služiti. tei službi. Kateri vuči, ta isti strezi timu vučenu, [8] i. Cor. xiiii, Math. vi, v, kateri opomina, ta isti strezi timu opominanu. Ka- 172. 1 Kor 12,4–7; Heb. xiii, Mt 6,1–2; 5,20; ii. Cor. ix, teri komu kai daie, ta isti dai s preprostim sercem. Heb 13,2–3; Amos v, 2 Kor 9,5–12; Kateri ie čez druge postavlen, ta bodi flissig. Kateri Eph. iiii, Am 5,14–15; i. Pet. i, ii, v.172 milost izkazuie, ta isti no izkaži z vesseliem. [9]Ta lu- Ef 4,25; 1 Pt 1,22; 2,12. bezan ne bodi falš, ne hynavska. Souvražite tu, kar ie hudu, deržite se h timu, kar ie dobru. [10]Lubite se vmei sebo s to bratovsko lubezno. Pridi eden timu drugimu s teim poštovanem naprei. Kar imate stu- riti, v tim ne bodite lini. [11]Bodite goreči v tim duhu. Strezite timu času. [12]Bodite vesseli v tim vupanu, v nadlugah terpežlivi. Veden inu do konca molyte. [13] Tim svetnikom v nih potrebi podilite. Radi erper- guite. [14]Dobru recite tim, kir vas preganeio, žegna- ite vi nee inu ne kalnite. [15]Vesselite se s teimi vesse- limi inu plačite se s teimi, kir se plačeio. [16]Bodite ene missli eden pruti drugimu. Ne 82 T A X I I I . C A P. 2 1 Ne vzdiguite tih vaš missel h tim vissokim ričem, B. temuč deržite se doli h tim nizkim. Ne deržite sami Ty verni se imaio pruti vsem ludem sebe za modre. periaznivu inu po[17]Nikomer ne povračuite hudu za hu- štenu, tu ie, po tih X. du. Flissaite se tiga poštena pred vsemi ludmi. zapuvidih, deržati, [18]Ie li mogoče inu kuliku na vas leži, taku imeite zo vsemi de taku ž nih dobrimi delli te hude inu myr. neverne h ti veri per[19]Nekar se sami ne mesčuite, vi lubeznivi, temuč vabio inu perpravio. daite meistu timu serdu, zakai onu ie pissanu: »Meni Phil. ii, 173. Flp 2,14; sliši tu mesčene, iest hočo poverniti, pravi ta Gos- Prov. xx, xxv, Prg 25,21–22; 20,23; i. Pet. iii, 1 Pt 3,8–11; pud.« ii. Cor. viii, [20]Obtu, ie li tui souvražnik lačen, dai nemu iei- 2 Kor 8,21; Heb. xii, x, sti, ie li žeien, dai nemu piti, kadar ti tu deiš, taku ti Heb 12,14; 10; Math. v.173 Mat 5,21–44. živu ogale zbiraš na nega glavo. [21]Ne pusti se od hu- diga premoči, temuč premozi tu hudu s teim dobrim. TA XIII. CAP. A. Zapoveda vsakimu človeku sui lastni pravi, mali ali veliki gosposčini v tih ričeh, kir neso zubper Boga, volno pokorsčino izkazati. Zakai ta gosposčina nema od sama sebe take oblasti inu moči, temuč Bug ie nim to isto dal, de s to isto imaio Bogu inu tim ludem služiti, pravi vuk, prave Božye službe terditi, te brumne myriti, te hude štraifati. Obtu ima vsaki dati tei gosposčini, kar ni sliši, de s teim nih oblast mogo gori deržati, myr inu pravico terditi inu ohra- niti. » Ta gosposčina,« pravi, »ie en služabnik Božy«; s teim opomina inu vuči sledno gosposčino, de nih oblast inu službo imaio po Božy voli pelati inu opravi- ti, nikomer syle ne krivine sturiti. B. Vely vsem kersčenikom, v kakeršnim sta- nu inu oblasti so, de to lubezan pruti vsem ludem izkažo; kadar tu istu deio, taku obene zapuvidi Božye ne prelomio, zakai zapuvidi sreda inu konec ie ta lubezan. C. Opomina, de terdnu veruiemo timu evangeliu, to gnado inu milost Božyo, v Cristusu vsem ludem naprei postavleno, z vesseliem inu s pravo vero gori vzamemo. Inu de vže naprei, v ti veri stoyeč, poštenu pred Bugom inu pred ludmi hodimo, de nemamo več požrehi, ne pyanci, ne curbary biti, ne nida ne souvraštva vmei sebo imeiti inu tu naše tellu z maso gori deržati. F Vsaka 83 H T I M R Y M L A N O M . A. Vsaka duša bodi tim visšim oblastom podveržena. Sledni kersčenik ie dolža[n] suio gospo­ Zakai nei oblasti samuč od Buga inu te oblasti, kir sčino lubiti, poštovati, ni v pravih ričeh so, so od Buga nareiene. [2]Obtu, kateri te oblasti biti pokoren inu stoy zuper, ta isti tei Božy naredbi zuper stoy. Inu zvei stu dati, kar ni sliši, inu za no prosty, kir zuper stoie, ti isti bodo čez sami sebe to sod- siti. Sap. vi, bo pryeli. [3]Zakai ti vyudi neso tim dobrim dellom k Math. xvii, xxii, animu strahu temuč, tim hudim. Inu aku se ti nečeš i. Pet. ii, 174. Mdr 6,3; Jere. xxvii, Mt 17,24–25; 22,21; te oblasti bati, taku sturi ti tu, kar ie dobru, inu boš Ezech. xlvi. 174 1 Pt 2,13–15; hvalo od nee imel. [4]Zakai ona ie en služabnik Božy, Jer 27,7.11; Ezk 46,18. tebi h dobrimu. Aku ti pag hudu sturiš, taku se ti bui, zakai ona ne nossi tiga meča zabston. Ona ie en služanik Božy, en mesčavec h timu serdu čez tiga, kir hudu sturi. [5]Za tiga volo ie potreba pokornim biti, nekar le samuč zavolo tiga serda, temuč tudi za- volo te vysti. [6]Inu za le-tiga volo vi te pravde plačui- ete, zakai oni so služabniki Božy, kir na tu istu gle- daio. [7]Obtu daite vsakimu tu, kar ste dolžni. Komu pravdo, timu pravdo; komu col, timu col; komu B. strah, timu strah; komu čast, timu čast. Kadar vsakiga čleve[8]Ne bodite nikomer kai dolžni, samuč le-tu, de 175. Človeka. ka175 lubimo, taku smo pruti vsem luse vi vmei sebo lubite. Zakai kateri tiga drugiga lu- dem sturili, kar smo dolžni. bi, ta ie to postavo dopolnil. [9]Zakai le-tu: ne pre- Exod. xx, šustvai, ne vbyai, ne kradi, falš pričovane ne govo- Levit. xix, Math. xxii, ri, ne želi inu ie li kaka druga zapuvid, ta ista ie v Gal. vi, 176. 2 Mz 20,12–17; i. Thi. i. 176 le-tei bessedi zapopadena: Lubi tuiga bližniga ko- 3 Mz 19,18; ker sam sebe. [10]Ta lubezan timu bližnimu hudiga Mt 22,23; Gal 5,14; ne sturi. Obtu ta lubezan ie te postave dopolnene. 1 Tim 1,5. Inu 84 T A X I I I I . C A P. 2 2 Ta Novi testament [11]Inu kadar mi veimo le-tu, tu ie le-ta čas, de ie ta ura tukai, de se mi od tiga sna gori obudimo. (Zakai zastopn/iše/ koker ta Stari od Cristusa gotu naše izveličane ie zdai bliže koker tedai, kadar vori, zatu smo dolžni biti hvaležni inu tismo verovali.) mu evangeliu pokor[12]Ta nuč ie minila, ta dan pag se ie per- bližal. Obtu verzimo od sebe ta della te tamnote inu ni. i. Thes. v, obleicimo tu orožie te luči. Luc. xxi, [13]Hodimo poštenu koker Gal. v. 177 177. 1 Tes 5,4–8; podnevi, nekar v pozreisčini inu v pyanstvi, nekar v Lk 21,34; postelah inu v ne čistustih, nekar v kreigu inu v nidu, Gal 5,19–21. [14]temuč obleicite tiga Gospudi Jezusa Cristusa. Inu ne skerbite za tu messu, de bi hoteli nega luštom za- dosti sturiti. TA XIIII. CAP. A. Tim Iudom ie bilu od Buga skuzi Moizesa dosti riči od messa, od ptyc, od divyas čine, od ryb, od kry, od rakov ieisti prepovedanu inu dosti prazni- kov praznovati zapovedanu. Nu, take take zapuvidi od spiže inu praznikov ie Cristus gori vzdignil. De ty kersčeniki vse riči, kir so zdrave, smeio inu mogo ieisti prez greha inu vsag dan delati. Oli take kersčanske fraynge inu perpusčena neso vsi Iudi, inu ty iogri tudi nekar, pervič inu zdaici zastopili, Act. 10, 11, 15, Gal. 2. 178 Ty eni, naisi so uže kersčeniki bili, so menili, oni so 178. Apd 10,10–15; še dolžni takim Moizesevim postavom od spiže inu proznikov179 deržati, ty 11,3; 15,1; drugi pag iz aydov inu iz Iudov, kir so v ti korsčanski180 veri terdni inu vuGal 2,12. čeni bili, so ieili pred vsemi vse žlaht spiže, neso sobot več praznovali inu so 179. Praznikov. iz takih šibkih preprostih kersčenikov špot delali inu ž nimi dišputirali. Ta- 180. Kersčanski. ke prešerne, offertne kersčenike tukai s. Paul svari inu vuči, de imaio s teimi šibkimi poterplene imeiti inu nih visty ne zmotiti ne režalovati. Raven tiga t/u/di te šibke vuči, de nemaio te, kir vse žlaht spiže sledni čas ieido inu vseh praznikov ne praznuio, soditi inu ferdamnati. Zakai oni tudi per ieidi inu pred nih dellu s pravo vero hvalio Boga. B. Vely no[m] vsem kersčenikom, de mi nikogar ne z ydio, ne s pytiem, ne z bessedo, ne z dianem v ti ve- F 2 ri 85 H T I M R Y M L A N O M . ri ne zmotimo, ne zblaznimo inu v tu cbivlane ne perpravimo. Zakai taku cbi- vlane inu zblaznene vzame iz tiga človeka serca ta strah Božy inu to vero, de za Buga več ne rodi inu na nega ne kliče v nadlugah. Obtu en vsaki per ferdamne- nu nega duše gledai, de on suiga bližniga z obeno ričio v ti veri ne zmoti, zakai, kar človik s cbivlom inu prez te vere dei, tu istu ie greh inu Bogu ne dopade. A. Tim novim preprostim kersčeniko[m], kir se puste podvuči­ TIga šibkiga v ti veri vzamite ga vi gori, nekar da bi ga vi s teim disputiranem v tu cbivlane per- ti, kadar zdaici vseh pravili. [2]eden veruie, de se more ieisti od vseh riči, stukov te vere ne zaen drugi pag, kir ie šibag, iei zeele. [3]Kateri iei, ta ne stopio inu od suih starih navad inu ferahtai tiga, kir ne iei. Inu kateri ne iei, ta tiga, kir službi, kir neso zubper Boga, ne hote iei, ne sodi, zakai Bug ga ie gori vzel. [4]Du si ti, kir pustiti, se ima zeneeniga ptuiga hlapca sodiš [? ] On suimu lastnimu go- sti inu nih nezastop inu preprosčino na spudi stoy oli pade. On pag more dobru gori postav- bulše izložiti. Jac. iiii, len biti, zakai Bug ie mogoč nega gori postaviti. [5] Col. ii, Ede [ n ] derži od eniga dne več koker od druzi ga, en Phil. ii, Gal. vi, drugi pa derži vse dni glih. en vsaketeri bodi dobru ii. Cor. v, Esa. xliii, zagvišan v sui maningi. [6]Kateri kai derži od tih dni, Math. xxv. 181 181. Jak 4,11–12; ta derži timu Gospudi, inu kateri kai ne derži od tih Kol 2,16; Flm 2; dni, ta timu Gospudi ne derži. Kateri iei, ta timu Gal 6,5; Gos pudi iei, zakai on zahvali Boga. Inu kadar ne iei, 2 Kor 5,10; Iz 45,23; ta timu Gospudi ne iei inu zahvali Boga. [7]Zakai oben Mt 25,31–33. nas nei sam sebi živ inu oben sam sebi ne umerie. [8] Zakai, smo li mi živi, taku smo mi živi timu Gos pudi, aku pag mi umeriemo, taku mi timu Gospudi umeri- emo. Obtu, smo li mi živi oli umeriemo, taku smo ti- ga Gospudi. [9]Zakai k le-timu ie tudi Cristus umerl 86 T A X I I I I . C A P. 2 3 umerl inu ie gorivstal inu ie spet oživil, de on čez te mertve inu čez te žive gospoduie. [10]Ti pag, zakai so- diš sodiš tuiga brata [? ] Oli ti tudi, zakai ferahtaš tui- ga brata [? ] Potehmal mi vsi bomo pred ta rihtni stol Cristusev naprei postavleni, [11]zakai onu ie pissanu: »Koker sem iest živ, pravi ta Gos pud, meni se mora slednu kolenu pokloniti inu sledni iezik bode spoznal Boga.« [12]Obtu en vsakateri od nas bode od sam sebe dal raitingo Bogu. [13]Obtu ne sodimo več eden tiga drugiga, temuč veliku več sodite vi le-tu, de oben su- imu bratu opoteknena oli zblaznene ne postavi. B. [14]Iest veim inu sem zagvišan v tim Gospudi Jezusu, de obena reč sama na sebi nei nečista, temuč le-timu, Prava vera inu služba Božya ne stoy v ti kir šacha, de ie kaka reč nečista, timu istimu ie neči- spiži, na ieidi, na pytiu, na dneh oli na sta. gvantu, temuč v tim [15]Aku pag tui brat zavolo te spiže žalosten rata, taku ti uže več ne bodeš po tei lubezni. Ne pogubi s sercu, v ti veri, v tim duhu inu v ti risnici. tuio spižo tiga, za kateriga ie Cristus umerl. Joh. iiii, [16]Obtu Tit. i, gledaite, de tu vaše dobru ne bode šentovanu. i. Cor. viii, [17]Za- kai tu kralestvu Božye nei ta spiža inu tu pytie, te- ii. Mach. vi.182 182. Jn 4; Tit 1,15; muč ta pravica inu ta myr inu tu vesselie v tim Svetim 1 Kor 8,9–13; 2 Mkb 7,1–2. Duhu. [18]Kateri tedai v le-tih ričeh Cristusu služi, ta isti ie perieten Bogu inu ty ludie nemu prou dado. [19] Obtu trahtamo po tih ričeh, kir k myru inu h pobul- šanu vmei nami služio. [20]Ne rezderi tu dellu Božye zavolo te spiže. One so, ia, vse riči čiste, ampag hudu ie timu človeku, kir s teim opoteknenem nega vysti F iii iei. 87 H T I M R Y M L A N O M . iei. [21]Onu ie dobru ne ieisti messa, ne pyti vina, ne kai druziga sturiti, skuzi kateru se tui brat opotakne oli zblazne oli šibag rata. [22]Ti imaš vero [? ] Imei no per sam sebi, pred Bugom. Izveličan ie ta, kir sam sebe ne sodi v tim, kar on prov da. [23]Kateri pag cbivla inu na tu iei, ta isti ie ferdamnan, zakai on ne iei iz te vere. Vse tu pag, kar ne gre iz te vere, ie greh. TA XV. CAP. A. Vely, de tih slabih kersčenikov pomancane, grehe inu tadle imamo preter- peti, nekar zdaici koker ta farizeus, Luc. 18, nih ferdamnati, temuč z lepimi bessedami podvučiti inu vabiti spet h ti pokuri inu h pravi, terdni veri. Zakai Cristus tudi z nami veliku terpi, naše grehe pregleduie inu suiemi darmi, suio močio inu oblastio se nei offertoval. Phi. 2. Temuč zo vsem nom služil. Potle pravi, s čemu mi imamo tu S. pismu brati, de se iz tiga navučimo biti volni inu terpežlivi, de se v tih naših nadlugah inu težkih izkušnavah tiga priho- dniga dobriga večniga lebna imamo troštati inu s takim troštom te nadluge lahke inu kratke sturiti. Zakai tu S. pismu le od tiga prihodniga lebna inu ne- beskiga vesselia govori inu vse ludi tiakai napelava. B. Pravi, naisi ie Cristus le tim Iudom pridigal inu služil v nega človestvi, s teim ie on hotel Božym oblubom sturiti zadosti, oli taka nega služba inu martra ie tudi tim aydom skuzi evangelium ponuiena inu podilena. Zatu ty Iudi inu aydi, koker David tudi vely, imaio hvaliti Boga. C. Prossi te rymske verne Iude inu ayde, de ta nega pisma inu navuk od nega za dobru gori vzamo. Zakai on tu dei koker en ioger, kir ima gnado inu poročene od Buga, inu tak vuk ie Božy inu risničin, zakai Bug ta nega vuk s teimi caihni inu čudesi skuzi nega poteriuie. Inu on s to nega evangelisko pridigo offruie, tu ie, ner to vegšo službo Bogu izkažuie, de skuzi to pridigo tudi ty aydi postano en svet offer Božy, tu ie, de se cilu Bogu podade, Bogu, nega bessedi terdnu veruio, ga česte inu hvalio, kličeio na nega, nemu z vesseliem, z dobro vistio služio inu so z dobro volo pokorni. D. Pra- vi od 88 T A X V. C A P. 2 4 vi od nega pusledniga hoyena v Ieruzalem. Inu koku ie od tih aydovskih kersčenikov eno almožno zbral; to isto hoče tim iudovskim kersčenikom v Ieru- zalemu zveistu dati. Zakai tedai ie bila povsod velika dragota inu ty kersčeniki so bili čestu obrupani inu pregnani, obtu so veliko lakoto terpeli. Tim so ty dru- gi kersčeniki zveistu pomagali; od take lakote, vlečena inu ieče s. Paula neideš pissanu Act. 11, 20, 21. 183 E. Opomina vse kersčenike, de za nega zveistu inu iz 183. Apd 11,29; serca molio, zakai on ie veidil, de ty neverni Iudi so nemu bili sylnu souvraž 20,35; 21,16. zavolo, kir ie bil on od nih vere pal inu kir ie povsod zubper nih vero pridigal inu pissal, obtu ie potreboval Božye pomuči inu varovane. MI pag, kir smo močni, smo dolžni tih šibkih A. slabust nesti inu nekar nom sami sebi dopasti, Kadar naš brat kak [2] tadel oli greh ima na ampag en vsaketeri od nas ima dopasti suimu bližni- sebi, tiga imamo s krotkimi bessedami mu h dob rimu inu h pobulšanu. svariti inu podvižati [3]Zakai Cristus tudi nei sam sebi dopal, temuč koker ie pissanu: »Tih fer- na pravi pot. V nadlugah se imamo tih žmaaine, kir so tebe feržmaali, ie na me palu.« Božyh oblub, kir so [4]Zakai v ti Bibly zapissane, vse riči, katere so poprei zapissane, te so no [ m ] h ti- terdnu z vero deržamu navuku zapissane, de skuzi tu volnu terplene inu ti. Gal. vi, trošt tiga Pisma imamo tu vupane. Psal. lxix, [5]Inu Bug tiga vol- Ro. iiii, niga terplena inu trošta dai vo [ m ], de bi ene misli i. Cor. i. vmei sebo bili, po Jezusu Cristusu, Phil. ii. 184 184. Gal 6,10; [6]de bi vi z ano Ps 69,10; misselio, z anemi vusti hvalili Boga inu Očeta našiga Rim 4,23–24; 1 Kor 1,10; Gos pudi Jezusa Cristusa. [7]Obtu vzamite se gori vmei Flp 2,2. sebo, koker ie Cristus vas gori h ti hvali Božy. B. [8]Iest pag pravim, de Jezus Cristus ie bil en služabnik te obreze zavolo te risnice Božye, de Cristus ie ia po tim človestvi od iudovske ie poterdil te oblube, tim očakom sturiene. [9]Ty aydi pag imaio hvaliti Boga za tako milost, koker 89 H T I M R Y M L A N O M . žlahte royen, oli ž koker ie pissanu: »Za tiga volo iest hočo tebe hvaliti nega pridigo, martro ie aydom, vse[m] vmei teimi aydi inu tuimu imenu peiti.« [10]Inu zupet žlaht lude[m] služil, vse[m] vernim dobil pravi: »Vesselite se vi, aydi, ž nega folkom.« [11]Inu zu- ta večni leben. pet: »Hvalite tiga Gospudi vi vsi, aydi, inu čestite ga ii. Reg. xxii, Psal. xviii, cxvii, tudi ž nimi red vi vsi ludie.« [12]Inu zupet Esaias pravi: Deut. xxxii, Esa. xi.185 185. 2 Sam 22,50; »Bote ta koren tiga Iessa inu ta, kir vstane, gospodo- Ps 18,50; 117,1; vati čez te ayde, na tiga bodo ty aydi vupali.« [13]Ampag 5 Mz 32,43; Iz 11,10. Bug tiga vupane, ta napolni vas vsakim vesseliom inu myrom v tim verovanu, de vi bote obilnu vupane imeili skuzi to muč tiga Svetiga Duha. C. [14]Iest pag, lubi bratie, dobru veim od vas, de ste Opomina te Rymlane, de ta nega vuk polni dobrute, napolneni vsiga spoz nane, de pre- koker Božy gori vzamo z dobro volo, morete sami eden drugiga opominati. [15]Ampag iest zakai on ima enu sem vom, lubi bratie, nakuliku serčneši pissal, ko- zuseb poročene od Buga tim aydom ker ta, kir se [ m ] hotel od tih riči vas opomeniti za- povsod pridigati ta evangelium inu nee volo te gnade, katera ie meni dana od Buga, [16]de h ti pravi veri persem en služabnik Jezusov Cristusov vmei temi ay- praviti. Esa. lii, di, de offruiem ta evangeli Božy, de ty aydi bodo Ro. i, i. Thes. ii.186 186. Iz 52,15; en perieten offer, posvičen skuzi Svetiga Duha. [17] Rim 1,1; Obtu iest imam s čim se hvaliti v Cristusu Jezusu, v 1 Tes 2,4. tih ričeh, kir slišio Bogu. [18]Zakai iest bi ne smel kai od tih riči govoriti, katerih bi ne bil Cristus skuzi mene sturil; iest sem te ayde h ti pokorsčini per- pravil s to bessedo inu s teimi delli, [19]skuzi to muč tih caihnov inu čudessov inu skuzi to muč tiga Du- ha Božyga, taku de sem od Ieruzaleme inu undu- 187. L1545, V: kai okuli noter do te Slovenske dežele187 napolnil Illyricum. s teim 90 T A X V. C A P. 2 5 s teim evangeliom Cris tusevim. [20]Inu iest sem se flis- sal pridigati ta evangelium nekar undu, kir ie Cristus poprei bil imenovan, de bi na eniga druziga grunt ne zidal, [21]temuč, koker ie pissanu: »Le-ty, katerim nei od nega oznanenu, bodo vidili inu ty, kateri neso sli- šali, bodo zastopili.« [22]Inu za le-tiga volo sem iest če- stu bil zaderžan q vom priti. [23]Ampag zdai, kadar ne- mam v le-tih deželah več prostora, želim vže v dos tih leitih q vom priti, [24]kadar iest v to Išpanio povlečem, taku hočo q vom priti. Zakai iest vupam, de v tim is- tim skuzi hoiene vas bom vidil inu de bom od vas tia- kai izpremlen, oli vsai taku, de se vas poprei nakuliku naveličam. D. [25]Zdai pag iest vlečem tiakai v Ieruzalem služiti tim svetnikom, Farmani inu šulary [26]zakai ty iz Macedonie inu iz Ahaie so dolžni nih vučeniso radi eno gmain štivro vkupe zlužili tim bozim kom, kir prov, zveistu pridiguio inu vusvet nikom v Ieruzalemu. če, dati nih potrebo. [27]Zakai taku ie nim dobru dopalu inu oni so nih dolžniki. Zakai, so li ty aydi od Act. xx, i. Cor. ix, xvi, 188. Apd 19,21; nih tih duhovskih riči diležni ratali, se spodobi, de ii. Cor. viii, ix, 1 Kor 16,6; Gal. vi.188 2 Kor 8,1; 9,2.12; oni tudi nim služio s teimi teles nimi. [28]Kadar tedai le- Gal 6,6. -tu dopernessem inu le-ta zapečaten sad nim izro- čim, hočo skuzi vas v to Ispanio vleči. [29]Iest pag veim, de kadar q vom pridem, de iest s polnim žeg nom tiga evangelia pridem. E. [30]Inu iest vas, bratie, prossim skuzi Jezusa Cristu- sa, Gospudi našiga, inu skuzi to lubezan tiga Duha, Eden za drugiga, nerveč za pridigarie de vi meni v muim štritanu pomagate s teimi moramo vede[n] molyti, zakai tih vermolytvami pruti Bogu, nih proš[31]de iest bom rešen od tih ne- G vernih 91 H T I M R Y M L A N O M . ne per Bugi veliku vernih v ti Iudovski deželi inu de ta muia služba, ka- velaio. ii. Cor. i, tero iest imam sturiti v Ieruzalemu, bode perietna tim Ephe. vi.189 189. 2 Kor 1,11; Ef 6,18. svetnikom, [32]de iest z vesseliem q vom pridem skuzi to volo Božyo inu de se z vami ohladim. [33]Ta Bug pag tiga myru, ta bodi zo vsemi z vami, amen. TA XVI. CAP. A. Hvali to ženo Febo inu vely Rymlanom, de no za lubu imaio, ni v ni potrebi svetuio inu pomagaio zavolo, kir se ie zo vsem deržala, koker eni verni ženi sliši, 1. Thi. 5; ona ie tudi nemu inu drugim kersčenikom stregla inu od nee blaga ž nimi podilila. Inu per le-ti Febi ie le-ta lyst iz Corinta v Rym poslal. B. Nakaterim rymskim kersčenikom zdravie inu vse dobru prossi, tu ie, koker mi Crainci govorimo, službo spoveida, nerveč tim, kir so nih vero z volnim terplenem, z lubezno, s podilene[m], s pomaganem, s erperganem inu zo vsemi dobrimi delli pruti Bogu inu pruti ludem izkazali. C. Opomina inu vely, de se ty kersčeniki veruio pred falš perlizavskimi vučeniki, kir iz nih la- stne pameti, iz sa[n], iz ličkakih prikazin Bogu služiti vuče, zakai taki, naisi veliku, vissoku slatkimi bessedami govore od Buga, ne isčeio česti Božye, ne izveličane suiga bližniga, temuč suio lastno hvalo, sui nuc inu dobitag, de 190. Flp 3,18–19; mogo le sui lastni trebuh mazati. Phil. 3. Col. 2. 2. Pet. 2. 190 D. Na koncu Kol 2,8; hvali Boga v tim imeni Cristusa zavolo, kir ie v tih puslednih časih to veliko 2 Pt 2,1–3. skrivnust, ta evangeli, de le skuzi to vero v nega Synu hoče te ludi izveličati, pustil tudi tim aydom po vsem sveitu pridigati inu vsem ludem oznaniti inu rezodeti. A. Iest vom poročim to Febo, našo sestro, te cenhre- Kersčeniki imaio eden drugimu pomaske cerqve služabnico, [2]de vi no gori vzamete v tim gati inu služiti. Gospudi, koker se spodobi tim svetnikom, inu stuite ni poleg vseh ričeh, v katerih ona bode vas potrebo- vala, zakai ona ie tudi nim dostim poleg stala inu tudi meni samimu. B. [3]poveite to službo od mene tei prisci inu timu Vmei teimi Aquilu, 92 T A X V I . C A P. 2 6 Aquilu, muim pomogavcem v Cristusu Jezusu, kersčeniki tedai v [4]ka- tera sta nyu vrat za mui život bila podlužila, kateri- Rymi nei bilu pape­ žov ne cardinalov, ma nekar le iest sam hvalo daiem, temuč tydi vse ay- temuč eni dobri pridigary, pošteni modovske cerqve, žie inu dobre žene. [5]poveite tudi službo tei cerqvi, kir ie v nega hiši. poveite službo epenetu, muimu lube- Act. xviii. 191 191. Apd 18,2– 3.18.26. znivimu, kateri ie ta pervični iz tih v ti Ahai v Cri- stusu. [6]poveite službo tei mariy, katera ie dosti muie inu skerbi z nami imeila. [7]poveite službo And ronicu inu Iunianu, muim strycom, kir sta z meno v ieči bi- la, katera sta velika vmei temi iogri inu sta tudi pred meno bila v Cristusu. [8]poveite službo Ampliamu, muimu lubimu v tim Gospudi. [9]poveite službo ur- banu, našimu pomočniku v Cristusu, inu Stahimu, muimu lubimu. [10]poveite slu7žbo Apellenu, timu iz- kušeuimu192 v Cristusu. poveite službo tim, kir so iz 192. Izkušenimu. Aristobuleve družine. [11]poveite službo erodionemu, muimu strycu. poveite službo tim, kir so iz te Nar- cissove družine, tim, kir so v tim Gospudi. [12]Povei te službo tei Tryfenami inu Tryfozami, katere se mui- aio v tim Gospudi. poveite službo tei perzidi, mui lubi, katera ie dosti muie imeila v tim Gospudi. [13] poveite službo rufu, timu izvolenimu v tim Gospu- di, nega inu mui materi. [14]poveite službo Asyncriti- mu, Flegontemu, Ermanu, Patrobamu, Erbenu inu tim bratom, kir so per nih. [15]povei te službo Fillolo- gu inu Iuliami, Nereumu inu nega sestri inu Olym- pu inu vsem svetnihom, 193 kir so per nih. 193. Svetnikom. [16]Pros- G ii site 93 H T I M R Y M L A N O M . site v tim svetim kušanu eden drugimu zdravie. Te cerqve Cristuseve vom zdravie prossio. C. [17]Poleg tiga iest vas, bratie, prossim, de vi merkai- Ty navuki inu Božye službe, kir so Cristute na te, kir rezločena inu zmote zubper ta vuk, ka- sevimu inu iogerskimu vuku zubper, se teriga ste se vi navučili, delaio, inu deržite se vi od nemaio od nikogar nih. [18]Zakai, kir so taki, ty isti ne služio timu Gospu- gori vzeti. di Jezusu Cristusu, temuč suimu trebuhu inu oni ž nih slatkimi inu perlizavskimi bessedami zapelavaio ta nedolžna serca. [19]Zakai ta vaša pokorsčina ie k vu- sem vunkai prišla, zatu se iest gvišnu od vas vesselim. Iest pag hočo, de vi bote modri na tu dobru, ampag preprosti na tu hudu. [20]Ampag ta Bug tiga myru po- tepta v kratkim tiga hudiča pod vaše noge. Ta gnada našiga Gospudi Jezusa Cristusa bodi z vami. [21]Vom službo spoveduio Timoteus, mui pomogavec, inu Lucius inu Iazon inu Sozipater, muy strici. [22]Iest, Tertius, kir sem pissal le-ta lyst, vom muio službo spoveim v tim Gospudi. [23]Vom službo spoveida Gai- us, kir mene inu te cele cerqve erperguie. Vom zdra- vie prossi ta Erastus, meistni kamrar, inu ta brat Quartus. [24]Ta gnada našiga Gospudi Jezusa Cristusa bodi zo vsemi z vami, amen. C. [25]Le-timu pag, kateri vas premore poterditi po Cristus ie ž nega stanum inu opramuimu evangeliu inu po tei pridigi od Jezusa Cristu- sa, skuzi katero ie ta skrivnust rezodivena, katera ie bila 94 T A X V I . C A P. 2 7 ie bila od večniga časa zamelčana, vilom bule v tim [26]ampag zdai ie rezodivena skuzi tu pismu tih prerokov, po tei zapu- evangeliu koker v tih prerokovih pismih vidi tiga večniga Boga, de se ima ta pokors čina te ve- rezodive[n]. re vmei vsemi aydi gori narediti, [27]timu istimu Bogu, kir ie sam moder, bodi čast skuzi Jezusa Cristusa veko- ma, amen. Le-ta lyst tim Rymlanom ie iz Corinta pissan inu Iogri so preproste, poslan per tei Febi, služabnici te nizke sle inu legate imeili. cenhreske cerqve.194 194. S stavkom »Le- -ta lyst tim Rymla- nom ie iz Corinta pissan inu poslan per tei Febi, služab- nici te cenhreske cerqve.« Trubar sle- di L1545: »An die Römer. Gesand von Tiga Lystu h tim Rymlanom konec. Corintho / durch Pheben / die am Di- enst war der gemei- ne zu Kenchrea.« V takega zaključka po- glavja ne pozna. G ii Za 95 H T I M R Y M L A N O M . Z A T E I M B O T E I M E I - li (aku Bug hoče skorai) te druge lys- ti s. Paula inu tih drugih iogrov vse, nerpoprei ta dva h tim Corintariem. 96 T A X V I . C A P. V T I B I N G I . Na noviga leita dan ie le-ta lyst dokonan. V tim leitu po Cristusevim roystvu M . D . L X . 97 Svetiga paula ta dva lySti h tim co- r i n t a r i e m i n u t a h t i m g a l a - tariem, zdai pervič iz mnogeterih iezikov v ta slovenski zveistu tolmačeni inu skratku tar zastopnu iz- losženi. skuzi Primoža Truberia Crainca. Des heiligen Apostels Pauli zwu Epistelen an die Corinthiern und die zun Galatern. Jetzt erst in die gemeine Windische Sprach trewlich verdol- metschet, sampt zugethonen kurtzen und ver- stendigen Ausslegungen. 195 195. Svetega aposto- la Pavla dvoje pisem h Korinčanom in eno h Galatom. Sedaj prvič preve- dana v navadni slov- enski jezik; pridane kratke in razumljive razlage. V Tibingi. V tim leitu po Cristusevim roystvu. m. D. LXi. p r e d g u vor čez Ta PerVi LYsT svetiga Paula h tim Corintariem Le-ti predguvori inu potle, v tih drugih čez s. Pravi, od kakovih ri- Paula lysty ne bomo več pravili, du ie s. Paul bil či se bode v le-ti celi predguvori govurilu. inu koku vissoku so ta nega pisma od vseh zasto- pnih inu vučenih kersčenikov šacana inu deržana, zakai od tiga smo mi vže poprei, v ti predguvori čez ta nega Lyst h tim rymlanom pissali zadosti. Temuč mi hočmo tukai poveidati nerpoprei, kakovu meistu ie tu Corin- tus nekadai bilu, kakove malikove službe, hudube, nečistost, curbarye inu veliki grehi so se v nim dopernašali, kakovo štrai- fingo ie bil bug poslal čez tu istu meistu, kadai inu skuzi koga ie od te aydovske na to kersčansko vero preobernenu inu pod kakovo gosposčino zdai prebiva. Potle hočmo poveidati, kate- re lysti ie s. Paul poprei inu h puslednimu pissal, zakai ie ta h tim rymlanom odspreda postavlen. H retimu:196 kai ie s. Paula 196. Tretimu. pernaredilu, de ie on le-ta Lyst h tim Corintariem taku pissal. H četertimu: od kakovih riči v le-tim lystu piše, kai vuči inu kakove grehe inu tadle na tih Corintaryh štraifa. Tu meistu Corintus leži v ti gerski deželi, katero sadašni La- Bug ie te Corintarie hi inu barcaroli moreio imenuio. onu ie pervič gori prišlu inu pervič zavolo nih malykovane inu ne- sezidanu okuli 1511 leit pred Cristusevim roistvum. inu zavolo, zmasnih grehov kir vmei dveima moriama leži inu ima dvei veliki, lipi porti, to štrai fal. Potle ie nim spet suio gnado po- eno pruti azii, to drugo pruti Laški deželi, de od vseh stran, po delil, k nim s. Paula muryu inu po suhim, mogo kupci nih blagu inu kupčio lahku v poslal, ta ie nim dol- gu inu zveistu pridi- to Corintu perpelati. od tiga ie tu meistu v kratkim čassu syl- gal. a ii nu 101 p r e d g u v o r č e z t a i . l y s t nu bogatu postalu, taku, de ie 323 leit suie lastne krale imeilu. inu v nim so eni purgary bili, de mnogeteri ie tulikain koker en viuda oli en kral premogel. oli kadar ty Corintary so te malike molili inu nim služili, nerveč tei bogini Veneri. Tei so bili eno veliko cerkov sezidali inu v to isto več koker tavžent mladih curbent postavili. za tih volo ie tudi dosti ludi od da- leč perhaialu inu so ž nimi n/i/h denarie reztresovali. Ty Co- rintary so se ž nih velikim blagum bili zlu prevzeli, offertovo- li, iz ptuih, neznanih ludi špot delali, so enkrat rymske purgarie inu legate s to scalnico oblili bili. raven tiga so ve- den v vseh žlaht luštih tiga messa, v nečistosti inu v velikih grehih prebivali. obtu ie bug te rymlane ž nih voisko čez nee poslal, ty so tu Corintu po syli dobili, vse ziduve rezvalili, tu meistu cilu obrupali, ta vegši deil ludi pobyli inu pomurili, 197. Vužgali. h puslednimu so ie vugžgali,197 de ie do grunta zgorelu. inu le- -tu se ie godilu 141 leit pred Cristusevim roystvum. V tim is- tim času so tudi tei dvei meisti Cartago v ti affrici inu nu- mancia v ti išpany od rymlanov rezdiane inu zatrene. bug ie tudi tedai dosti kralevstvi inu meist zavolo tih krivih maliko- vih službi inu velikih grehov pustil končati inu zatreti. Potle čez 100 leit, tu ie 36 leit pred Cristusevim roystvum, ie ta au- gustus, (ta drugi) rymski cessar, tu Corintu zavolo tih dobru ležečih portov h ti kupčiy spet pustil sezidati inu obterditi. V le-tu meistu, v tu Corintu, ie tudi s. Paul tedai, kadar ie po tei gerški deželi pridigal, bil prišal, v tim 51. leitu po Cristusevim roystvu. inu ie v nim z myrom puldrugu leitu pridigal inu do- sti Corintariev iz te aydovsčine na kersčanstvu preobernil. od 198. Apd 18,8,11. tiga s. Lucas, act. 18,198 zastopnu pisše. zdai ie pod to tursko oblastio. Turk ie tu Corintu pet leit po Constantinopolu do- bil, po Cristusevim roystvu 1457 leit. s. Paul 102 h t i m c o r i n t a r i e m . s. Paul nei te nega lysti taku po tei versti, koker so zdai v ta Ta Lyst h tim novi testament postavlene, pissal inu taku poredu postavil. Rymanom ie zavolo nega vrednusti inu on ie ta dva h tim Corintariem inu ta dva h tim Tessaloniheri- dobrute, nekar zavo- em, ta pervi h Timoteiu inu ta h Titu poprei preden ta h tim lo starosti oli de bi ga s. Paul nerpervič rymlanom pissal. Potle za teim h tim rymlanom ie on iz bil pissal, od starih ryma pissal ta h tim galateriem, h tim efezeriem, h tim Fili- kers čenikov odspre- da postavlen. periem, h tim Coloseriem, h timu Filemonu inu ta pusledni h timu Timoteiu. De ta h tim rymlanom ie ner ta pusledni nega lyst, kir ie on pissal, preden ie bil v rym prišal, mahin čas, preden ie bil v ieruzalemu lovlen. De pag ta lyst h tim rymla- nom ie nerpoprei inu odspreda tih drugih vseh postavlen, tu nei, koker bi on nerpervič od s. Paula bil pissan, temuč zavolo nega vrednusti inu dobrute, zakai v nim nervegše inu potreb- niše riči, koker od greha, postave, od vere, koku, skuzi kai brumni inu pravični ratamo pred bugom etc., vuči. koker smo od tiga tudi v ti predguvori čez to isto epistolo govurili. Per tim se ima tudi veiditi, kai ie s. Paula permoralu le-ta Gdi se kuli inu v ka- Lyst h tim Corintariem pissati/./ s. Paul ie v tim Corintu, ko- keršno nivo tu pravu Božye seime seye, ker smo poprei pravili, eni cilu leitu inu šest mescev prebival undu inu v to isto 199. Mt 13,24–30. inu v nim nerpoprei tih iudom, potle tim aydom pridigal, vselei ta hudi sou- vražnik sui kokol 200. Jonatan Vink ler act. 18. 201 inu ie te Corintarie s preprostimi inu zastopnimi inu grašico perseye (ur.), Primož Trubar, bessedami navučil vse štuke prave vere inu kir slišio h timu iz- inu zmeiša. Tiga Noviga testa- Math. xiii. 199 menta ena dolga veličanu, katere ie on potle v ta Lyst h tim rymlanom posta- Berite ta vii. capitul predguvor 1557, En vil. oli ty eni Corintary, inu nerveč le-ty, kir so se za vučene, v ti naši Dolgi pred- regišter, ena kratka guvori.200 kunštne inu modre deržali inu kir so umeili veliku klafati, z postila 1558. Zbrana dela Primoža Trubar- offertnimi inu slatkimi bessedami od čudnih, vissokih, skriv- ja 8. Ljubljana 2012, nih riči dosti govoriti inu dišputirati, ty isti neso per takim sa- 34–38. mim pravim vuku s. Paula hoteli ostati, so zdaici, koker ie s. 201. Apd 18,11. Paul iz Corinta drugom bil vlekal, druge, čudne, nove navuke od te vere začeli inu iz s. Paula vuka, koker iz nizkiga, žleht a ii inu 103 p r e d g u v o r č e z t a i . l y s t inu preprostiga, pot delati; s tako samohvalo so oni v tim Co- rintu v mei kersčeniki eno veliko zdražbo inu rezločene sturili. inu raven tiga so se tudi v tim Corintu gerdi inu nespodobni grehi prez vse štraifinge inu zubper govoriena dopernašali. 202. Nepokorniki. Taki202 inu samohvalci inu tu nespodobni veliki grehi inu zme- šnave, kir so se v tim Corintu od kersčenikov godili, so permo- rali s. Paula le-ta lyst pissati. kateri nom per sadašnim času tu- 203. Nuca. di dobru služi inu nucha203 inu nucal bode vsimu kersčanstvu do sodniga dne. obtu ga ima vsaki človik čestu inu zveistu pre- brati inu kar v nim vuči, dobru zamerkati, po nim se deržati inu kar štraiffa inu prepoveda, pred teim istim se varovati. Kratku poredu pra- Le-ta lyst ima 16 capitolov, v tim od mnogeterih pisše/./ vlene, od kakovih ri- či s. Paul v le-tim nerpoprei štraifa te Corintarie zavolo nih nyda, zdražbe lystu govori inu piše. inu krega, kir so vmei sebo imeili zavolo nih vučenikov, kir so od eniga več koker od drugiga deržali inu zanašali, s teim so v ti cerqvi secte inu ločitve delali. Per tim tudi nee svary, kir so se tim samohvalce [ m ] ž nih offertnimi, vissokimi inu slatkimi bessedami od tiga praviga vuka pustili odpelati. Tu on dei v tih pervih tryeh capitulih. V četertim pravi, de vsi pridigary, farmoštri inu šcofi so le služabniki božy, de ne- maio ž nih daruvi inu službo v ti cerqvi gospostva, ne pra- zne hvale iskati. De nemaio pridigariev soditi, ne hvaliti preveč, ne ferdamnati, de tako sodbo bogu, kir sam zna vseh serca, puste. V tim V. capituli svary ostru te Corintarie zavolo, kir so eniga kecariem kateri ie per sui mačehi ležal, vmei sebo terpeli. Timu istimu prity s teim pannom. inu per tim pravi inu vuči, zakai inu koku ty hudi, falš, hynavski kersčeniki se imaio panati. De en pridigar, farmošter oli pravi 104 h t i m c o r i n t a r i e m . pravi šcoff ž nega bogaboiečimi inu zastopnimi farmani ima vse te, kir v nega cerqvi oli gmaini v velikih grehih zubper to veist prebivaio, od te kersčanske gmaine, od vseh zacramen- tov odločiti, ne pyti, ne ieisti, ne obeniga društva ž nimi imeiti. V tim zastopu od panna sam Cristus govori, math. 18.204 V tim Vi. capit. svary te kersčenike, kir za lickakih205 ma- 204. Mt 18,15–17. hinih posvetnih riči so se pred aydovsko gosposčino pravda- 205. Ličkakih. li. natu vely, de iz kersčenikov ene izvolio, kir take riči vmei nimi zaslišio, spoznaio, rezločio, sodio inu zmyre. Potle sk- traifa206 tudi to curbario inu spryčuie, de tak greh ie velik inu 206. Štraifa. grozzovit pred bugom. Tu on dei zavolo, kir ty Corintary so zlu tiga curbane navaieni bili inu za greh neso deržali. V tim Vii. cap. daie odguvor inu navuke, koku se dečle, ty hlapči- či, ty zakoniki, te zakonice, te vduve, ty hlapci, te dekle v tim kersčanstvu imaio deržati. V tim Viii. cap. prepoveda, de h tim malikovim falš božym službom nemaio hoditi, ne od nih offrov, ne žegna ieisti, de s teim tih šibkih inu slabih kersčenikov v ti veri ne zblazne inu ne zmotio. V tim iX. cap. vely, de ty kersčeniki vmei sebo inu pruti tim šibkim v ti veri se derže, koker se ie on pruti tim šibkim vernim iu- dom inu aydom deržal/./ inu per tim tudi pravi, de tim pri- digariem se ima nih žold inu potreba dati, zakai taku ie bug oča inu Cristus postavil inu zapovedal. V tim X. cap. s te- imi grozovitimi štraifingami, s katerimi ie bug te hude, ne- verne inu nepokorne iude v ti pusčavi štraifal, straši te Co- rintarye, vse kersčenike, de se tih grehov, hudih luštov, tiga malikovane, tu ie, pred falš božymi službami, varuio. na koncu zapoveda, de nikogor, koker on dei, v ti veri ne zblaznio. V tim Xi. cap. vuči, koku se možye inu žene, kadar 105 p r e d g u v o r č e z t a i . l y s t kadar so v cerqvi inu molio, gdi ie bug ž nega angeli vpryčo, s pokrivanem imaio deržati. Potle štraifa, kir se neso prov obha- iali, vely, de se taku obhaieio, koker ie sam Cristus rekal inu gori postavil. V tim Xii. cap. de bug oča, syn, s. Duh tim vernim mnogetere, vsakimu suseb, daruve daie. obtu en vsa- keteri, kakeršne dary ima, se nema ž nimi prevzeti, ne offerto- vati, temuč suimu bližnimu, koker v tim človeskim životu en vud timu drugimu, streči inu zveistu služiti. V tim Xiii. cap. pravi, de sledni kersčenik ž nega darmi ima služiti inu sturiti dobru suimu bližnimu, sice nega daruvi pred bugom ne bodo ništer velali. zakai bug ie take daruve dal tim ludem, de ž nimi to lubezan na tim sveitu pruti vsakimu izkažeio. Potehmal v ti večnusti, v nebesih, vmei bugom, angelom inu vsemi svetniki, oben vegši dar oli dellu ne bo, samuč ta prava, serčna, čista, sveta lubezan. V tim Xiiii. cap. vuči inu vely, de v ti cerqvi vse službe božye, te pridige, kersčovane, molytve, petye, obhaya- ne se imaio v tim gmain vsake dežele zastopnim ieziku opraviti inu dopernesti. in de te žene očitu v ti cerqvi nemaio pridigati. V tim XV. cap. spryčuie s Cristusom, s Pismom inu s teimi sei- meni, de ty mertvi spet gorivstano z anem lipim životom. V tim XVi. vely, de Corintary eno almožno vkupe zlože h po- močian tim kersčenikom v ieruzalemu. Potle opomina, de ostano do konca per tei veri inu de se lubio vmei sebo. na koncu te ene poročuie, tim Corintar- iem inu enim službo spovei- da inu zdravie prossi. Svetiga 106 2 8 SVETIGA PAULA PERVI LYST H TIM Corintariem. TA PERVI CAPITUL. A. V tim začetku ie tu podpissane inu zgurane pismu. De on, Paulus, kir ie od samiga Jezusa k animu iogru postavlen, piše le-ta lyst tim kersčenikom, kir so v Corintu inu v drugih, bodi v iudovskih oli v aydovskihm deželah inu kraih bili. Od Sostena, s. Paula tovariša, du inu kai ie bil, berite Act. 18. B. Hvali Boga, de tu nega pryčovane od Cristusa, tu ie, ta pridiga tiga evangelia, ie od tih Corintariev gori vzetu, zakai skuzi to nega pridigo so oni od Buga mnogete- re duhovske daruve pryeli, de so terdni inu stonoviti v ti veri, de so zagvišani v nih visty, de Cristus na sodni dan nee k sebi vzame v ta nebessa. Inu nee trošta, de Bug po sui risnični oblubi nee per taki veri bo do konca obderžal. C. Začne od tiga rezdilena, od kateriga nerveč v le-tim lystei, zuseb v tih pervih štyrih ca- pitulih, piše, govoriti, de kersčeniki imaio biti ene misli, vole inu šege, v ti veri se ne ločiti, nekar po vučenikih, temuč po Cristusu cristiani 207 se imenovati. Za-207. Druga najzgod­ kai pravi vučeniki nekar nase, temuč na Cristusa kažeio inu k nemu samimu nejša pojavitev zapi­ vse ludi napelavaio. Per tim pravi, de ta besseda od cryža, tu ie, ta evangeli, sa besede kristjan v opusu Primoža Tru­ tim modrim inu vučenim tiga svita se en preprost inu norski vuk vidi, oli kir barja. Prva pojavitev pag nemu veruie, bo izveličan. D. Pravi, de oben človik, kokerkuli vissoku vu- v Apd 11,26 v: Jona­ čen inu moder, ne more od sam sebe h timu pravimu Božymu spoznanu te S. tan Vinkler (ur.), Pri- Troyce priti. Inu naisi si ty eni Iudi inu modri aydi iz tiga evangelia špot de- mož Trubar, Ta evan- geli svetiga Matevža laio, taku vsai vse te, kir nemu prov veruio, izveliča. Zakai v nim se Cristus, ta 1555; Ta pervi deil cela modrost inu muč Božya rezodeva. E. S teimi Corintarmi inu zo vsemi tiga Noviga testa- kersčeniki pryčuie, de ta norrost Božya, tu ie, ta preprosta pridiga od Cristusa, menta 1557. Zbra- ie ena močna reč, zakai ona iz norskih, preprostih, nizkih, šibkih, zaverženih, na dela Primoža Tru- barja 12. Ljubljana grešnih, zasromovanih ludi sturi modre, vučene, vissoke, močne, poštene, sve- 2017, 577. te, ia, otroke inu erbiče Božye, Ioh. 1. Inu te modre, kunštne, vučene, močne, oblastne inu žlahtne tiga sviga zavolo nih malikovane inu kir so timu grehu, B tei 107 TA I . LY S T H T I M C OR I N TA R I E M . tei večni smerti inu timu Hudiču podverženi, zasromuie. Ter nerpusledniše 208. Jonatan Vink­ bessede le-tiga capitula sem v ti Dolgi predguvori, v tim 43. cap. 208 izlužil; un-ler (ur.), Primož Tru- du vi berite. bar, Tiga Noviga te- stamenta ena dolga predguvor 1557, En A Aulus, en poklican ioger Jezusov Cristusov regišter, ena kratka Pravi, du inu komu postila 1558. Zbrana pisše le-ta lyst. skuzi to volo Božyo, inu ta brat Sostenes [2] dela Primoža Trubar- Acto. xviii, ja 8. Ljubljana 2012, Johan. xvii, tei gmaini Božy, kir ie v tim Corintu, tim 120–124. Heb. ix, posvičenim skuzi Jezusa Cristusa, tim po- Gallat. i. klicanim svetnikom inu vsem tim, kir kličeio na tu 209. Take prevodne ime našiga Gospudi Jezusa Cristusa na vseh nih inu rešitve L1545 in V naših kraih. [3]Gnado vom inu myr od Buga, našiga ne poznata. L1545: »5Das jr seid durch Očeta, inu Gospudi Jezusa Cristusa. jn an allen stücken B [4] reich gemacht / an Iest zahvaluiem veden muiga Boga za vašo volo, za Pridigarii, kadar aller Lere / vnd in almerkaio, de timu to gnado Božyo, kir ie vom dana skuzi Jezusa Cristu- ler Erkentnis. 6Wie evangeliu dosti ludi denn die predigt veruio, imaio za tu sa, [5]de ste vi skuzi nega v vseh ričeh bogati postali v von Christo in euch Boga zahvaliti. sledni bessedi inu vsakaterim spoznanu/./ [6](Koker tu krefftig worden ist / Tit. ii, 7 Philip. iii, Also / das jr keinen pryčovane od Jezusa Cristusa ie vmei vami poterie- i. Thes. v, mangel habt an jrii. Thes. iii[i]. nu/. /)209 [7]Taku de vom ne manca na obenim daruvi, de gent einer Gaben / Vnd wartet nur auff vi uže čakate na tu rezodivene našiga Gospudi Jezusa die offenbarung vn­ Cristusa, [8]kateri vas bo tudi poterdil do konca, de ne sers HErrn Jhesu Christi ...« bote obtoženi na ta dan našiga Gospudi Jezusa Cri- V: »5quod in omnibus divites facti stusa. [9]Bug ie zveist, skuzi kateriga ste vi poklicani v tu estis in illo, in omni tovarištvu nega Synu Jezusa Cristusa, Gospudi našiga. verbo, et in omni C [10] scientia. 6Sicut te­ Ampag iest vas, bratie, opominam v tim imenu Ty verni nemaio sec- stimonium Chritirarii biti, ne pape- našiga Gospudi Jezusa Cristusa, de vi vsi eno reč sti confirmatum est žniki ne luterski se in vobis : 7ita ut niimenova- glih govorite inu de vmei vami ne bodo rezlotki, hil vobis desit in ulla temuč bodite v ti eni misli inu v ti eni maningi gratia, exspectantibus revelationem vkupe Domini nostri Jesu Christi ...« 108 T A P E RV I C A P I T U L . 2 9 vkupe zloženi. ti[!] Timu evangeliu, [11]Zakai meni ie naprei prišlu od vas, mui bratie, od te družine te Cloe, de so zdražbe vmei naisi ie tei človeski zastopnosti inu vami. mod rusti zubper, se [12]Iest pag od le-tiga govorim, kir en vsaketeri ima terdnu verovati. od vas pravi: Iest sem Paulov, iest sem pag Apollov, Rom. xv, iest sem pag Ceffov, iest sem pag Cristusev. Philip. iii, [13]Ie li Rom. xii, Cristus rezdilen [? ] Ie li Paulus za vas cryžan [? ] Oli Acto. xviii, i. Cor. iii, xvi, ste li vi v tim Paulovim imeni kersčeni [? ] Gal. v, [14]Iest zahva- lim Boga, de nesem vas obeniga kerstil, samuč Crispa Esa. xxix, xxxiii. inu Caia, [15]de kei eden ne reče, iest bi bil v muim ime- ni kersčoval. [16]Iest sem tudi kerstil tiga Steffana dru- žino, sice ne veim, aku bi bil koga drugiga kerstil. [17] Zakai Cristus mene nei poslal kersčovati, temuč ta evangeli pridigati, nekar z modrimi bessedami, de ta cryž Cristusev prazen ne rata. [18]Zakai ta besseda od cryža tim, kir bodo zgubleni, ie ena norrost. Nom pag, kir bomo izveličani, ie ena muč Božya. [19]Zakai onu ie pissanu: »Iest hočo to modrost tih mod rih k ničemer sturiti inu to zastopnost tih zastopnih hočo zavreči.« [20]Kei ie ta modri [? ] Kei ie ta vučeni [? ] Kei ie dišputirar tiga svita [? ] Nei li Bug to modrost tiga svi- ta k ani norici sturil [? ] D [21]Zakai potehmal ta sveit skuzi to nega modrost »Kateriga sam Bug Boga v ti nega modrusti nei spoznal, ie dopalo skuzi ta evangeli ne vuči, ta isti nigdar ne Bogu skuzi to norsko pridigo te, kir ni veruio, iz- bo Boga prov znal, ne veroval,« pravi veličati. [22]Potehmal ty Iudi hote te caihne imeiti Ireneus. inu ty Gerki po modrusti vprašaio. Math. xii, [23]Mi pag pri- Luc. xi. diguiemo Cristusa, tiga cryžaniga, tim Iudom B ii enu 109 TA I . LY S T H T I M C OR I N TA R I E M . enu zblaznene inu tim Gerkom eno norrost, [24]ampag tim, kir so poklicani, tim Iudom inu Gerkom (pridi- 210. Prevodna reguiemo mi)210 Cristusa, eno muč Božyo inu eno Božyo šitev »(pridiguiemo mi)« posnema modrost, [25]zakai ta Božya norrost ie modreši, koker L1545: »24Denen so ty ludie inu ta Božya šibkota ie močneši, koker so aber die beruffen sind / beide Jüty ludie. den vnd Griechen / E [26] predigen wir Chri­ Zakai vi, bratie, vi vidite tu vaše poklicane, de Naisi se ta evangeli stum / göttliche očitu vsem ludem nekar veliku modrih po tim messei, nekar veliku Krafft vnd göttliche pridigue inu piše, ta- Weisheit.« ku vsai nerveč le ty oblastnikov, nekar veliku žlahtnikov (so poklicha- V: »24ipsis autem vonizki, zaverženi ludie ni), 211 [27]temuč Bug ie izvolil tu, kar ie norsku pred catis Judæis, atque nemu veruio. Græcis Christum Dei Math. xi. sveitom, de on te modre zasramuie. Inu Bug ie izvo- virtutem, et Dei salil te šibke riči tiga svita, de on zasramuie tu, kar ie pientiam ...« 211. Prevodna rešimočnu. [28]Inu Bug ie izvolil te riči na tim sveitu, kir tev »(so poklicani)« neso žlahtne inu kir so zažmaane, inu te riči, kir neso posnema L1545: »26SEhet an / lieben bile, de on te riči, kir so, k ničemer sturi, [29]de se obe- Brüder / ewren benu messu ne hvali pred nim. [30]Iz tiga istiga ste vi tudi ruff / Nicht viel Weisen nach dem flev Cristusu Jezusu, kateri ie nom sturien od Buga k isch / nicht viel Gewaltige / nicht ani modrusti inu k ani pravici inu k animu posvičenu viel Edle sind berufinu k animu odrešitvu, [31]de koker ie pissanu: »Kir se fen ...« V: » 26Videte enim hoče hvaliti, ta se hvali v tim Gospudi.« vocationem vestram, fratres, quia TA II. CAP. non multi sapientes secundum carnem, A. Tim offertim pridigariem, kir le iz človeske kunšti inu modrusti inu nekar iz non multi potentes, non multi nobi­ praviga zastopa tiga S. pisma pridiguio, zubper zagovarie inu pravi, on ie v Co- les ...« rintu inu drugdi to pryčovane Božye, tu ie, ta evangeli, z velikim strahom (kakovo 212. Apd 18,6.12–13. nadlugo ie v Corintu terpil, berite Act. 18)212 pridigal preprostu, prez vse offerti. Oli per taki nega šibki pridigi, s katero ie vučil vse ludi, de le ta cryžani Cristus sam vse verne v nebessa perpravi, ie S. Duh bil inu izkazal suio muč v tim, kirie 110 T A I I . C A P. 3 0 ie skuzi tako nega nizko pridigo veliku ludi od te iudovske inu aydovske vere na to kersčansko preobernil inu z mnogeterimi daruvi obdelil. Per tim pravi, de ta nervegši, bulši modrost, kir človeka izveliča, se navuči iz tiga evange- lia, od katere modrusti ty viudi, velaki, doctary inu modri tiga svita od sa- mi sebe, prez pridige tiga evangelia, ništer ne veido inu ne zastopio. B. Pra- vi, de to skrivno modrost Božyo inu navuk, de Bug le te, kir v Cristusa veruio, izveliča, ty pridigary nemaio od sami sebe, iz suie zastopnosti, temuč od S. Duha skuzi to pridigo, koker Cristus tudi pravi h Petru, Math. 16: »Messu inu kry nei tebi rezodelu, de ti mene znas, 213 temuč mui oča, kir ie v 213. Znaš. nebessih.«214 Ta naturski človik, tu ie, en človik ž nega dušo, pametio inu 214. Mt 16,17. zastopnostio, kir nei skuzi ta kerst, bessedo Božyo od S. Duha drugučroyen, ponovlen inu navučen, ta to skrivno, čudno missal ino volo Božyo, de le za- volo te vere v Jezusa te izvolene ludi izveliča, nigdar ne more spoznati inu zastopiti. Nicodemus inu Paulus sta oba naturska modra inu vučena bila, oli dotle nesta S. Duha ne vere v Jezusa imeila, nesta porodniga greha prov znala, ne od Cristusa, zakai ie človik ratal inu umerl, ništer veidila. Iohan 3, Phil. 3. 215 215. Jn 3,1–12, INu iest, mui bratie, kadar sem q vom bil prišal, ne- Flp 3,5–11. A sem bil prišal z vissokimi bessedami oli z veliko »Ubi incipit philo- sophus, ibi definit modrustio vom oznanovati tu pryčovane Božye. theologus.«216 216. Ni mogoče, da [2]Za- En kersčenik nema bi kdo brez filozofije kai iest nesem šacal za veliku kai drugiga umeiti vmei po človeski zastop- razumel teologijo. vami, samuč Jezusa Cristusa inu tiga istiga cryžaniga. nosti inu modrusti, temuč po Božy bes- 217. Prevodna rešisedi verovati. tev »(gruntana)« po[3]Inu iest sem bil v ti šibkosti, strahom inu z velikim i. Cor. i, snema L1545: »5Auff trepetanem per vas Acto. xviii, das ewer glaube be[4]inu muia besseda inu muia pridi- stehe / nicht auff ga nei bila v lepih, kunštnih bessedah te človeske mo- ii. Pet. i, Esa. lxiiii. Menschen weisheit drusti, temuč v tim izkazanu tiga Duha inu te moči, / sondern auff Got[5] tes krafft.« de ta vaša vera ne bo (gruntana)217 na tei človeski mo- V: » 5ut fides vestra drusti, temuč na Božii moči. non sit in sapien[6]Sice mi govorimo to tia hominum, sed in modrost vmei popolnomi, nekar pag to modrost ti- virtute Dei.« B ii ga 111 TA I . LY S T H T I M C OR I N TA R I E M . ga svita inu tih viudov tiga svita tudi nekar, kir pogi- no, [7]temuč mi govorimo od te modrusti Bož ye v ti skrivnusti, kir ie skrivna, katero ie Bug pernaredil, preden ie ta sveit bil, h timu našimu gospostvu, [8]ka- tero oben od tih viudov tiga svita nei spoznal. Zakai de bi no bili spoznali, oni bi tiga Gospudi tiga gospo- stva ne bili cryžali. [9]Temuč, koker ie pissanu: »Te riči, kir obeno oku nei vidilu inu obeno uhu nei slišalu inu v obeniga človeka serce neso prišle, ie Bug perpravil tim, kir ga lubio.« B [10]Ampag nom ie Bug rezodil skuzi suiga Duha. Ty, kir so od S. Du- ha skuzi evangeli Zakai Duh s flissom izisče vse riči, tudi te globoke navučeni od Cristu- seviga stanu inu dia- riči Božye. [11]Zakai kateri človik vei tiga človeka ri- ne, so prov modri či [? ] Samuč tiga člove ka duh, kir ie v nim. Glih taku inu vučeni pred Bu- gom. tudi te riči, kir so Božye, nisče ne vei, samuč ta Božy i. Cor. i, ii. Pet. i, Duh. [12]Mi pag nesmo tiga duha le-tiga svita pryeli, Sap. ix, temuč tiga duha, kir ie iz Buga, de mi veimo, kakove Esa. xl, Rom. xi. riči so nom šenkane od Buga, [13]katere mi tudi govo- rimo, nekar z vučenimi te človeske modrusti besse- dami, temuč tiga Svetiga Duha, inu zglihuiemo te duhovske riči z duhovskimi. [14]En naturski človik ne zastopi tih riči, kir so tiga Božyga Duha, nemu so ena norrrost inu nih ne more spoznati, zakai one se moraio duhovsku soditi. [15]En duhovski sodi vse riči, ampag on ne bo od nikoger soyen. [16]Zakai »du ie to missel tiga Gospudi spoznal [? ] Oli du ga bode 112 T A I I I . C A P. 3 1 bode podvučil [? ]« Mi pag imamo to missal Cristuse- vo. TA III. CAP. A. Še pag tim offertnikom, kir so nega vuk za žleht, nizig, preprost inu za špot deržali, odgovarie inu pravi, on bi tudi bil umil te Corintarie vissoke, kunštne riči vučiti, oli zavolo, kir so messeni, tu ie, kir so več človeskimu zas- stopnimu vuku koker tei Božy bessedi verovali, obtu nei nee globoke riči vučil. Per tim nee štraifa, kir so se zavolo nih pridigariev narazen dilili. Inu pravi, de ty pridigary od sami sebe te ludi vučene inu verne ne sture, temuč Bug ž nega S. Duhum skuzi nih pridigo. S teim bi rad te Corintarie per pravim vu- kum tiga evangelia inu vkupe per myru obderžal. B. Hvali inu terdi sui vuk, de ie prov. Zakai on ie ta pravi grunt inu začetig te stonovite vere kersčanske per nih polužil, kir ie vučil, de le Jezus Cristus sam ie ohranenik inu izveličar vseh vernih. Per tim vely vsem vučenikom, de oni na tak nega grunt, tu ie, na ta risnični Božy vuk, zlatu, srebru inu žlahtnu kamine kladeio, tu ie, de prov po voli inu bessedi Božy od Cristusa vuče, de ž nih vukum pred Bugom inu zastopnimi hersčeniki218 obstoye. Sicer aku sočie, stelo oli slamo bodo polagali 218. Kersčeniki. na ta grunt, tu ie, krivu, po nih lastni zastopnosti, od Cristuseviga stanu inu opravila timu evangeliu zubper vučili, taku nih vuk na ta dan, tu ie, po času inu na sodni dan, inu v tim ognu, tu ie, v težkih izkušnavah inu nadlugah, ne bo obstal, pogine inu konec vzame. C. Sylnu opomina inu zapoveda, de ty kersčeniki nih cirqvi oli templov, tu ie, nih teless, kir so v tim kerstu Bogu že- gnana, s falš vukum inu s krivo vero ne šturaio inu ne omadežuio. D. Pravi, de ty, kir od suie modrusti veliku derže, so veliki norci pred Bugom. Ty so pag prov modri, kir nih zastopnost tei Božy bessedi podveržo inu de veruio nekar tu, kar nih lastna pamet, temuč kar ta evangeli nee vuči. Mi nemamo obeni- ga človeka, kokerkuli vučeniga oli modriga, bessedo oli navuka čez Božy vuk staviti. Angeli, iogri inu vse stvare neso tih vernih gospudie, temuč le služab- niki, Cristus sam ie vseh vernih gospud, Bug Oča pa ie Cristusev gospud po tim človestvi. Inu 113 TA I . LY S T H T I M C OR I N TA R I E M . A Pridigarii se nemaio ž nih pridigo offerto- vati, temuč prepro- INu iest, mui bratie, nesem mogel z vami koker s teimi duhovskimi govoriti, temuč koker s teimi stu inu zastopnu te messenimi, koker z mladimi otruki v Cristusu. [2]Mle- ludi vučiti, nekar go- ku sem vom pyti dal, nekar špižo. Zakai vi te neste spodovati, temuč služiti. mog li inu še zdai ne morete, [3]zatu kir ste še messeni. Heb. v, vi, Galat. v, Zakai kadar so vmei vami nydi inu kregi inu rezlotki, Acto. xviii, neste li vi messeni inu hodite po človeski šegi [? ] [4] i. Cor. xvi, Johan. vi, Potehmal kadar eden pravi, iest sem Paulov, ta drugi Acto. ii, Psal. lxii. pag, iest sem Apollov, neste li vi messeni [? ] [5]Du ie tedai Paul [? ] Du ie Apollo [? ] Služabniki so oni, sku- zi katere ste vi verovali, inu tu istu, koker ie ta Go- spud vsakimu dal. [6]Iest sem flancal, Apollo ie ze- lyval, ampag Bug ie ta rasselk dal. [7]Taku ne ta, kir flanca, ie kai, ne ta, kir zelyva, temuč Bug, kir stori, de raste. [8]Sice ta, kir flanca, inu ta, kir zelyva, ie eden koker ta drugi. En vsaketeri bo pryel sui lon po nega dellu, [9]zakai mi smo le ravendelovci Božy, vi ste pag Božya rall inu tu gorizidane. B [10]Iest po tei gnadi Božy, kir ie meni dana, sem Vsi pridigarii, kir hote prov vučiti, ta grunt koker en moder paumoišter polužil inu imaio le na Cristusa, de ie on sam vseh en drugi gori zyda. En vsaketeri pag gledai, koku vernih izveličar, ka- on gori zyda. [11]Zakai en drugi grunt nisče ne mo- zati inu le po vuki tih iogrov vučiti. re položiti mumu le-tiga, kir ie položen, kateri ie Math. vii, xvi, Esa. xxviii, Jezus Cristus, [12]aku pag du zyda na le-ta grunt i. Pet. i. zlatu, srebru, žlahtnu kamine, derva, senu, ster- nisče, [13]taku vsakiga dellu bode rezodivenu, zakai ta dan bo rezodil, potehmal onu bode v tim ognu rezo- 114 T A I I I I . C A P. 3 2 rezodivenu inu vsakiga dellu, kakovu ie, bo ta ogen izkussil. [14]Aku kei eniga dellu, kir ie gori sezydal, ob- stoy, taku on bo lon pryel, [15]aku pag kateriga dellu zgorii, taku on bo škodo terpil, on bo pag izvelyčan, oli vsai taku koker skuzi ogen. C Ty, kir falš vuče oli [16]Ne veiste li, de ste vi ta tempel Božy [? ] Inu de ta od prave vere stopio, Duh Božy notri v vas prebiva [? ] [17]Aku du ta tempel ty Božye veže rez-Božy oskrunii, tiga bo Bug končal. Zakai ta tempel byaio. i. Cor. vi, Božy ie svet, kateri ste vi. ii. Cor. vi, Johan. ii. D. [18]Oben sam sebe ne obnorii; kateri vmei vami se zdy, de ie moder, ta bodi en norec na tim sveitu, de K/r/ivi navuki, falš vere inu službe so od moder rata. človeske modrusti [19]Zakai ta mod rost tiga svita ie ena nor- inu od hudiče prišle. rost per Bugi. Zakai onu ie pissanu: »On te modre v nih kunštih zapopada.« [20]Inu spet: »Ta Gospud zna, de te misli tih modrih so ličkake.« [21]Obtu oben se ne hvali v tih človekih. Zakai vse riči so vaše, [22]bodi Paul oli Apollo, bodi Ceffas oli ta sveit, bodi ta ži- vot oli ta smert, bodite te riči, kir so vpryčo, oli te prihodne, vse so vaše [23]inu vi ste Cristusevi, Cristus pag ie Božy. TA IIII. CAP. A. Pravi, za koga inu koku se imaio ty pridigarij deržati, za več inu za mane nekar, temuč za Božye hlapce, kir te Božye skrivnusti, tu ie, ta evangelium, kir ie pred svei tom inu tei človeski zastopnosti skriven, imaio zveistu povsod vsem ludem rezodeti inu pridigati. Inu kadar so ty eni ta nega vuk ferdamnovali, ty eni pag hvalili, se on vleče pred to pusledno pravdo tiga sodniga dne. B. Dokona ta pervi štuk, od kateriga ie nerveč v tih le-tih pervih styrih219 capitulih govuril, de oben pri-219. Štyrih. C digar 115 TA I . LY S T H T I M C OR I N TA R I E M . digar ne kersčenik nema ž nega kunštio čez druge se vzdigovati, ne zdražbe v ti cerqvi začenati; vely, de na nega, Apolla inu na te iogre gledaio inu na nih en navuk vzamo, ty se ž nih d/a/ruvi, kir /s/o bili veliki inu mnogeteri, nigdir neso offertovali, ne z nikomer kregali, inu de vsaki rezmisli, kar eden umei oli ie v kaki oblasti, tu on vse le od Buga ima inu nekar od sam sebe. Per tim nee štraifa inu se nim špota, kir so govurili: »Mi veimo prez tih iogrov, kai ima- mo diati inu verovati, de v nebessa pridemo inu de nom dobru bode.« Na tu pravi k nim, de nisče zavolo te vere oli kunšti, koker malu ty iogri, se nemaio velike časti oli dobriga lebna na tim sveitu troštati, temuč le vseh žlaht na- dlug. Obtu, de v takih revah inu izkušnavah per veri obstoymo do konca, ie potreba, de se veden od drugih vučimo, pridige poslušamo inu beremo. Potle sebe pruti nim zagovarie, de on nee ne štraifa iz souvraštva, temuč iz prave očine lubezni, zakai in nih ta pravi duhovski oča, kir ie nee ž nega pridigo na kersčansko vero preobernil inu rodyl h timu večnimu lebnu. C. Opomina, de za nim hodio, tu ie, de za nega vuk terdnu derže, zakai nega vuk ie stonovitin, se tam tar tam ne preobrača inu ne preminuie koker tih falš pridigariev, on povsod glih, v eni viži vuči, koker tu bodo od nega mlaišiga Timotesa slhiša- 220. Šlišali. li. 220 Potle pritij ž nega prihodom tim offertnim vučenikom, kir so le marine izkladali inu klafali inu basne pravili na pridigi inu ništer prov nucniga inu iz serca vučili, de bi ludie od nih vuka brumniši ratali, zakai per pravi evan- geliski pridigi ie vselei S. Duh, ta isti tih zveistih poslušavcev serca naklana, de taki pridigi veruio, pokuro deio, lubio suiga bližniga inu se zo vsem derže po Božy bessedi. A Hvala sturi pridiga- rie prešerne, tadlane pohlevne, obtu imaio Z A take nas derži sledni človik, koker za slu- žabnike Cristusove inu za šaffarie tih skriv- gledati, de ž nih nih Božyh riči. [2]Nu, na tih šaffaryh se drugiga ne oppravilom inu rai- isče, temuč de bodo zvei sti nai deni. [3]Meni ie ena tingo obstoye na sod ni dan. mahina reč, kir bom od vas soyen oli od eniga ii. Cor. vi, človeskiga dne inu iest se tudi sam sebe ne sodim. [4]Muia veist obene hude riči ne vei na sebi, oli skuzi 116 T A I I I I . C A P. 3 3 skuzi tu iest nesem sturien pravičin. Ta Gospud ie ta, Deut. xxix, kir bo mene sodil. Jere. xxiii, [5]Obtu ne sodite obene riči pred Luc. xii, teim čassom, dotle ta Gospud ne pride, kateri bo tudi i. Cor. xv, ii. Thi. i, dal na svitlubo te riči, kir so v temmi skrivene, inu bo- Job i. de rezodil te sveite tih serc inu tedai en vsaketeri bo imel hvalo od Buga. B [6]Le-tu pag, mui bratie, sem skuzi enu pomeine- ne na me inu na Apolla prelužil za vašo volo, de se Štraifa te Corintarie, kir so se hvalili, de na nas navučite, de oben več čez tu, kar ie pissanu, so vučeneši inu bulši koker on, Apollo inu od sebe ne derži, de se kei eden za koga volo zu- ty iogri, inu kir ž nih bper drugiga ne napuši. daruvi le to prazno [7]Zakai du ie tebe čez te posvitno hvalo inu druge naprei vlekal [? ] Inu kai imaš ti, kateriga nesi dobruto so iskali. Inu vidio vsag dan, ti pryel [? ] Si li ti pag pryel, kai se tedai hvališ, ko- de iogri inu pravi ker de bi ne bil pryel [? ] kersčeniki moraio [8]Vi ste uže zdai syti, vi ste veliku za prave vere uže zdai bogati, vi ste tu kralevstvu prez nas dobili volo terpeti. Jac. i, inu, Bug hotel, de bi ie dobili, de bi tudi mi z vami Psal. xliiii, cxxiii, red kralovali. Acto. xviii, [9]Iest šacam pag, de Bug nas, kir smo Rom. xii, ty pusledniši iogri, ie izkazal koker te, kir so tei Gal. iiii. smerti čez dani. Zakai mi smo sturieni k animu rez- gledanu timu svitu inu tim angelom inu tim ludem. [10]Mi smo norci zavolo Cristusa, vi ste pag modri v Cristusu. Mi smo šibki, vi pag močni, vi ste česčeni, mi pag smo zaverženi. [11]Noter do le-tiga časa terpi- mo mi lakoto inu žeio, smo nagy, bomo po lyci bye- ni, nemamo nigdir terdniga ostanca, [12]mi se trudimo inu delamo z last nimi rokami. Nom se hudu reče, C ii mi 117 TA I . LY S T H T I M C OR I N TA R I E M . mi dobru govorimo, nas preganeio, mi terpimo, [13]nas šentuio, mi za nee prossimo. Mi smo koker ena pre- kleta reč tiga svita inu ene smety vseh ludi do dana- šniga dne. [14]Iest pag vom ne pišem le-te riči, de bi hotel vas zasromovati, temuč iest vas opominam ko- ker muie lube otroke, [15]zakai aku ste vi glih desset tavžent šulmoistrov imeli v Cristusu, taku vi vsai ne- mate veliku očetov, zakai iest sem vas v Cristusu Je- zusu skuzi ta evangeli rodyl. C [16]Obtu vas prossim, bodite moi postopavc; [17]za ti- Nei zadosti h timu večnimu lebnu le ga volo sem tiga Timotea q vom poslal, kateri ie moi pridigati inu h pridi- gom hoditi, temuč lubi inu zveisti syn v tim Gospudi, ta vom bo spume- prov pridigati inu po nil te muie poti, kir so v Cristusu, koku iest povsod v pravi pridigi z vero zo vsem lebnom se sledni cerqvi vučim. [18]Ty eni so se napušili, koker de deržati. i. Cor. x, bi iest ne imel q vom priti, [19]ampag iest q vom skorai Phil. iii, pridem, aku ta Gospud bo hotel, inu hočo spoznati Jac. iiii. nekar le te bessede tih napušenih, temuč to muč. [20] Zakai tu kralevstvu Božye ne stoy v tih bessedah, te- muč v ti močy. [21]Kai hočte vi [? ] Aku imam q vom pri- ti s to šybo oli s to lubezno inu s krotkim duhum [? ] TA V. CAP. A. Te Corintarie inu nih offertne, nemarne vučenike ostru svari zavolo, kir tiga kecarie, kir ie per sui mačehi ležal, neso štraifali inu od te kersčanske gmaine odločili. Za teim pravi inu vuči, koku se ima- io ty očyti veliki grešniki panati, de ta cerkov, tu ie, ty stari zastopni kersčeniki inu pridigary, imaio vkupe priti inu timu ne- pokurnimu 118 T A V. C A P. 3 4 pokurnimu grešniku to gmaino kersčansko, tu tovorištvu221 inu družbo vseh 221. Tovarištvu. vernih v tim imeni inu s to oblastio Cristusa prepovedati, Math. 18. Inu en tak, po pravi pravdi panan inu odločen od te cerqve, ie gvišnu pod to hudyčevo oblastio taku dolgu, dotle prave pokure ne dei inu se spet ne perdruži h tim pravim kersčenikom. Le-ta kecar ie bil spet v cerkov vzet, zakai on se ie bil pokuril, 2. Cor. 2, 7. 222 B. Spryča s teim curbariem, kir ga neso pehnili od sebe, 222. 2 Kor 2,6–7. de nih pridigariev offart inu hvala ništer nei vredna. Inu vuči s to pergliho od iudovskiga velikiganočniga iagneta inu praznika, per katerim ty Iudi ossem dni poredu neso smeili kissliga oli qvasniga kruha ieisti ne v hyši imeiti, te- muč le pogače. De oni tudi ta stari qvas, tu ie, falš vuk inu hynavsčino, Luc. 12, 223 hude lušte inu grehe od sebe daio. Inu de vže naprei za Cristusevo volo, 223. Lk 12,1. kir ie nas suio martro inu kryo očistil inu posvečil, imamo biti enu novu testu, en svet, čist inu pošten leben pelati, praviga vuka se deržati inu služiti Bogu v svetusti inu v risnici. C. Zastopniše na znane daie, s kakovimi grešniki nema- mo tovarištva, ne gmaine deržati. S teimi, kir hote bratie, tu ie, pravi kersče- niki, biti inu per tim v velikih grehih, kir so tei veisty zubper, prebivaio, s ta- kimi nemamo iesti, samuč ie li vupane, de hote spet diati pokuro. Sicer s Turki, z Iudi, z aydi inu s papežniki moremo ieisti, vmei nimi prebivati, ž nimi kupčovati, ampag k nih falš Božym službom nemamo hoditi. CIllu gre en glass, de ie curbarya vmei vami inu A ena taka curbarya, kir se vmei aydi nekar ne S. Paul eniga kers- čeniga curbarie zlud- imenuie, de eden suiga očeta ženo ima. iu izroči, de ga mart- [2]Inu vi ste ra inu spet h pokuri napuhneni inu se neste veliku več plakali, de bi ta, perpravi, de z dušo kir ie le-tu dellu sturil, proč iz vmei vas bil vzet. inu s telessom na [3] sod ni dan bo izveli- Iest sem gvišnu, naisi nesem s telessom vpryčo, čan. Levit. xviii, ampag s teim duhum sem vpryčo koker ta, kir ie Col. ii, vpryčo, uže sodil, de ta, kir ie taku le-tu sturil, v Math. xviii, i. Thit. i. tim imeni našiga Gospudi Jezusa Cristusa, kadar vi vkupe pridete, [4]z vami inu z muiem du- C iii hum 119 TA I . LY S T H T I M C OR I N TA R I E M . hum inu s to oblastio našiga Gospudi Jezusa Cristusa, [5]se ima izdati timu zludiu k animu končanu tiga mes- sa, de ta duh na ta dan tiga Gospudi Jezusa bo ohra- nen. B [6]Vaša samahvala nei dobra. Ne veiste vi, de enu Ena grintova ovca enu cillu /k/ardelu maihinu qvassa enu cillu testu kissilu sturi [? ] ovac os/kr/uni. Gal. v, ☞ [7]Obtu iztergaite ta stari qvas, de bote enu novu Exod. xiii, xii, testu, koker ste opresni. Zakai tu naše velikunočnu Esa. liii, Joh. i. iagne Cristus ie za nas offran. [8]Obtu obhaiamo ta praznik nekar v tim starim qvassei te hudube inu falš- ye, temuč v tih opresnikih te čistosti inu risnice. C [9]Iest sem vom pissal v tim lystei, de se nemate pe- Bug sam te vunane nepokorne, neverne čati s teimi curbarii. [10]Tu pag iest ne menim s teimi ludi štraifa/,/ ta cer- kov pag te suie ima curbarii tiga svita ili s teimi lakomniki oli s teimi veden z vukum, sva- odertniki oli s teimi, kir te pilde česte, sice vi bi mo- rom na dobru nape- lovati. rali iz tiga svita poiti. [11]Zdai pag sem iest vom pissal, Eccle. xiii, Math. xviii, de se vi s teimi ne pačaite; aku ta, kir se en brat ime- ii. Thes. iii, nuie, ie en curbar oli en lakomnik oli eden, kir pilde Deut. xiii. česti, oli en šentovavic oli en pyanic oli en odertnik, s takimi vi nemate ieisti. [12]Zakai kai meni sliši te, kir so izvuna, soditi [? ] Ne sodite vi te, kir so iznotra [? ] [13] Te, kir so izvuna, bode Bug sodil. Gonite proč od vas tiga, kir ie hud. TA VI. CAP. A. Svary te Corintarie, kir so se pred aydi inu pred neverno gosposčino pravdali, zakai s takim nih kregom so sturili, de ty neverniki so iz 120 T A V I . C A P. 3 5 so iz te vere kersčanske inu evangelia špot delali. Per tim vuči, de kersčeniki nemaio nikomer hudu inu krivu diati, temuč sylo inu krivino volnu terpeti. Za teim pravi, de oben človik, kir malikuie, tu ie, kir Bogu po nega bessedi ne služi inu te garde smertne grehe dopernaša, v nebessa ne pride, samuč on skuzi to po- muč tiga S. Duha dei pravo pokuro, zakai le ty, kir Cristusu inu timu evange- liu veruio, bodo od vseh grehov očisčeni, svety inu brumni sturieni pred Bugom. B. Odgovarie tim, kir so taku nesramnu govurili: »Kadar mi kersčeniki smemo vse žlaht špendie prez greha ieisti, taku tudi smemo per sledni ženi ležati etc.« Na tu on pravi: »Špendia inu trebuh konec vzemo, tu ie, po tim lebnu ne bomo več ieili ne pyli, temuč bomo prez vse spiže živeli koker ty angeli. Ampag ta na- ša telessa bodo vstaiela od smerti inu bodo per Bugi vekoma.« Obtu tih naših teles nemamo s curbaryo ne z drugimi grehi omadežiti. Inu kateri curbaa oli z drugimi grehi suie tellu oskruni, ta isti se loči od Buga, suie lastnu tellu, kir ie Bogu v kerstu žegnanu inu ena cerkov S. Duha postallu, rezbya inu štura, S. Duha izpahne iz sebe, to kry Cristusevo, s katero ie on rešen inu odkuplen od hudiča inu od večne smerti, zašpotuie. Obtu sledni kersčenik ima pred curbami inu pred grehi koker pred hudimi kačami bežati inu suie tellu čistu inu svetu Bogu na čast inu na hvalo deržati inu ohraniti. KAdar eden vmei vami ima kako reč z anem A drugim, koku on smei se ž nim kregati pred V veliki vrednusti bodo pravi kersčeni- teimi krivimi inu nekar pred svetniki [? ] ki na sodni dan, kir [2]Ne veiste bodo s Cristusom red vi, de ty svetniki bodo ta sveit sodili [? ] Aku ta sve- čez vse hude, never- it bode od vas soien, neste tedai vi vredni manših ne krale, vyude, zlu- die, papeže, šcofe, riči soditi [? ] farye, menihe, Turke [3]Ne veiste vi, de mi bomo te angele inu ayde sod/i/li inu sodili nekar le samuč, kar h timu životu sliši [? ] pravdo rekli. [4] Obtu, kadar vi za te riči, kir h timu životu slišio, se Sap. iii. pravdate, taku te, kir so v ti cerqvi za ništer derža- ni, k rihtariem postavite. [5]Tu vom k ani sro- moti 121 TA I . LY S T H T I M C OR I N TA R I E M . Psal. cxlix, moti govorim. Nei tedai cilu obeniga modriga vmei Math. xii, xix, v, Deut. xxv, vami [? ] Ia, eniga nekar, kir bi mogel soditi vmei bra- Rom. xii, Ephe. v, ti [? ] [6]Temuč en brat s teim drugi se krega, inu tu Col. iii, pred nevernimi [? ] [7]Onu ie uže enu upomacane vmei Gal. v, Tit. iii. vami, kir krege imate vmei sebo. Zakai veliku več ne pustite sebi krivu sturiti [? ] Zakai veliku več vi skode ne terpite [? ] [8]Temuč vi krivu deite inu škodo sturite inu tu istu tim bratom. [9]Ne veisti vi, de ty nepravični tiga Božyga kralevstva ne bodo erbali. Ne pustite se zepelati, ne ty curbary, ne ty, kir malikom služio, ne prešusniki, ne ty mehki, ne sodomitary, [10]ne tatye, ne lakomniki, ne pyanci, ne šentovavci, ne odert niki bo- do tu kralevstvu Božye erbali. [11]Inu le-taki ste vi na- keteri bili, ampag vi ste obmiveni, vi ste posvičeni, vi ste pravični ratali skuzi tu ime tiga Gospudi Jezusa inu skuzi tiga Duha našiga Boga. B [12]Vse riči se meni spodobe, oli neso vse pridne, Kersčeniki, kir so od S. Duha skuzi to ve- vse riči so v mui oblasti, oli iest nečo biti pod ro v Jezusa brumni inu sveti sturieni, obeniga oblastio. [13]Ta spiža sliši timu trebuhu inu nemaio naprei več ta trebuh tei spiži, ampag Bug to spižo inu ta suih teles s preveliko spižo, z nezmasnim trebuh rezvali. Tu tellu pag nekar tei curbary, pytiem, ne s curba- nem, ne z drugimi temuč timu Gospudi inu ta Gospud timu telessu. mertvaškimi grehi [14]Inu Bug ie tiga Gospudi obudil inu on nas tudi ogarditi, temuč nih tellu ko- obudi skuzi to suio muč. [15]Ne veiste vi, de ta vaša telessa so vudi Cristusevi [? ] Aku iest tedai vza- mem te Cristuseve vude inu bom iz nih curbine vude 122 T A V I I . C A P. 3 6 vude sturil [? ] Tu bodi deleč. ker eno cerkovco [16]Ne veiste vi, de kateri na eni curbi vissi, ta isti ie enu telu ž no [? ] Zakai Božyo lipo čisto der- žati. »dva,« pravi on, »bodeta v eni messei«. i. Cor. x, [17]Ampag kate- Eccle. xxxvii, ri vissi na tim Gospudi, ta isti ie en duh ž nim. Rom. vi, viii, [18]Bežite pred curbaryo. Sledni drugi greh, kir človik sturi, ie Gen. ii, Math. ix, izvuna tiga telessa, ampag kateri curbaa, ta greši na Ephe. v, i. Cor. iii, vii, suim last nim telessu. ii. Cor. vi, [19]Ne veiste vi, de ta vaša telessa so en tempel tiga S. Duha, kir ie v vas, kateriga vi i. Pet. i, Heb. xii. imate od Buga inu vi neste sami sui [? ] [20]Zakai vi ste dragu kupleni. Obtu čestite Boga v tim vašim telessu inu v tim vašim duhu, kateri so Božy. TA VII. CAP. A. Daie odguvor na mnogeteru vprašane, koku se ty kersčeniki s teim za- konom, vdustvom inu divičtvom imaio deržati. Inu pravi koker Cristus, Math. 19, 224 katerimu ie ta gnada od Buga dana, de more biti prez žene oli 224. Mt 19,12. prez moža, ta bode mnogeterih skerbi inu nadlug odvzet inu prust. Kateri pag v suim messei inu naturi počuti te goreče lušte, de prez ženskiga oli mo- škiga spolu ne more biti, ta isti se ima inu more prez greha oženiti oli omo- žiti, tar si bodi hlapčič, dečla, vdovic, vduva, far oli menih, žlahtnik, kmetič oli pastyr. Ty Iudi inu aydi so čestu le iz serda oli iuterne oli gardu- sti oli bolezni inu za drugih mahinih riči volo nih poročene žene gonili inu ločili od sebe inu nih zakon premenovali. Tiga Paulus po Cristusevim na- vuku od kersčenikov kratku neče imeiti, temuč de zakoniki, tar si iz nyu eden bodi veren, ta drugi neveren, čuden, serdit, bog oli bolan, imaio vkupe ostati do smerti. Aku se pag eden odloči (prešustvu, sice obena reč zakona ne loči, Math. 5, 19), 225 de ta isti sam, prez druge žene oli moža ostane oli 225. Mt 5,32; 19,9. de se spet ž nega družetom spravi. Inu de ta verni zakonik, od kateriga se ta neverni loči, bodi mož oli žena, nema zdaici drugiga vzeti, temuč en D č/a/s 123 TA I . LY S T H T I M C OR I N TA R I E M . čas čakati inu se pruti nevernimu s pohlevsčino, z brumo, s poštenem inu zo vso ričio taku deržati, de suiga neverniga hudiga družeta sp/e/t k sebi inu na 226. 1 Pt 3,1. to pravo evangelisko vero perpravi inu preoberne. 1. Pet. 3. 226 Per tim tudi pravi, de en vsaki v tim nega stanu, poklycanei inu dellu, v katerim ie on h ti veri kersčanski prišal (aku nei Božy bessedi zubper), ima ostati. Zakai ta evangeli tih dobrih, poštenih inu nucnih deželskih pravd, navad, postav, službi inu oblasti ne premenuie inu ne prestavle, temuč le ta serca, zastop, to missal inu volo h Bugi preobrača. Bodi eden obrezan oli neobrezan, tu ie, Iud oli ayd, mož oli žena, kral, viuda, žlahtnik, purgar, kmetič, hlapec oli dekla, aku pravo vero v Jezusa ima inu pela sui stan po Božym vuku, ta isti ie en 227. Kralevstva. služabnik Cristusev inu en erbič tiga nebeskiga krabevstva. 227 C. V Corintu so tudi eni hynavci bili, kir so tu divičtvu vissoku hvalili, ta zakon pag koker en grešni stan tadlali. Na tu on tukai pravi, koker od Buga nei zapovedanu ti- ga divičtva oli nunstva deržati do konca, oli nega svit inu maninga ie le-ta, kateri more v divičtvi, prez moža oli prez žene biti, ta prov dei, zakai v za- konu ie veliku skerbi, dosti della inu muie z možmi, ženami, z otruki inu s pohyštvo[m]. Per tim ty kersčeniki za vere volo bodo čestu pregnani, obrupa- ni, lovleni inu umorieni; tu ty, kir so sami, ležei poterpe. Inu potehmal tu vesselie, ty lušti tih zakonikov koker te druge dobre inu hude posvitne riči, žalost, blagu, buštvu, zdravie, bolezan, kratku terpe, zatu ie enimu bulše biti samimu. Oli per tim on ne hoče obeni dečli tiga zakona prepovedati, temuč 228. Mt 19,12. nim dopusti slobodnu v ta zakon stopiti po Cristusevim vuku, Math. 19. 228 Inu tim, kir so v zakonu, vely, de v nim ostano. On tukai le pravi, v katerim stanu ie ležei prebivati inu služiti Bogu. Potle vely tim starišem, de nih sče- rom, kir prez moža ne mogo biti, dado moža. Na koncu tudi tim vduvom dopusti se h tim vernim spet omožiti. A Zakon ie od Buga pervič zatu postav- len, de se v nim ta sveit z ludmi SIce od tih riči, kir ste vi meni pissali. Onu ie timu človeku dobru, de se on te žene ne dota- kne. [2]Ampag zavolo curbarye vsakateri imei suio lastno ženo inu vsakatera imei suiga lastniga moža. 124 T A V I I . C A P. 3 7 moža. gmera inu raste. [3]Ta mož poverni tei ženi to dolžno dobro volo, glih taku ta žena timu možu. Pot le de ie arcnya [4]Ta žena nema oblasti zubper nečištost, 229 229. Nečistost. čez suie tellu, temuč ta mož, glih taku tudi ta mož ne- de se ty ludi s curba- ryo ne pregrešo inu ma oblasti čez suie tellu, temuč ta žena. ne omadežuio. [5]Ne odvleci se eden timu drugimu, samuč ie li obeyu dobra vola i. Pet. iii, Job vi, viii, do eniga čassa, de bote h postu inu k molitvi čas Joel ii, Acto. xvi, imeili. Inu pridite spet vkupe, de vas ta hudič ne bo i. Thit. v. izkušaval za vaše nezmasse volu. [6]Le-tu pag iest go- vorim po tim dopusčanu inu nekar po ukazzanu. [7]Iest bi pag hotel raiši, de bi vsi ludie bili, koker sem iest. En vsakateri pag ima sui lastni dar od Buga, eden ta- ku, ta drugi pag taku. [8]Iest pag tim, kir neso v zako- nu, inu tim vduvom pravim, de ie nim dobru, aku ostano tudi koker iest. [9]Aku se pag ne zderže, taku de v zakon stopio, zakai bulše ie v zakon stopiti ko- ker goreti. B [10]Tim zakoniko [ m ] pag zapoveim nekar iest, temuč ta Gospod, de ta žena se ne loči od tiga Sledni kersčenik ima v tim nega stanu, moža. bodi v zakonu, v [11]Aku se pag loči, taku ona ostani prez mo- oblasti oli v službi, žene oli se spet z možom spravi. Inu de ta mož ne ostati inu deržati se pusty te žene od sebe. po Božy postavi inu [12]Tim drugim pag iest, ne- zo vsemi ludmi myr kar ta Gospud, pravim, aku en brat ima eno ne- inu periazen terditi inu ohraniti. verno ženo inu ona pervoluie ž nim prebivati, ta Math. v, xix, se ne loči od nee. Deut. xxiiii. [13]Inu aku žena ima eniga never- niga moža inu on pervoluie ž no prebivati, ta se ne loči od nega. [14]Zakai ta neverni mož ie posvi- D ii čen 125 TA I . LY S T H T I M C OR I N TA R I E M . Mal. ii, čen skuzi to ženo inu ta neverna žena ie posvičena i. Esd. ix, x, i. Pet. iii, skuzi tiga moža. Sice vaši otroci bi bili nečisti, zdai so Ephe. iiii, i. Tit. vi, pag sveti. [15]Aku se pag ta neverni loči, taku nai se loči, i. Cor. vi, v takih ričeh en brat oli sestra nei s to službo podver- i. Pet. i. žen. Inu v tim myru ie nas Bug poklycal. [16]Kai ti veiš, žena, aku tiga moža boš ohranila [? ] Oli kai ti veiš, mož, aku to ženo boš ohranil [? ] [17]Bodi koker bodi, vsaketeri, koker ie nemu Bug podelil, vsaketeri, ko- ker ga ie ta Gospud poklycal, taku bodi. Inu taku po vseh cerqvah ukazuiem.[18]Ie li gdu obrezan po- klycan [? ] Ta to neobrezo nase ne iemli. Ie li gdu po- klycan v ti neobrezi [? ] Ta ne pusti se obrezati. [19]Ta obreza ništer nei inu ta neobreza ništer nei, temuč tu deržane tih Božyh zapuvid. [20]En vsaketeri v tim po- klycanu, v katerim ie poklycan, ostani. [21]Si li po- klycan en hlapec, taku se ti ne kumrai, aku pag mo- reš frey biti, tu ti raiši gori vzemi. [22]Zakai ta hlapec, kir ie v tim Gospudi poklycan, ie en frayman tiga Gospudi. Glih taku, kir ie en frayman poklican, ta is- ti ie en hlapec Cristusev. [23]Vi ste dragu kupleni, ne bodite tih ludi hlapci. [24]Bratie, en vsaketeri v tim, v katerim ie poklycan, ostani per Bugi. Mož, žena, dečla, [25]Od dečel iest nemam obene zapuvidi od tiga vduva, bodi bog oli bogat, kar ima do- Gospudi, ampag moi svit dam koker ta, kir sem mi- briga oli 230. Gospudi. lost dobil od Guspodi, 230 de bom zveist. [26]Meni se na tu le-tu dobru zdy za sadašne potrebe volo, de timu 126 T A V I I . C A P. 3 8 timu človeku ie dobru taku biti. terpi na tim sveitu, [27]Si li h ti ženi per- vezan [? ] Taku ne isči rezveze. Si li odvezan [? ] Ta- tu vse skorai konec vzame, obtu nemamo ku ne isči žene. le zemliskimi, temuč [28]Aku pag eno ženo vzameš, nesi veliku več z nebeski- grešil. Inu aku ena dečla se omoži, nei greišila. mi ričmi veden okuli Ampag taki bodo revo imeili v tim messei. Iest vom hoditi inu služiti prov Bogu. pag zanašam. Psal. lxxx, [29]Le-tu pag iest pravim, bratie, ta čas i. Pet. iii, ie kratig. Obtu ty, kir žene imaio, de bodo, koker Esa. xl, bi ne imeili, i. Johan. ii, [30]inu ty, kir se plačeio, koker bi se ne Luc. xii, plakali, inu ty, kir so vesseli, koker bi se ne vesseli- i. Thi. v, Rom. vii, li, inu ty, kir kupuio, koker bi ga ne posseli, i. Thes. iiii. [31]inu ty, kir uživaio tiga svita, koker bi ga ne uživali. Za- kai ta štalt tiga svita se rezyde. [32]Iest bi pag hotel, de bi bili prez skerbi. Kateri ie prez žene, ta skerbi za te riči, ki so tiga Gospudi, koku bi timu Gos pudi dopal. [33]Kateri pag ženo vzame, ta skerbi za te riči tiga svita, koku bi ženi dopal, [34]inu en tak ie rezdi- len. Inu ena žena, kir nei omožena inu ie dečla, ta skerbi za te riči, kir so tiga Gospudi, de ie sveta s teim tellum inu s teim duhum. Katera pag ie omo- žena, ta skerbi za te riči, kir so tiga svita, inu koku bi dopala timu možu. [35]Le-tu pag iest vom h do- brimu pravim, nekar de bi iest hotel vom en štrik na vrat vreči, temuč zavolo, kir ie poštenu inu pri- dnu, de vi timu Gospudi prez vsega deržane more- te služiti. [36]Aku se pag komu zdy, de sui dečli ie ne- spodobnu, kir ie uže dob ru stara inu se mora taku D iii sturiti, 127 TA I . LY S T H T I M C OR I N TA R I E M . sturiti, taku on sturi, kar hoče, on ne greši, nai stopio v ta zakon. [37]Kateri pag terdnu v suim sercei si naprei vzame inu nemu nei potreba, ima oblast čez suio volo inu ie le-tu v nega sercei cilu odločil suio dečlo taku ohraniti, ta dobru sturi. [38]Obtu tudi ta, ki suio dečlo možu da, dobru sturi, inu kateri ne da možu, bule sturi. [39]Ena žena ie h ti postavi pervezana, dotle ie nee mož živ, aku pag nee mož zespy, taku ie ona prosta; h komu se ona hoče, more se omožiti, de se le sturi v tim Gospudi. [40]Srečniši pag ie, aku ona taku ostane, po mui maningi. Meni se zdy, iest imam tudi tiga Božyga Duha. TA VIII. CAP. A. Ty aydi po vsim sveitu so tudi koker ty Iudi vso žlaht /ž/ivino, špendie 231. Samimu. inu časi ludi inu druge riči offrovali, cerqve, altarie zidali, praznovali inu 232. Jonatan Vink­ žegnana inu zynme obhaiali. Oli eni tiga pag neso iz vere inu timu pravimu ler (ur.), Primož Tru- bar, Tiga Noviga te- samimn231 Bogu, koker ty s. očaki inu ty verni Iudi, Abel, Noe, Abraam, stamenta ena dolga Moizes, David etc., diali (berite ta 10. capitul v ti Dolgi predguvori), 232 te-predguvor 1557, En muč h tim malikom, tu ie, pildom, mertvim ludem, živini, pticom, kačom regišter, ena kratka inu mnogeteri stvari na nebi inu na zemli. Zakai ty aydi so ličkakih bogov postila 1558. Zbrana dela Primoža Trubar- inu pildov okuli tridesseti tavžent imeili. Inu od tacih offrov inu malikovi- ja 8. Ljubljana 2012, ga žegnane so ty eni prešerni, prekunštni kersčeniki v tim Corintu inu drug- 41–43. di, kadar so od tih aydov, kir so nih znanci oli periateli od sosedi bili, k nim 233. Verjetno je imel povableni bili, ieili očitu v nih cerqvah oli britovih. 233 Inu so se z le-takimi Trubar na tem me­ bessedami izgovariali: »Mi kers čeniki veimo, de ie le en sam Bug Oča inu stu v mislih ritual in prostor culinae nega Syn, naš Gospud, inu de ty aydovski boguvi, pildi inu maliki neso ni- z njegovo (pred)­ šter, so le en les, yl, kuffer, srebru oli zlatu, obtu, kadar mi od tih aydovskih antično tradicijo bogov inu malikovskih službi ništer ne deržimo, mi moremo slobud- darovan ja jedilnih in nu, fray, pitnih darov pokojnikom. 128 T A V I I I . C A P. 3 9 nu, fray, žiher inu prez vsiga greha od tih malikovskih offrov inu s te- imi aydi, gdi hote, ieisti etc.« Takim preveč vučenim inu modrim ker- sčenikom v le-tim capituli s. Paul ostru odgovarie, štraifa, vuči, vely inu pravi, de ty kersčniki v tim krivu deio inu grešio, zakai oni s takim nih veidenem, znanem, kunštio in frayngo te slabe, preproste, maluvu- čene kersčenike v ti veri zmotuio. Za tiga volo imaio gled/a/ti, de to kersčansko slobodnost oli frayngo nekar po sui voli, temuč tim slabim kersčenikom h dobrimu, h poterienu te vere inu per pravim času, meistu inu per zastopnih, vučenih kersčenikih uživaio. Inu de s tako kersč/a/ nsko fr/a/yngo inu umeitelo oli kunštio obeniga verniga ne zmotio, ne zblazno v ti pravi veri. D tih riči, kir se malikom offruio, mi veimo, de A vsi tu veidene imamo. Tu veidene napuši, ta lu- Vse tu, kar en človik vei, zna inu zastopi bezan pag gorisazida. od Buga inu v ti ve- [2]Aku se pag katerim zdy, de ri, s teim on ima ti- on kai vei, ta še ništer ne vei, koker bi imel veiditi. mu bližnimu služiti [3] Ampag aku gdu lubi Boga, ta isti ie spoznan od ne- inu ž nim vselei, povsod se deržati, de ga. ta preprosti kersče- [4]Od tih špyž pag, kir se tim malikom offruio, mi nik v ti pravi veri bo veimo, de ta malik ništer nei na sveitu inu de obeni- poterden, inu nekar ga drugiga Boga nei, samuč ta edini. zase ohraniti inu ž [5]Inu naisi so, nim se pred ludmi kir bodo boguvi imenovani, bodi na nebi oli na ze- offertovati. Acto. xv, mli (potehmal ie dosti bogov inu dosti gos podov), i. Cor. x, [6] taku mi vsai imamo le eniga Boga, tiga Očeta, od Deut. iiii, vii, Esa. xl, xliiii, kateriga so vse riči inu mi v nim, inu eniga Gospudi, Rom. xi, xiiii. Jezusa Cris tusa, skuzi kateriga so vse riči inu mi skuzi nega. 234. Nei. [7]Oli pag tu veidene ne234 per vseh, zakai naketeri veideioč še zdai ieido od malikov, koker od tih riči, kir so malikom offrane, inu nih veist, kadar ie šibka, bo omadežina. [8]Ta spyža nas ne sturi per- ietne 129 TA I . LY S T H T I M C OR I N TA R I E M . ietne Bogu, zakai aku mi ieimo, ne bomo zatu bul- ši, aku mi pag ne ieimo, ne bomo zatu mane imeili. [9]Ampag gledaite, de ta vaša slobodnost ne rata k animu udarcu tim šibkim. [10]Zakai aku gdu tebe (kir 235. Prevodna retu veidene imaš)235 v ti malikovi hyši per myzi sede- šitev »(kir tu veidene imaš)« po­ čiga zagleda, ne bode li tiga istiga veist, kir ie ši- snema L1545: » 10 bag, pernaredna ieisti te riči, kir so offrane tim ma- Denn so dich (der du das Erkentlikom [? ] [11]Inu taku ta brat, kir ie šibag, za kateriga nis hast) jemand sehe zu Tische sivolo ie Cristus umerl, zavolo tuiga veidene pogine. tzen im Götzen[12]Inu taku, kir grešite na tih bratih inu ranite nih hause / wird nicht sein Gewissen / die šibko veist, na Cristusu grešite. [13]Obtu, aku ta weil er schwach ist spyža muiga brata zmoti, taku nečo ieisti nigdar / verursachet / das Götzenopffer zu esmessa, de muiga brata ne zblaznim. sen?« V: » 10Si enim quis viderit eum, qui ha­ TA IX. CAP. bet scientiam, in A. V le-tim capituli še bule ta nega vuk zubper ter prekunštne kersčenike idolio recumbentem terdi, de ty šibki preprosti novy kersčeniki s to kersčansko frayngo inu s teimi : nonne conscientia ričmi, kir neso prepovedane ne zapovedane, se nemaio v ti veri zmotiti. Za- ejus, cum sit infir­ kai on sam, kir ie en ioger, z velikimi daruvi darovan, inu kir ie te Corinta- ma, ædificabitur ad manducandum ido­ rie na kersčansmo vero preobernil, dosti riči, kir so nemu bile od Buga dopu- lothyta ?« sčene, koker od vseh spyž ieisti, suio ženo sebo voditi, žold od suih farmanov vzeti, nei sturil, ne vzel, de ty šibki kersčeniki v ti veri od nega ne bodo zbla- zneni inu tudi ty nega zuperniki ne mogo reči, on pridiguie ta evangeli za suiga nuca volo. Inu on tukai šestemi argumenti inu pryčami, katere ie on iz te naturske, zastopne, inu Moizeseve, potle tudi iz Cristuseve postave inu navade vzel, spryča, de se ima tim pridigariem dati nih žold inu potreba. 236. Sledni. Inu de šledni236 pridigar ima rad, volnu, s flissom ta evangeli pridigati inu pruti tim preprostim, šibkim, dobriga serca ludem zo vsem se taku deržati, de nee h ti pravi veri perpravi inu v ti isti do konca obderži; kir tiga ne dei, taisti bo koker ta nezveisti hlapec, kateri ie bil sui centner inu suio lyb- ro skril, 130 T A I X . C A P. 4 0 ro skril, Math. 25, Luc. 19, 237 od Buga ostru štraifan. B. Vely inu opomina s to 237. Mt 25,14–30, pergliho, kir vštrič 238 za vadlo teko, de vsi verni nih grešnu tellu, kir ie le h tim Lk 19,11–27. hudim luštom pernagnenu, derže na vuzdi, de bo Božy bessedi inu S. Duhu do 238. Vštric. inu v ti smerti pokornu. NEisem li en ioger [? ] Neisem li fray [? ]239 Nei- A 239. Prevodna rešisem li našiga Gospudi Jezusa Cristusa vidil [? ] Kar Bug zapoveda, tev posnema L1545: koker verovati nega » 1BJn ich nicht ein Neste li vi muie dellu v tim Gospudi [? ] bessedom inu oblu- Apostel? Bin ich ni[2]Aku tim bom, lub/i/ti bližni- cht frey? Hab ich nidrugim nesem en ioger, taku sem vsai vom. Zakai ta ga, stariše poštovati, cht vnsern HErrn pečat muiga iogerstva ste vi v tim Gospudi. inu kar prepoveda, Jhesum Christum [3]Muia koker malikovati, gesehen?« odguvor per tih, kir me vprašaio, ie le-ta: šentovati, prešustva- [4]Neima- ti, tiga oben človik V: »1Non sum liber ? mo mi oblasti ieisti inu pyti [? ] nema prelomiti. Am- non sum Apostolus [5]Neimamo mi tudi te ? nonne Christum oblasti eno ženo, sestro voditi okuli koker ty drugi pag, kar nei zapove- danu oli prepoveda- Jesum Dominum iogri inu bratie tiga Gospudi inu Cefas [? ] nu od Buga, koker nostrum vidi ?« [6]Oli aku ieisti rybe oli messu le iest sam inu Barnabas nemava oblasti tega sturi- v petig, golo oli las- ti [? ] sato glavo, čern oli [7]Gdu kadai voiskuie na sui lastni špendii [? ] bell gvant nositi. Za- Gdu zasadi en vinograd inu od nega ssadu ne iei [? ] konik oli vdovic oli hlapčič biti. Tu ie Oli du passe enu kardelu inu ne iei od od mleka tiga vsakimu fray inu per kardela [? ] nega voli stoy, oli [8]Aku iest le-te riči po človeski šegi go- vsai ima gledati na vorim [? ] Ne govori li tiga tudi ta postava [? ] tiga šibkiga, de on [9]Zakai ga ž nega frayngo v v ti Moizesevi postavi ie pissanu: »Timu vollu, kir ti veri ne zmoti. mlati, nemaš vust zavezati.« Ima li Bug skerb za Acto. ix, xxii, xxvi, zvi, xviii, xxi. volle [? ] [10]Oli ne pravi li tu le za našo volo [? ] Ia, gvišnu le-tu ie za našo volo pissanu. Zakai ta, kir orra, ta ima na vupane orrati inu ta, kir mlati, ta ima na vupane mlatiti, de on nega vupane bo diležin. [11]Kadar smo mi vom te duhovske riči ssiali, ie li tedai ena velika reič, kir mi tu vaše messenu žanemo [? ] E [12]So li 131 TA I . LY S T H T I M C OR I N TA R I E M . ii. Cor. xii, xi, [12]So li ty drugi te oblasti čez vas diležni, zakai veliku Phil. iiii, Math. viii, več mi [? ] Oli mi nesmo le-te oblasti uživali, temuč Luc. iiii, Deut. xxv, xviii, smo vse terpeli, de kaciga zaderžane timu evangeliu i. Tit. v, Cristusevimu ne sturimo. [13]Ne veiste vi, de ty, kir of- Rom. xv, Gal. vi, ii, fruio, ieido od offrov [? ] Inu ty, kir per altariu stoye, Math. x, Acto. xx, tiga altarie uživaio [? ] [14]Inu taku ie tudi ta Gospud ii. Thes. iii, postavil, de ty, kir ta evangeli oznanuio, imaio od ti- i. Cor. x. ga evangelia živeti. [15]Ampag iest nesem tiga obeniga 240. Pišem. užival. Inu iest le-tiga ne pisem, 240 de bi se imeilu me- ni taku sturiti, zakai onu bi meni bulše bilu, de bi iest umerl, koker de bi gdu meni muio hvalo k ničemer sturil. [16]Zakai aku iest ta evangeli pridiguiem, nemam zatu kai se hvaliti, zakai iest tu moram diati inu ve meni, aku ne bodem tiga evangelia pridigal. [17]Obtu, aku iest rad le-tu deim, taku bom lon imel, aku pag nerrad, taku ta šaffarya ie meni poročena. [18]Kakov tedai bo meni lon [? ] Le-ta, de kadar ta Cristusev evangeli pridiguiem inu tu istu deim fray, zabston, de te moie oblasti krivu ne uživam v tim evangeliu. [19] Zakai kadar sem bil fray od vsakiga, sem se vsakimu k animu hlapcu sturil, de bi nih dosti dobil. [20]Obtu sem se sturil tim Iudom koker en Iud, de bi te Iude dobil, tim, kir so pod to postavo, sem se sturil koker eden, kir ie pod to postavo, de iest te, kir so pod to postavo, dobim. [21]Tim, kir so prez te postave, sem se sturil, koker bi prez te postave bil (naisi nesem prez te 132 T A X . C A P. 4 1 te postave Božye, temuč sem tei Cristusevi postavi podveržen),241 de bi te, kir so prez te postave, dobil. [22] 241. Prevodna reši­ Tim šibkim sem se sturil koker šibag, de bi te šibke tev »(naisi nesem dobil. Iest sem se vsakimu vsaku sturil, de bi iz vseh prez te postave Božye, temuč sem tei vsai naketere ohranil. Cristusevi postavi [23]Le-tu pag iest deim zavolo podveržen)« posnetiga evangelia, de bom nega diležin. ma L1545: »21Denen die on Gesetz sind / B [24]Ne veiste li vi, de ty, kir vštric teko, de vsi te- Nei zadosti začeti te- bin ich als on Geseko, oli le en sam vzame ta palli [? ] Tecite tedai vi či, verovati, temuč v tz worden / (So ich taku, de popadete. ti veri, v teku do doch nicht on Gese[25]Sledni, kir se fehta, ta se mas- konca ostati. tz bin fur Gott / sonsa na vseh ričeh. Oni za tiga volo, de eno strohneno ii. Thi. iiii, dern bin in dem gecrono prymo, mi pag eno nestrohneno. i. Pet. v. setz Christi) Auff das [26]Iest pag ich die / so on Gesetaku tečem nekar na negvišnu, iest taku fehtam ne- tz sind / gewinne.« V: » 21iis qui sub kar, koker bi hotel ta lufft secati. [27]Temuč iest te- lege sunt, quapem muie tellu inu perganem v to službo, de se ko- si sub lege essem (cum ipse non esku ne pergodi, de bi iest drugim pridigal inu sam sem sub lege) ut eos zaveržen bil. qui sub lege erant, lucrifacerem : iis qui TA X. CAP. sine lege erant, tamquam sine lege A. S teimi exempli inu Božymi grozovitimi štraifingami iz Stariga testa- essem (cum sine lege Dei non essem menta spry ča, de nei zadosti h timu večnimu lebnu začeti prov verovati, pu- : sed in lege essem stiti od grehov, kerstiti se inu obhaiati, temuč ostati v ti pravi pokuri inu veri Christi) ut lucrifa­ do smerti. Math. 24. 242 Zakai ta stara cerkov, ty Izraelitary, kadar so iz cerem eos qui sine Egypta vlekli, so tudi bili kersčeni inu so ieli duhovsku tu tellu Cristusevu inu lege erant.« pyli to nega kry, tu ie, oni so verovali, de Cristus nekar le samuč nim pomaga na tim sveitu, temuč de tudi nim bo nih grehe odpustil inu rešil od hudiča etc. 242. Mt 24,42. Oli kadar per taki veri v ti pusčavi, mnogeterih izkušnavah inu do smerti neso ostali, temuč so malikovali, enu zlatu telle molili, okuli nega plessali, curbali, zubper nih duhovsko inu deželsko gosposčino mermrali, želeli po drugi špendij. Zatu so oni čestu inu groznu štraifani inu končevani bili, de od nih vseh, E ij katerih 133 TA I . LY S T H T I M C OR I N TA R I E M . katerih ie veliku stu tavžent bilu, nei več koker dva, Iozue inu Caleb, v to oblubleno deželo prišlu. Glih taku ty kersčeniki ne prido vsi v nebessa, samuč le ty, kir ostano do konca inu se pruti Bogu pokorno inu hvaležnu derže. Obtu 243. Hynavsko. oben se nema s falš hynovsko 243 ve ro inu z gresnim 244 lebnom se hvaliti, ne pre-244. Grešnim. vzeti, temuč v Božym strahu veden prebivati, te messene inu hude žele inu lu- 245. Rim 6,11–13. šte v sebi doli tlačiti inu tim grehom ne dopustiti v sebi kralovati, Rom. 6. 245 Per tim te dobre vere trošta, de aku glih kei ena težka izkušnava oli nadluga, bodi od hudiča oli od hudih ludi, od lastniga messa, čez nee zavolo te vere v tim kratkim našim lebnu pride, taku Bug bo per nih ž neha Duhum, nim pomagal, de bodo mogli to isto nesti inu preterpeti. B. Z močnemi bessedami inu pergli- hami koker odspreda v tim 8. capituli, opomina vse kersčenike, de se varuio pred malikovanem, per malykih pag oli malykovanu se zastopi vse te riči inu službe, kir se deio Bogu oli tim svetnikom oli drugim ričem, katerih Bug nei postavil inu zapovedal. Zakai sam Bug, ty preroki inu iogri vse te Božye služ- be, kir se prez Božye bessede inu nega ukazane sture (naisi te iste ty preprosti, andohtlivi ludi z dobrim sercem inu z dobro maningo Bogu oli Divici Marij oli tim svetnikom izkažuio), imenuio malykovane. Ty aydi neso tim zludiem, temuč tim bogum inu svetnikom offrovali, oli s. Paul tukai pravi, de oni tim zludiem, nekar Bogu offruio. Saul kral ie timu pravimu izraelskimu Bogu of- froval, oli kadar ie on tu bil sturil prez Božyga velena, obtu ie ta prerok Samu- el h timu kralu Saulu dial: »Ti si cupral inu malikoval, nekar offroval.« 1. 246. 1 Sam 13,8–13, Reg. 13, 15. 246 Obtu ty kersčeniki, kir so skuzi tu uživane tiga telessa inu kry 15,23. Cristuseve s Cristusom se združili, nega tellu inu vudi ratali, nemaio z malyki, ne s falš Božymi službami obene gmaine, ne tovarištva imeiti. Ty preroki, io- gri, martirniki inu vsi verni, preden so hoteli malykovati, krivu ner s to manšo ričio služiti Bogu, so se poprei pustili martrati inu grozovitu umoriti. C. Spet, koker odspreda v tih 8., 9. capitulih, govori od fraynge inu slobute tih kersčeni- kov, de mogo prez greha vse riči vsag čas, povsod, per vseh ludeh ieisti inu ku- piti. Oli ty kersčeniki s tako nih frayngo nemaio obeniga nevernika v nega kri- vi veri oli v Božy službi poterditi, ne obeniga preprostiga, šibkiga kersčenika na pravi veri oli službi Božy zmotiti, temuč vselei gledati na suiga bližni- ga inu 134 T A X . C A P. 4 2 ga inu zo vso ričio se imaio pruti vsakimu človeku taku deržati, de nih dosti od krive vere h ti pravi perpravio inu te šibke v ti pravi veri obderžo inu poterdio. Taku se ie Paulus povsod deržal po Cristusevim vuku inu exemplu. INu iest hočo, bratie, de imate veiditi, de ty A naši očaki so vsi pod teim oblakom bili inu so Ta prava stara cer- kov, preden ie Cris- vsi prešli skuzi tu morie tus človik ratal, se ie [2]inu so vsi skuzi Moize- tudi vse pomuči na sa kersčeni s teim oblakom inu s teim moriem tim sveitu inu odpu- [3] inu so vsi od ene duhovske spyže ieili sčane vseh grehov, [4]inu so vsi tiga večniga lebna le od eniga duhovskiga pytia pyli, zakai oni so pyli od samiga Cristusa troštala. Inu Cristus od te duhovske skaly, katera ie raven nih hodila, ta ie vselei per sui skala pag ie bil Cristus. cerqvi inu per suih [5]Ampag na nih dostih Bug zacramentih bil. nei imel obeniga dopadene, zakai oni so bili doli Exo. xiii, xiiii, xvi, xvii, xxxii, pobyeni v ti pusčavi. Nu. xi, xiiii, xxv, [6]Le-te riči pag so se godile nom k animu exemplu, de nemamo hudih riči že- xxi, Judit. viii, leiti, koker so oni želeli. Psal. cvi, [7]Inu ne bodite služabniki i. Thes. v, tih malikov, koker so oni naketeri bili, koker ie ii. Pet. ii. pissanu: »Ta folk ie doli seidil h ti ieidi inu h timu pytiu inu so gorivstali h timu ygranu.« [8]Inu ne curbaimo, koker so oni naketeri curbali inu ie nih pallu na en dan try inu dvasseti tavžent. [9]Inu ne izkušamo Cristusa, koker so oni naketeri izkušali inu so bili od kač končani. [10]Inu ne mermrate, ko- ker so oni naketeri mermrali inu so od tiga pogu- blavca bili umorieni. [11]Le-te riči pag so se godile nom k animu exemplu. One so pag pissane nom k animu opominanu, na katere ie ta konec tiga svi- E iii ta pri- 135 TA I . LY S T H T I M C OR I N TA R I E M . ta prišal. [12]Obtu, katerimu se zdi, de on stoy, ta gle- dai, de ne pade. [13]Obena druga izkušnava vas še nei zapopala, samuč ta človeska. Bug ie pag zveist, ta ne bo dopustil vas čez tu, kar premorete, izkušovati, te- muč on bo tudi dal s to izkuš navo tag izitik, de vi bo- te mogli donesti. B [14]Za tiga volo vi, moi lubeznivi, bežyte od mali- 247. Cyprian. S. Cypriau,247 lib. i, epist. viii, pravi: kovih službi. [15]Iest koker h tim mod rim govorim, »Vse tu, kar se iz človeskiga zastopa sodite vi sami, kar iest pravim. [16]Ta kelih tiga žegna- inu prevzetia posta- ne, kateriga mi žegnuiemo, nei li on tu gmain uživa- vi, de se ta Božya narredba prelomi, tu ne te krii Cristuseve [? ] Inu ta kruh, kateri mi rezlo- isti ie prešustnu, ie nevernikovu, ie cer- muiemo, nei li on tu gmain uživane tiga telessa kovna tatvina.« Od Cristuseviga [? ] [17]Zakai nas dosti vkupe smo en kruh tacih ludi se ima ko- 248. Žlezo. ker pred zležo248 de- inu enu tellu, potehmal mi vsi smo od eniga kruha leč bežati. i. Cor. viii, diležni. [18]Pogledaite na ta Izrael po tim messei. Ty, Deut. xxxii. kir ieido od tih offrov, neiso li diležni tiga altarie [? ] [19]Kai tedai iest pravim [? ] De ta malyk ie kai [? ] Oli de tu, kar ie malykom offranu, de ie kai [? ] [20]Nekar. Ampag le-tu iest pravim, de te riči, katere ty aydi offruio, te iste oni offruio tim zludiem inu nekar Bogu. Iest nečo pag, de bi se vi tih zludiev diležni sturili. [21]Vi ne morete kmalu pyti tiga pytia tiga Go- spudi inu pytia tih zludiev [? ] Vi ne morete biti dile- žni te myze tiga Gospudi inu te myze tih zludiev [? ] [22]Oli hočmo li mi tiga Gospudi dražiti [? ] Smo li mi močneši, koker ie on [? ] C [23]Vse riči so meni slobodne, oli vse riči neso Sledni verni ima prydne. 136 T A X I . C A P. 4 3 prydne. Vse riči so meni slobodne, oli vse riči ne po- vse nega diane inu bulšaio. rovnane na dva plati [24]Nisče ne isči tiga suiga, temuč en vsaketeri, obračovati: nerpo- kar ie tiga drugiga. prei na čast inu hva- [25]Vse, kar se v ti mesnici prodaie, lo Božyo, potle na tu ieite prez vsiga vprašane zavolo te vistii. dobru vsakimu člo- [26]Zakai »ta zemla ie tiga Gospudi inu vse tu, kar ie v ni«. veku. [27] Eccle. xxvii, Inu aku gdu iz tih nevernih vas povabi inu hočte poi- i. Cor. vi, xiii, ix, Psal. xxiiii, ti, kar se vom naprei postavi, tu ieite prez vsiga pre- i. Thim. iiii, raitovane zavolo te visty. Col. iii, [28]Ampag, aku gdu q vom i. Cor. iiii. poreče: Le-tu ie tim malykom offranu, taku ne ieite zavolo tiga, kir ie poveidal, inu zavolo te visty. 249(Ta 249. Pasaže »(Ta zem la ie tiga Gospudi inu kar ona v sebi derži.) zem la ie tiga Gospu[29]Iest di inu kar ona v sebi pag pravim od visty, nekar tuie, temuč od tiga drugi- derži.)« L1545 in V ne poznata. ga. Inu za čes volo bo muia fraynga od ene druge vi- sty soiena [? ] [30]Aku iest skuzi to gnado sem diležin, zakai bom iest šentovan v tim, v katerim iest hvalo daiem [? ] [31]Obtu, kadar vi ieiste oli pyete oli kai drugiga delate, tu vse vi storite h ti časti Božy. [32] Bodite taki, de nikogar ne zblaznite, ne Juda, ne Gerka, ne to cerkov Božyo, [33]koker iest tudi vsem zo vsemi ričmi dopadem inu ne isčem, kai ie meni samimu, temuč nim dostim prydnu, de bi ohraneni bili. [11,1]Hodite po muih stopynah, koker iest po Cri- stusevih.250 250. Delitev vrstic TA XI. CAP. med 8. in 9. poglavje je Trubarjeva; L1545 in V tega ne A. Hvali te pokorne inu pohlevne kersčenike, kir so per nega vuku, po- poznata. stavi inu naredbi, koku se imaio s teimi vunami251 Božymi službami inu 251. Vunanimi. z drugimi riči deržati, ostali. Za teim štraifa inu vuči z dostimi ar- gumenti, 137 TA I . LY S T H T I M C OR I N TA R I E M . gumenti, de ie gardu inu se ne spodobi, de bi ty verni, bodi mož oli žena, v ti cerqvi z gvantom oli pokryvalom koker ty neverni per plessu hoteli se offerto- vati. Zakai v cerqvi per molytvah inu pridigah ie Bug suiemi angeli, ty so vsi offerti, hudim, nečistim mislom souvraž. Obtu v ti cerqvi, gdi se moli, pridiguie, pridige poslušaio inu obhaie, se ima pohlevnu, andohtlivu hoditi, ty možye nih glave rezodeti Cristusu, nih glavi, na čast. Te žene pag imaio eno oblast, tu ie, eno peičo, k animu znaminu te pokorsčine pruti suimu možu imeiti na glavi. B. Ty Iudi inu aydi so vselei per nih Božyh službah dobru ieili, pyli inu se gostovali. Glih taku so hoteli ty eni kersčeniki per nih ob- haylu diati. Tiga s. Paul neče imeiti. Zakai iz tiga zavolo, kir so ty bogati gosposku, ty bozi pag žleht, časi ništer ieili, so zatu vmei nimi zdražbe, loče- na, nyd, souvr/a/štvu inu zašpotovane zraslu. Obtu vely, de doma, nekar v cerqvi ieido. C. Pravi od koga, kadai, koku, za čes volo ie tu obhaiane gori postavlenu, kai se per nim s teim kruhom inu vinom daie inu iemle. Inu ve- ly, de ty kersčeniki taku obhaylu, to večerio Cristusevu taku, koker ie Cristus sam postavil, imaio deržati. De čestu vkupe prido, molio, pridigo poslušaio, ieido tu Cristusevu tellu, pyo nega kry, zahvalio Jezusa, kir ie on ž nega te- lessom, kateri ie za našo volo dal v to smert, inu nega kry na cryži prelyl, s katero ie on nas opral od vseh grehov inu rešil od večne smerti, od hudiča inu od pekla, de per tim spoznaio očitu nih vero inu de z bozimi od nih žegna podile. S. Paul, ia, Cristus sam, ne hoče, de bi en kers čenik sam, bodi du bo- di, od te gmain myze inu večerie ieidil, ž no mašoval, to isto vzdigoval, ka- zal, offroval, okuli nossil inu zapyral. D. Vely vsem, kir h ti Cristusevi myzi gredo, de suie serce probyraio inu vprašaio nih veist, aku terdnu veruio, de so risničnu skuzi to martro Cristusevo z Bugom spravleni, so li cilu naprei vzeli se grehov izvabiti, suimu bližnimu dobru diati, per taki veri ostati inu vse žlaht reve volnu preterpeti. Zakai ty hynavci, kir prez prave vere v Jezusa, prez pokure v nydi inu v sovraštvi h ti Božy myzi perstopio, ty isti vsamo nase to sodbo, tu ie, oni bodo na tim sveitu inu potle vekoma štraifani od Buga. Per tim pravi, zakai te verne Bug tudi časi štraifa na tim sveitu, de suie grehe spoznaio, od nih puste, milosti spet per Bugi isčo, de s teeimi ne- vernimi ne bodo zgubleni. Iest 138 T A X I . C A P. 4 4 IEst vas, bratie, hvalim, de vi na vse muie riči zmi- A slite inu te muie naredbe, koker sem bil vom na- Vse poštene inu nucne naredbe, po- redil, deržite. stave, šege inu nava- [3]Iest hočo pag, de imate veiditi, de de, kir tei Božy bes- Cristus ie glava sledniga moža, ta mož pag ie glava te sedi neso zubper, se žene, Bug pag ie tiga Cristusa glava. imaio deržati. [4]Sledni mož, kir Ephe. iiii, v, moli oli prerokuie inu ima kai na glavi, ta zasromuie Deut. xxii, i. Cor. xiiii, suio glavo Gen. i, ii, v, [5]inu sledna žena, kir moli oli p [ re ] rokuie, kir nei pokryta, ta zasromuie suio glavo, zakai ona ie Col. iii, Mal. ii. koker bi bila obrivena. [6]Aku ta žena se neče pokryti, taku nai se obrye. Ie li pag gardu tei ženi se ogoliti oli obryti, taku se pokry. [7]Ta mož pag ne ima pokryti to glavo, potehmal ie on en pild inu čast Bož ya. Ta žena pag ie tiga moža čast. [8]Zakai ta mož nei od žene, te- muč ta žena od moža. [9]Inu ta mož nei sturien zavolo te žene, temuč ta žena zavolo tiga moža. [10]Za tiga vo- 252. Ena žena. lo ima ta žena na glavi imeiti eno oblast zavolo tih an- gelov. [11]Sice ne mož prez žene ne žena prez moža v 253. Pasaža »(ta ima tim Gospudi. veiditi)« je prevod[12]Zakai koker ta žena ie od moža, taku tudi ta mož od žene, vse riči pag od Boga. ni vpliv L1545, V za[13]Sodite vi devnega mesta sami vmei sebo, ie li poštenu, de ena žena rezkryvena mima. L1545: »16Jst aber jemoli Boga [? ] [14]Ne vuči li vas tudi ta natura, de ie eni-mand vnter euch / mu možu sramota, aku on dolge lasse redy [? ] der lust zu zancken [15]Am- hat / der wisse / das pag aku ene žene252 dolge lasse redy, ie ni ena čast [? ] wir solche weise ni­ Zakai ty lassi so ni dani za enu pokryvalu. cht haben / Die ge[16]Ie li pag meinen Gottes auch gdu vmei vami, kir se rad krega (ta ima vei- nicht.« F diti), V: »16Si quis autem 253 videtur contentiosus esse : nos talem consuetudinem non habemus, neque ecclesia Dei.« 139 TA I . LY S T H T I M C OR I N TA R I E M . diti), de mi take navade nemamo, ne te cerqve Bo- žye. B [17]Le-tu pravioč, iest ne hvalim, de vi nekar na V cerkov imamo prez nyda hoditi, de bulše, temuč na huiše vkupe pridete. [18]Zakai ner- v ni bulši, nekar huši ratamo, dušo, nekar pervič, kadar vi v ti cerqvi vkupe pridete, slišim iest, trebuh napitamo. so rezdilena vmei vami inu iest en deil veruiem. [19]Za- Math. xviii, i. Joh. ii. kai te kecarye moreio tudi vmei vami biti, de ty, kir so brumni vmei vami, bodo rezodiveni. [20]Kadar tedai vi vkupe na enu meistu pridete, taku se tukai ta veče- ria tiga Gos pudi ne iei, [21]zakai kadar bi se imeila ta večeria obhaiati, vzame en vsaketeri to suio poprei inu ta eden ie lačen, ta drugi pag ie pyen. [22]Ne imate li vi hyš k eydi inu h pytiu [? ] Oli ferahtate li vi to gmaino Božyo [? ] Inu zasramuiete te, kir nemaio [? ] Kai hočo vom reči [? ] Bom li vas hvalil [? ] V le-tim vas ne hvalim. C [23]Zakai iest sem od tiga Gospudi pryel tu, kar sem Kadar v tim kersčan- stvi kaka Božya vom dal, de ta Gospud Jezus v ti noči, v kateri ie on služba doli pade oli se izpači, ta se ima fratan bil, ie vzel ta kruh [24]inu potle, kadar ie bil za- spet po Božy bessedi hvalil, ga ie rezlomil inu ie rekal: »Vzamite, ieite, gori narediti. Math. xxvi, le-tu ie muie tellu, kateru bo za vas rezlom nenu, Mar. xiiii, Luc. xxii, sturite vi le-tu k muimu spominu.« [25]Glih taku tudi Esa. liii, ta kelih po tei večery inu ie rekal: »Le-ta kelih ie ta i. Pet. ii, Act. i. novi testament v ty mui kry, le-tu sturite, koker če- stu pyete, k moimu spominu.« [26]Zakai koker čestu vi bote ieili le-ta kruh inu pyli od le-tiga keliha, bote 140 T A X I I I . C A P. 4 5 bote oznanili to smert tiga Gospudi, dotle on pride. D [27]Obtu, kateri bo ieidil le-ta kruh oli pyl od le-ti- ga pytia tiga Gospudi nevrednu, ta bo dolžan na tim Zavolo, kir se krivu mašuie, nevrednu telessu inu na tei kry tiga Gospudi. obhaie, Bug štraifa [28]Izkusi pag ta tu kersčanstvu s človik sam sebe inu taku iei od le-tiga kruha inu py Turki, z dragoto inu od le-tiga pytia. zo vso nesrečo. [29]Zakai kateri iei oli pye nevrednu, Joh. vi, ta iei inu pye sam sebi to sobdo,254 kir ne loči tiga te- ii. Cor. xiii, 254. Sodbo. Eccle. xviii, lessa tiga Gospudi. i. Johan. ii. [30]Za tiga volo ie vmei vami dosti šibkih inu bolnih inu nih dosti spy. [31]De bi pag mi sa- mi sebe sodili, taku bi ne bili soieni. [32]Kadar mi pag bomo soieni, taku bomo od tiga Gospudi caštigani, de s teim svitum ne bomo ferdamnani. [33]Obtu, mui bratie, kadar vi h ti ieidi vkupe pridite, taku eden na drugiga čakaite. [34]Ie li pag gdu lačen, ta iei doma, de vi vkupe ne pridete h timu ferdamnanu. Te druge ri- či, kadar pridem, hoče gori poredu narediti. TA XIII. CAP. 255 255. TA XII. CAP. A. V le-tim celim capituli še pag koker odspreda, v tih pervih styrih256 capi - 256. Štyrih. tulih, te offertne kersčenike inu vučenike, kir so se ž nih daruvi inu kunšti pre- vzemali, v ti cerqvi zdražbe inu iz tih preprostih špot delali, svari, vuči inu opomina, de zmislio, de oni take nih daruve inu kunšti, kir modru, lipu, zasto- pnu, z mnogeterimi ieziki od Božyh inu vissokih riči umeio govoriti, čudeža257 257. Čudesa. delati, arcnovati, prerokovati, pisma izlagati, pridigati, ludi prov vižati, pe- lati inu regirati, de le-te dobre inu nucne daruve vse imaio inu so pryeli le od samiga Gospudi Boga Očeta, nega Synu inu od S. Duha. Inu oni veido sami, dotle neso prave vere imeili v Cristusa inu so služili tim malikom, de le-tih riči obene neso imeili inu za tiga volo Sveti Duh daie take daruve enimu vsakimu F ij vernimu 141 TA I . LY S T H T I M C OR I N TA R I E M . vernimu zuseb, katere inu kuliku on sam hoče, de se ž nimi ima Bug čestiti, ta vera kersčanska reztegniti inu poterditi, tei cerqvi služiti inu dobru sturi- ti. Zakai ta cerkov, tu ie, ta gmaina vseh pravih kersčenikov, se glih, z anim kerstom kersčuie inu vsi glih od kry Cristuseve pyo, de imaio vsi glih biti eni- ga duha, ene misli inu vole. Inu za tiga volo tudi ta cerkov bo imenovana enu tellu, kateriga telessa glava ie Cristus. Obtu ie tudi Bug te vude v tim človeskim telessu taku vkupe postavil inu naredil, de se vmei sebo lubio, eden drugimu pomagaio, eden drugiga varuio, branio, ty zgurani inu pošteni te zdulane inu nesramne česte, zakrivaio inu lipu oblačio. De glih taku sledni kersčenik ima ž nega darum vsakimu človeku, bozimu inu preprostimu vsag čas streči inu služiti. 258. Duhovskih. A S. Duha daruvi so mnogeteri, ampag le le-ta dar, kir človik SIce od tih duhovscih258 darov, bratie, iest vom ne- čo zaderžati. [2]Vi veiste, de ste aydi bili inu ste za ima to pravo vero v teimi mutastimi malyki hodili, koker ste voieni bili. [3] Jezusa, kir se skuzi Za tiga volo vom daiem na znane, de oben, kir skuzi to lubezan izkaže, iz- veliča tiga človeka. Božyga Duha govori, ne kelni Jezusa. Inu nis če ne Mar. ix, Joh. xiii, v, vii, more reči, Jezus ie en Gospud, samuč skuzi Svetiga Phil. ii, Duha. [4]Ty daruvi so mnogeteri, ampag ie le en sam i. Cor. viii, i. Rom. xii, Duh. [5]Inu te službe so mnogetere, oli ie le en sam i. Joh. iiii, Esa. lv, Gospud. [6]Inu ta močna dela so mnogetera, ampag ie Math. x, le en sam Bug, kir v vseh vse riči opravi. [7]Enimu vsa- Luc. ix, Act. xiii. keterimu pag bo danu tu rezodivene tiga Duha h ti- mu, kar ie nucnu. [8]Zakai enimu bo danu skuzi tiga Duha govoriti od te mod rusti, enimu drugimu bo danu govoriti od kunšti po tim istim Duhum, [9]enimu drugimu ta vera v tim istim Duhu, enimu drugimu ta dar tiga ozdravlane v tim istim Duhu, [10]enimu drugi- mu čudesha delati, enimu drugimu tu preroko- vane, 142 T A X I I I . C A P. 4 6 vane, enimu drugimu te duhe ločiti narazen, enimu drugimu mnogeteri ieziki, enimu drugimu izlagati te iezike. [11]Ampag le-te riči vse della ta isti sami edini Duh, kir da vsakimu ta nega deil, koker on hoče, [12] zakai koker tu tellu ie eno inu ima mnogetere vude inu vsi vudi tiga eniga telessa, naisi ie nih dosti, so enu tellu, glih taku tudi Cristus. [13]Zakai mi smo v tim enim Duhei vsi k animu telessu kersčeni, smo li Iudi oli Gerki, hlapci oli frayeni, inu mi smo vsi z ane [ m ] Duhum napoieni. [14]Zakai tudi tu tellu nei le en sam vud, temuč mnogeteri. [15]Aku bi ta noga rek la: Iest nese [ m ] roka, obtu nesem en vud od telessa, aku za- tu nei od telessa [? ] [16]Inu aku bi tu uhu reklu: Iest nesem tu oku, obtu nesem od telessa, aku bi zatu ne bilu od telessa [? ] [17]Kadar bi tu oku tu cillu tellu bilu, kei bi bilu tu slišane [? ] Aku bi tu slišane tu cillu tellu bilu, kei bi bilu tu dyhane [? ] [18]Bug pag ie postavil te vude v tu tellu, en vsaketeri zuseb, koker ie on hotel. [19]Kadar bi pag vsi en vud bili, kei bi tu tellu bilu [? ] [20] Zdai pag ie dosti vudov, ampag tu tellu ie enu samu. [21]Inu tu oku ne more reči h ti roki: Iest tebe ne po- trubuiem, ne ta glava h tim nogom: Iest vas ne po- trubuiem, [22]temuč veliku več ty vudi tiga telessa, kir se vidio neršibkeši, so nerpotreib niši, [23]inu katere (vude)259 tiga telessa mi šacamo, de so nermane pošte- 259. Prevodne rešitni, tim istim obilnešo čast damo okuli, inu ve »(vude)« L1545 in V ne poznata. F iii kateri 143 TA I . LY S T H T I M C OR I N TA R I E M . 260. Prevodne rešitkateri (vudi)260 so na nas nepošteni, ty isti se nerbule ve »(vudi)« L1545 in V ne poznata. poštuio, [24]zakai ty poš teni ne potrubuio. Inu Bug ie dobru tellu taku vkupe zmešal, kir ie dal vegšo čast timu, kir potrubuie, [25]de v tim telessu nei krega, te- muč de ty vudi eden za drugiga skerb imaio. [26]Inu aku en vud terpi, taku vsi vudi terpe ž nim inu aku ie en vud poštovan, taku se vessele ž nim vsi vudi. [27]Vi ste pag tu tellu Cristusevu inu en deil vudi. [28]Inu Bug ie te ene postavil v ty cerqvi, nerpoprei te iogre, po- tle te preroke, h tretymu te vučenike, potle te obla- stnike, potle daruve ozdravlati, pomočnike, regente, mnogetere iezyke. [29]So li oni vsi iogri [? ] So li oni vsi preroki [? ] So li oni vsi vučeniki [? ] So li oni vsi obla- stniki [? ] [30]Aku oni vsi imaio daruve ozdravlati [? ] Aku oni vsi z mnogeterimi ieziki govore [? ] Aku umeio vsi izlagati [? ] [31]Trahtate po tih bulših daruvih. Inu iest vom hočo še en bulši pot pokazati. TA XIII. CAP. A. 261. 2 Mz 7,11.22, To lubezan, kir gre iz prave, žive vere zavolo, kir prez nee obena reč 2 Tim 3,8, Bogu ne dopade, čez vse daruve, kunšti, modrusti, caihne, velike almožne, 4 Mz 24,1–24, martre, čez vse moči, brume inu dobra della vissoku vzdiguie inu hvali. 1 Sam 10,23, Inu kir čestu tudi hudi inu neverni ludi velike daruve inu kunšti prez lu- Mt 10,4, Mr 3,19, 9,33–37, bezni imaio, caihne delaio inu prerokuio, koker ta Iannes inu Mambres, Lk 9,46–48. Exod. 7, 2. Thi. 3, inu Balaam, Nu. 24, inu Saul, 1. Reg. 10, inu Išcari- ot, Math. 10, Mar. 3, 9, Luc. 9. 261 De zatu ne dopado Bogu inu ne bodo 262. Mt 7,22–23. izveličani. Koker od tiga sam Cristus govori pryčuie, Math. 7. 262 Inu on tudi tukai pravi, kakovo lipo, nucno šego inu naturo inu dobra della ima ta lubezan, koku se v vseh ričeh pruti Bogu inu vsem ludem derži. Inu de ta lubezan 144 T A X I I I . C A P. 47 lubezan nigdar ne pogine inu konca ne vzame tudi v nebesih nekar. Vsi ty drugi daruvi, tu prerokovane, ia, tudi ta vera inu vupane, gori nehaio, v nebesih ne bomo več pridigali, ne verovali inu ne vupali, temuč kar smo na tim sveitu sli- šali, brali v tim S. pismu, verovali inu vupali, tiga bomo uživali inu Boga po- polnoma znali inu lubili vekoma. S tako hvalo inu pridigo od te lubezni še pag te verne vuči, vabi inu opomina, de se ž nih daruvi, kunštio, oblastio inu sta- num nemaio offertovati, ne čez druge, kir tacih darov nemaio, prevzeti, temuč de zo vsem, kar imaio inu umeio, Bogu inu suimu bliž nimu služio. AKu bi iest s človeskimi inu z angelskimi iezyki A govuril inu bi te lubezni ne imel, taku sem en Prava vera se v vseh ričeh s to lubezno iz- bučeč kuffer inu zgoneči zgonec. kazuie, koker tu [2]Inu de bi iest sonce s topluto inu umel prerokovati inu bi veidel vse skrivnusti inu svitlobo. Na tim bi znal vse kunšti inu bi imel vsako vero, taku, de svei tu Boga le en deil inu mahinu, od bi gorre prestavlel, inu bi lubezni ne imel, taku daleč, v ti nega bes- sedi s to vero vidimo sem ništer. inu znamo, ampag v [3]Inu aku bi tim bozim vse muie blagu rezdelil inu bi pustil muie tellu žgati tar bi te lu- nebesih ga bomo vpryčo popolnoma bezni ne imeh, 263 taku bi tu meni ništer ne nucalu. znali inu vidili. 263. Imel. Math. vii, xvii, Luc. xvii, [4]Ta lubezan ie terpežliva inu dobrutliva, ta lube- zan nema nyda, ta lubeza [ n ] nei prešerna, ona se i. Cor. x, Phil. ii. ne napuši, [5]ne dei nepoštenu, ne isče suiga pryda, ona se ne rezdraži, ona ne misli hudu, [6]ona se ne vesseli, kadar se krivica godi, ampak se vesseli, kadar se risnica godi, [7]ona vse zenesse, vse veru- ie, vse vupa, vse terpi. [8]Ta lubezan nigdar ne ne- ha, aku glih tu prerokovane neha inu ti iezyki ne- haio oli te kunšti nehaio, [9]zakai tu naše spoznane ie le en deil inu tu naše prerokovane ie le en deil, [10]kadar 145 TA I . LY S T H T I M C OR I N TA R I E M . [10]kadar pag pride tu, kar ie popolnoma, taku tu, kar ie en deil, bode gori nehalu. [11]Kadar sem bil enu de- ite, taku sem govuril koker enu deite, iest sem moder bil koker enu deite, iest sem mislil koker enu deite, kadar sem pag en mož postal, taku sem zapustil te 264. Prevodna rešiotročie riči. [12]Zakai mi zdai vidimo skuzi en špegal v tev »(bomo vidili)« eni temni bessedi, tedai pag (bomo vidili)264 od obličia je Trubarjev prevodni interpretativni do obličia. Iest zdai en deil spoznam, tedai pag bom dostavek za lažje razumevanje bibličspoznal, koker sem iest spoznan, [13]nu zdai pag osta- nega besedila, ki ga no vera, vupane inu ta lubezan, le te try, ampag ta L1545 in V nimata. L1545: » 12Wir selubezan ie vmei nimi nervegši. hen jtzt durch einen Spiegel in ei­ TA XIIII. CAP. nem tunckeln wort A. Tu pravu, zastopnu, očitu pridigane v ti cerqvi čez vse velike daruve / Denn aber von an­ inu kunšti, čez vse žlaht iezyke inu čez vse Božye službe vissoku hvali inu gesicht zu angesi­ povišuie. Inu vuči, vely tar z dostimi argumenti inu perglihami spryčuie inu chte.« V: » 12 Videmus nunc terdi, de tu S. pismu inu ta evangeli se ima s teim zastopnim, sledne dežele per speculum in gmain iezykom tedai, kadar ty kersčeniki v cerpvi265 vkupe prido, brati, peiti ænigmate : tunc au­ inu pridigati. Zakai kadar se v ti cerqvi le z iezyki inu v tim duhu govori, tem facie ad faci­ tu ie, z nezastopnimi bessedami inu z neznanim, ptuim iezykom, koker per em.« Slovencih inu Vogrih latinski, bere, poie inu pridiguie, od tiga ta gmaina ne bo navučena v ti veri, ne pobulšana. Obtu taku nezastopnu žabrane pergliha 265. Cerqvi. tim pisčicom, godcom inu trobentariem, kir venu vrei nih stymo vleko, s persti ne z iezykom te styme ne prebiraio, obene prave veiže oli glassa ne da- do, de nisče ne vei, kai pisčeio oli godo. Ampag kadar se v ti cerqvi s teim zastopnim, gmain deželskim iezykom bere, poie inu pridiguie, taku od tiga ta cerkov, tu ie, ta gmaina vseh vernih, bo v ti veri poteriena, pobulšana inu potroštana inu ty neverniki inu veliki grešniki bodo svarieni inu čezpryčani, de krivu zubper Boga deio, de se pokore inu h pravi veri stopio. Za tiga volo ie veliku nucniše en kratka, zastopna pridiga koker desset tavžent ne zastopnih 146 T A X I I I I . C A P. 4 8 zastopnih maš. B. Vuči, koku se ty kersčeniki v ti cerqvi s to pridigo inu ž nih daruvi deržati imaio, de nih kunšti inu umeital le na tu obračaio, de skuzi te iste ta bližni bo pobulšan, ty potrebni articuli od pokure, od vere, od Božyga stanu v ti S. Troyci, od Cristuseviga opravila, od molytve, od dobrih del, od sodniga dne inu od večniga lebna bodo prov, zastopnu pridigani inu deržani. Inu aku eden oli dva oli try v ti cerqvi z neznanimi iezyki, iudovski, gersku oli latinski, poredu govore, de vselei ta eden izloži tu, kar so govurili. Inu ty pridi- garij imaio eden drugiga poslušati inu soditi, kateri prov pridiguie, aku nekar, taku ta, kir prov zastopi tu S. pismu, ima pridigati inu ta nevučeni melčati. Te žene v cerqvi nemaio vučiti, samuč aku bi obeniga moža ne bilu oli bi krivu vučil, tedai eni ženi nei prepovedanu vučiti, zakai v tim Starim inu Novim 266. Sod 4,4, testamentu so časi tudi žene očitu vučile inu prerokovale. Iudic. 4. 4. Reg. 22. 2 Kr 22,14–20, Iudith 8. Luc. 2. Act. 21, 18. 266 Jdt 8,11–27, H Lk 2,36–37, Odite s flissom za to lubezno, želyte po duhov- A Apd 21,8–9, 18,26. Cristus ie tim iogrom skih riceh,267 nerveč de prerokuiete. dal ta dar S. Duha, [2]Zakai, kir z 267. Ričeh. de so umeili zo vsemi iezykom govori, ta tim ludem ne govori, temuč Bo- iezyki govoriti zavo- gu, zakai nisče ga ne poluša inu on govori v tim Du- lo, de so vsem ludem po vsem sveitu za- hu te skrivnusti. stopnu pridigali. [3]Ampag kateri prerokuie, ta govori Mar. xvi, Act. ii, v. tim ludem h pobulšanu, h pominanu inu h troštu. [4] Paul tukai tudi vely, Kateri pag z iezykom govori, ta sam sebe pobolšuie, de se v ti cerqvi s teim gmain zostop- ampag kateri prerokuie, ta to gmaino pobulšuie. nim268 iezykom go- 268. Zastop nim. [5] vori. Obtu ty sadašni Iest bi hotel, de bi vi vsi znali z iezyki govoriti, oli papeži, šcoffi, fary raiši, de bi prerokovali. Zakai ta, kir prerokuie, ie inu menihi zubper to Božyo inu tih iogrov vegši koker ta, kir z iezyki govori, samuč de on tudi postavo deio, kir v ti cerqvi nerveč izlaga, de ta cerkov bo pobulšana. [6]Inu, lubi bratie, kadar bi iest zdai q vom prišal inu bi z iezyki govuril, kai bi iest vom nucal, aku bi vom ne guvoril oli skuzi tu rezodivene oli skuzi to kunšt oli skuzi to prero- G kovane 147 TA I . LY S T H T I M C OR I N TA R I E M . latinski, z nezastop- 269. Gre za Erazmovo kovane oli skuzi ta navuk [? ] [7]Inu še tudi te riči, kir nim iezykom bero, delo Paraphrases Erasmi poyo, kersčuio inu se neso žive, kir le-to štimo daio, bodi ena pisčal oli Roterodami in omnes obhaio. Berite te An- epistolas Pauli aposto- notationes Erasmi269 ene gosli. Aku ne dade od sebe ene rezločene štyme, li germanas iz leta 1522, čez le-ta capitul. in sicer za Erazmovo inkoku se more spoznati, kaku se pisče oli gode? [8]Inu i. Cor. xii, i, terpretacijo 14. poglav­ Eph. iiii, aku ena trobenta obeniga gvišniga glassu ne da, gdu ja 1 Kor, ki se začenja z Esa. xxviii, besedami »At haec non Act. ii. bi se h timu boyu perpravlal? [9]Glih taku tudi vi, aku eo tendunt ...« ne das te skuzi ta iezik ene rezumne bessede, koku se hoče zastopiti, kai se govori? Vi bi gvišnu v ta 270. Pasaža »(vom eno luf ft govurili. [10]Na tim sveitu (vom eno pergliho pergliho dam)« je Trudam)270 so mnogetere štyme inu od nih obena nei barjev prevod ni interpretativni dostavek za brez suiga lastniga glassa. [11]Obtu, aku iest te štyme lažje razumevanje bimočy ne zastopim, taku bom timu, kir govori, ne- bličnega besedila, ki ga L1545 in V nimata. zastopen inu ta, kir govori, bo per meni tudi neza- L1545: »10ZWar es ist mancherley art der stopen. [12]Taku tudi vi, potehmal želyte po tih duho- stimme in der Welt / vskih daruvih, isčite, de bote obilni h pobulšanu to vnd der selbigen ist doch keine vn deutlich.« gmaino. [13]Za tiga volo, kateri z iezykom govori, ta V: »10Tam multa, ut puta moli, de bo mogel tudi izložiti. [14]Zakai, aku iest genera linguarum sunt in hoc mundo : et nihil molim z neznanim iezykom, taku mui duh moli, sine voce est.« ampag moia missal nikomer sadu ne pernesse. [15]Kai V označeni pasaži sovpadeta prvo osebni ie tedai [? ] Iest hočo molyti s teim duhum, iest hočo pripovedovalec izvirnepag tudi molyti s to misselio. Iest hočo peiti s teim ga bibličnega besedila in prvoosebni izrekova- duhum, iest hočo pag tudi peiti s to misselio. [16]Sice, lec prevoda, prevajalec (Trubar), kar razkriaku žegnuieš s teim duhum, ta, kir ie na meisti tiga va prevajalčev prevodni nevučeniga, kaku on bo mogel reči h timu zahvale- pristop: gre za humanistično hermenevtiko nu amen [? ] Potehmal on ne vei, kai ti praviš [? ] [17] ponovnega tvorjenja iz­ Zakai ti ia dobru zahvaluieš, oli ta drugi ne bo po- virnega pomena in novega besedila s sredstvi bulšan. jezika prevoda ( sensus de sensu). 148 T A X I I I I . C A P. 4 9 bulšan. [18]Iest zahvalim muiga Boga, de iest več koker vi vsi z iezyki govorim. [19]Ampag iest hočo raiši v ti cerqvi pet bessed z muio misselio govoriti, de druge podvučim, koker s teim iezykom desset tavžent bes- sed. [20]Bratie, ne bodite otroci na tei zastopnosti, te- muč na tei hudobi bodite otroci, ampag na tei zastop nosti bodite popolnoma. [21]V ti postavi ie pis- sanu: »Iest hočo k le-timu folku z mnogeterimi ie- zyki inu z mnogeterimi vusti govoriti inu oni tudi ta- ku ne bodo mene poslušali, pravi ta Gospud.« [22]Taku ty iezyki so k animu caih nu nekar tim vernim, temuč tim nevernim, tu prerokovane pag nekar tim never- nim, temuč tim vernim. [23]Kadar bi tedai ta cela gma- ina vkupe prišla inu bi vsi z iezyki govurili inu bi no- ter prišli ty nevučeni inu neverni, ne rekli bi oni, vi ste obnoreni [? ] [24]Kadar pag vi vsi prerokuiete inu en neveren oli nevučen gre noter, taku on bo od vseh svarien inu od vseh obsoien inu [25]taku te skrivne riči tiga nega serca bodo rezodivene inu taku doli pade na obličie, bo molil Boga inu očitu pravil, de Bug ie risničnu per vas. B [26]Kai se ima tedai diati, lubi bratie [? ] Koker če- Kersčeniki, zuseb ty stukrat vi vkupe pridete, taku en vsaketeri iz vas pridigarii, imaio do- sti iezykov, latinski, ima psalme, ima navuk, ima iezyke, ima rezodivene, gerški inu iudovski ima izlago, tu vse, de se stori h pobulšanu. umeiti, oli v ti cerqvi [27]Aku gdu z iezyki govori, tu se sturi skuzi dva oli ner- G ii več 149 TA I . LY S T H T I M C OR I N TA R I E M . imaio nerveč s več skuzi try, eden za drugim inu eden izlagai. [28]Aku t/e/ im, kateri vsa gmaina zastopi, vu- pag on nei en izlagavec, taku de on melčy v ti cerqvi čiti inu govoriti. i. Joh. iiii, inu nai govori sam sebi inu Bogu. [29]Ty preroki pag de Rom. xv, govore dva oli try, ty drugi nai sodio. [30]Inu enimu Gen. iii, i. Cor. xi, drugimu, kir sidi, ie rezodivenu, taku nai ta pervi i. Tit. ii. melčy. [31]Vi si morete vsi prerokovati, de se vsi vuče inu de vsi bodo potroštani. [32]Inu ty duhuvi tih prerokov so tim prerokom podverženi. [33]Zakai Bug nei en Bug tiga narazenločena, temuč tiga myru. Koker vseh gmainah tih svetnikov. [34]Vaše žene de melče v tih gmainah, zakai nim nei dopus čenu, de bi pridigale, temuč de bodo podveržene, koker tudi ta postava pravi. [35]Hote li se pag kai vučiti, nai doma suie možie vprašaio. Zakai tim ženom ie gardu v ti gmaini pridi- gati. [36]Ie li od vas ta besseda Božya prišla [? ] Oli ie li q vom samim prišla [? ] [37]Aku se gdu zdi, de ie on en prerok oli duhovski, ta spoznai, kai vom iest pišem, zakai tu so zapuvidi tiga Gospudi. [38]Ie li gdu, kir neče 271. Flissaite. veiditi, ta ne veidi. [39]Obtu, lubi bratie, vlissaite271 se, de prerokuiete inu z iezyki govoriti ne branite. [40]De vse riči lipu, poštenu inu po redu se sture. TA XV. CAP. A. Ty eni kecary koker Imeneus inu Filetus, kir sta od s. Paula tovarištva 272. 2 Tim 2,17–18. inu praviga navuka bila pala, 2. Thi. 2, 272 inu drugi falš, nezastopni vučeniki so tudi v tu kersčanstvu raven drugih zepelavnih vukov le-to kecaryo bili zaseyali, de drugiga gorivstanena od tih mertvih nei, samuč 150 T A X V. C A P. 5 0 samuč tu duhovsku, tu ie, kadar en človik pusti od grehov, veruie v Jezusa, se derži naprei poštenu, taisti ie od smerti gorivstal, nega duša bo vekoma živa pred Bugom; berite Tertuliana na tim 3., 4. platu. Ampag od tiga dru- giga celiga telesniga gorivstanena inu od sodniga dne so špot delali. Takimu epicurarskimu inu zepelavnimu vuku Paulus v le-tim capituli zo vso močio zubper stoy inu piše, spryčuie S. pismom, z iogri petstu kersčeniki, s teimi na- turskimi posvidnimi ričmi, de ty mertvi nekar le samuč duhovsku na tim sveitu skuzi to pokuro inu vero, temuč tudi druguč, ž nih pravim last nim tellessom, bodo gvišnu na sodni /dan/ gorivstaieli. Za tiga volo on tukai ner- poprei to pridigo tiga s. evangelia z dostimi bessedami zagovarie, terdi inu risnično della. Zakai ta evangeli očitu inu zastopnu v dostih meistih pravi, de ty mertvi, kir v Cristusa veruio nekar le samuč dukovsku, 273 temuč tudi s 273. Duhovsku. teim tellessom bodo od smerti gorivstali na sodni dan. Ioh. 5, 11. Math. 22, 25. 274 Inu on pryčuie napervu s teim S. pis mom, potle s teimi iogri inu verni-274. Jn 5,21.25.28, mi, de Cristus ie ž nega pravim tellessom risničnu gorivstal. Obtu vsi ty, kir 11,25, v Cristusa prov veruio, bodo glih taku ž nih lastnimi tellessi gorivstaieli h Mt 22,30–32. timn275 večnimu lebnu. Inu kateri človik le-tiga, de ty mertvi ne vstano, 276 ne 275. Timu. veruie, tiga istiga vera, vse nega terplene, molytve in službe Božye, vuss trošt 276. Trubarjeva na­ so zabston, ništer ne velaio pred Bugom inu ta martra Cristuseva bo na nim paka pri zanikanju; zgublena. On tudi pryčuie s teim Adamovim patcem inu grehom, de ty mer- semantično pravilno: »Inu kateri človik tvi gvišnu nekar le duhovsku, temuč tudi s tellessom gorivstano. Zakai po- le­tiga, de ty mert­ tehmal vsi ludie so skuzi ta Adamov greh nekar le samuč s to dušo pred Bu- vi vstano, ne veru­ gom mertvi, temuč mi moramo tudi s tellessom umreti. Ro. 5. 277 Koker tu ie ...« vidimo na vseh ludeh. Glih taku vsi verni bodo od Cris tusa nekar samuč ne- 277. Rim 5,12–14. videče inu duhovsku, temuč tudi s teim telessom, vsem ludem videče, gorio- budeni. Per tim tudi pravi, de Cristus po sodnim dnevi ne bo več za nas pros- sil, ne zagovariel. Zakai tiga mi v nebesih ne bomo več potribovali, mi bomo tedai cilu svetu, pravični inu polni S. Duha, ne bomo več mislili, želeli, ne diali ništer tei Božy voli inu zapuvidi zubper, zatu bomo luby vekoma Bogu. Natu opomina ostru vse verne, de nemaio biti epicurarij inu neverniki, kir od večniga lebna ništer ne derže, kir le suimu trebuhu, koker te svinee, strego. B. Odgovarie tim epicuriem inu vsem nevernikom, kir špot delaio iz go- G iij rivstanena 151 TA I . LY S T H T I M C OR I N TA R I E M . rivstanena tih mertvih, kir taku govore: »Koku ie mogoče, de tu človesku tellu, kir zgorij, segnye inu cillu strohni, de bi spet živu ratalu inu gorivsta- lu? Inu s kakovimi tellessi gorivstano?« Tim on tukai stavi naprei to Božyo muč, katero ob tukai na tim sveitu na vseh seimenih, korenih, drevyh, na mnogeteri stvari inu živini izkazuie. Zakai ta seimena inu korene v ti ze- imli, ta drevya na puli inu v gozdeh se vidio pozimi gnyla, suha inu mertva, ampag vsako spomlat spet ožive, lepa, vessela, velika, zelena inu rodovita rataio. Tu della sama Božya muč inu ta nega besseda, kir ie dial, Gen. 1. »Ti zemla, nai raiste iz tebe zeele, trava, sledne seime suiem semenom po 278. 1 Mz 1,11. sebi inu sledne dryvu suiem sadum po sebi. « 278 Glih taku na sodni dan bo 279. Jn 5,28–29. Bug Cristus s to nega vsigamogočo bessedo, Ioh. 5, 279 teim mertvicom nih lastna tellessa povračal, taista bodo duhovska, tu ie, bodo lepa, čista, svitla, sveta inu lahka, ne bodo več grešna, bolna, smerdeča, lačna, žeina, trudna, 280. Lk 20,34–36. ne mertvaška, bodo žyva prez vse telesne spyže koker ty angeli. Luc. 20. 280 Tedai bodo ty verni iz te smerti, iz pekla, iz hudičev špot delali. Inu Gospu- di Boga Očeta, Synu inu S. Duha veden inu vekoma čestili inu z veseliem hvalili. Na koncu vely vsem kersčenikom v taki veri ostati do konca inu ni- komer od take vere v Jezusa inu de ty mertvi gvišnu ž nih lastnimi tellessi gorivstano, se ne puste odpelati, zakai za le-te prave vere volo bodo pryeli tu 281. 1 Pt 1,3–5. nebesku vesselie. 1. Pet. 1. 281 282. Spumnite. A S. pysmom, z yogri inu z nakaterimi stu kersčeniki, potle z IEst hočo, lubi bratie, de se sumnite282 na ta evan- geli, kateri sem vom iest oznanoval, kateriga ste drugimi ričmi inu z vi gori vzeli, v katerim vi tudi stoyte, [2]skuzi kateri- aydovskimi ceremo- ga vi bote tudi izveličani. V kakovi massi sem ga niami, kir so se na grobeh kersčovali vom oznanoval, ste li ga ohranili, samuč ste li zab- inu te grobe kropyli, terdi inu spryčuie tu ston verovali. [3]Zakai iest sem vom nerpoprei tu dal, gorivstanene tih katero sem byl pry el, de Cristus ie umerl za naših mertvih. Zakai grehov volo po tih pismih [4]inu de ie bil pocopan inu de ie gorivstal na trety dan po tih pismih. [5]Inu de ga ie Ceffas vidil inu potle ty dvanayst. [6]Potle so ga 152 T A X V. C A P. 5 1 so ga vidili več koker pet stu bratov kmalu, katerih v tim gorivstanenu ie še dosti živih, ty eni pag so zaspali. stoy vseh vernih nih [7]Potle se ie vseh žlaht nadlugah, pustil viditi timu Iacopu, potle vsem iogrom. zuseb na smerti le- [8]H žoč, ner ta vegši puslednimu za vsemi se ie tudi meni, koker enimu trošt. negodnimu porodu, perkazal. Gal. i, [9]Zakai iest sem ner- Esa. liii, xxii, tamanši vmei teimi iogri, kir nesem vreden, de bi se Dan. ix, Jona ii, en ioger imenoval, zatu, kir sem to cerkov Božyo Math. xxviii, preganel. Mar. xvi, [10]Ampag iz Božye gnade sem tu, kar sem, Luc. xxiiii, inu ta nega gnada nei bila v meni zabston, temuč Joh. xx, Act. ix, viii, ii, iest sem obilneše delal koker oni vsi, nekar pag iest, Rom. ix, temuč ta gnada Božya, kir ie per meni. Ephe. iii, [11]Nu bodi Col. i, tedai iest oli oni, taku mi pridiguiemo inu taku ste i. Thes. iiii, Apoc. i, vi verovali. Psal. cx, viii, [12]Kadar pag Cristus bo pridigan, de ie od tih mertvih gorivstal, koku tedai ty eni vmei va- Heb. ii, x, Sap. ii. mi pravio, de tu gorivstanene tih mertvih ništer nei [? ] [13]Aku pag tu gorivstanene tih mertvih ništer nei, taku Cristus tudi nei gorivstal, [14]inu aku Cristus nei gorivstal, taku ta naša pridiga ie zabston inu ta naša vera ie zabston, [15]mi bi tudi krive pryče Božye bili naideni, kir smo pryčovali zubper Boga, de ie Cristusa gori obudil, kateriga nei obudil, aku ty mertvi gori ne vstano. [16]Obtu, aku ty mertvi gori ne vstano, taku Cristus tudi nei gorivstal. [17]Aku Cri- stus nei gorivstal, taku ta vaša vera ie prazna, vi ste še v tih vaših grehih. [18]Obtu tudi ty, kir so v Cristu- su umerli, so zgub leni. [19]Aku mi tu vupane le v le- -tim 153 TA I . LY S T H T I M C OR I N TA R I E M . -tim životu na Cristusa imamo, taku smo mi vmei vsemi ludmi ner ty revniši. [20]Cristus pag ie gvišnu gorivstal od tih mertvih inu ie tih pervičnih eden vmei temi, kir so zaspali. [21]Zakai potehmal ta smert ie skuzi eniga človeka, taku tudi skuzi eniga človeka ie tu gorivstanene tih mertvih. [22]Zakai koker skuzi Adama vsi umerio, glih taku skuzi Cristusa bodo vsi živi sturieni. [23]En vsaketeri pag v tim nega lastnim redu. Ta pervični Cristus, potle ty, kir so Cristusevi v tim nega prihodu. [24]Potle ta konec, kadar on bo čez dal tu kralevstvu Bogu inu Očetu, kadar on bo gorivzdignil vse viudstvu inu vse gospostvu inu oblast. [25]Zakai on mora kralovati, dotle vse suie sou- vražnike postavi pod suie noge. [26]Ta pusledni sou- vražnik, kir bo rezdian, ie ta smert. [27]Zakai (Bug 283. »(Bug Oča)« je Oča)283 ie vse riči podvergal pod nega noge. Ampag Trubarjev prevod ni interpretativni dokadar on pravi, de vse riči so nemu podveržene, ie stavek za lažje raočitu, de ta, kir ie nemu vse riči podvergal, se ima zumevanje bibličnega besedila, ki ga vunkai vzeti. [28]Kadar pag nemu vse riči bodo pod- L1545 in V nimata. L1545: » 27Denn er veržene, taku tedai tudi ta Syn sam se bo poddal ti- hat jm alles vnter mu, kir ie nemu podvergall vse riči, de Bug bode vse seine Füsse gethan.« V: »27Omnia subjecvseh ričeh. [29]Syce kai delaio ty, kir so kersčuio za te ta sunt ei, sine dumert ve [, ] aku cilu ty mertvi gori ne vstano [? ] Zakai bio præter eum qui subjecit ei omnia.« se oni tudi za te mertve kersčuio [? ] [30]Inu zakai my stoymo vsako urro v nežihrosti [? ] [31]Iest vsaga dan meriem za naše hvale volo, katero imam v Cristusu Jezusu, 154 T A X V. C A P. 5 2 Jezusu, v Gospudi našimu. [32]Sem li se iest po človeski šegi boyoval s teimi bestyami v tim Efezu [? ] Kai tu meni pomaga, aku ty mertvi gori ne vstano [? ] Ieimo inu pymo, zakai iutri umeriemo. [33]Ne pustite se ob- noriti. Ty hudi zguvory izkazee te dobre, poštene šege. [34]Obudite se enkrat prov inu ne grešite. Zakai ty eni od Buga ništer ne veido, tu vom k ani sromoti govorim. B [35]Nu bi pag mogel kei eden reči, koku bodo ty mertvi gorivstaieli [? ] Inu s kakovim tellessom pri- Sledni človik, kadar on cbivla na tim go- di [? ]284 rivstanenu od smerti, 284. Prido. [36]Ti norec. Tu, kar ti seyeš, ne bo živu, samuč ima na to Božyo onu umerie poprei. muč, kir ie vse riči iz [37]Inu tu, kar ti seyeš, ti ia ne seyeš tiga tellessa, kir zraste, temuč nagu zernu, bodi od ništer stvaril, zmisli- ti. Inu na te stvare, pšenice oli od drugih seimenov, kir pozymi spo in se, [38]ampag Bug da nemu koker bi mertve bile, enu tellu, koker on hoče. Inu enimu vsakimu od sei- vidio, spomlat inu menov nega lastnu tellu. poleiti spet ožive. [39]Nekar sledne messu ie enu Joh. xiii, i, messu, temuč enu drugu messu ie tih ludi, enu drugu Math. xiii, Dan. xii, tih goved, enu drugu tih ryb, enu drugu tih ptyc. Gen. ii, [40] Inu so tellessa nebeska inu so tellessa pozemelska. i. Thes. iiii, Phil. iii, Ampag eno drugo čast imaio ta nebeska, eno drugo Esa. xxv, Ozee xiii, ta pozzemelska. Heb. ii, [41]Eno drugo svitlobo ima tu sonce, eno drugo svitlobo ima ta luna, eno drugo svitlobo i. Joh. v. imaio te zveizde. Zakai ena zveizda premaga to dru- go zvei zdo s tu svitlobo. [42]Glih taku bo tu gorivsta- nene tih mertvih. Onu bo vseyanu v ti strohnobi inu gorivstane v nestrohnobi. [43]Onu bo vseyanu v ti ne- H časti 155 TA I . LY S T H T I M C OR I N TA R I E M . časti inu gorivstane v ti časti. Onu bo vseyanu v ti šibkoti inu gorivstane v ti moči. [44]Onu se vseye enu natursku tellu inu gorivstane enu duhovsku tellu. Ie li enu natursku tellu, taku ie tudi enu duhovsku tellu, [45]koker ie tudi pissanu: »Ta pervi človik Adam ie sturien v ta naturski život« inu ta pusledni Adam v ta duhovski život. [46]Ampag tu duhovsku tellu nei tu pervu, temuč tu natursku, potle tu dohovsku. [47] Ta pervi človik ie iz zemle, zemliski, ta drugi človik ie ta Gospud iz nebes. [48]Kakeršni ie ta zemliski, ta- ki so ty, kir so zemelski. Inu kakeršni ie ta nebeski, taki so tudi ty, kir so nebeski. [49]Inu koker smo nos- sili ta pild tiga zem liskiga, taku bomo tudi nossili ta pild tiga nebeskiga.  [50]Le-tu pag iest pra- vim, lubi bratie, de tu messu inu ta kry tiga Božyga kralevstva ne mogo erbati, ne ta strohnilost ne bo erbala to nestrohnilost. [51]Pole, iest vom pravim eno skrivno reič, mi ne bomo vsi spali, ampag mi bomo vsi premineni [52]v enim hypu, v enim očnim trenenu per pusledni trobenti. Zakai ona bo tobentala inu ty mertvi gorivstano nestrohneni inu mi bomo premineni. [53]Zakai le-tu, kir strohni, mora obleči tu, kir ne strohni, inu le-tu, kir umerie, mora oble- či tu, kir ne umerie. [54]Kadar pag le-tu strohneče obleče tu nestrohnenu inu le-tu mertvašku obleče tu, kir ne umerie, tedai bo dopol- nena 156 T A X V I . C A P. 5 3 nena besseda, kir ie pissana: »Ta smert ie požerta v tim premaganu.« [55]O, smert, kei ie tuie zželu [? ] O, pekal, kei ie tuie premagane [? ] [56]Tu zželu te smerti pag ie ta greh inu ta muč tiga greha ie ta postava. [57] Ampag Bug bodi zahvalen, kir ie nom tu premagane dal skuzi Jezusa Cristusa, Gospudi našiga. [58]Za tiga volo, mui lubeznivi bratie, hodite stoyeči, ne premik- nite se inu iemlite vselei gori v tim dellu tiga Gospu- di, potehmal vi veiste, de tu vaše dellu nei zabston v tim Gospudi. TA XVI. CAP. A. Velij inu opomina, de kadar ty verni ob praznikih h pridigom, k molytvom, k obhaylom vkupe prido, de tudi en vsaketeri iz suiga dobitka inu blaga, kar eden z dobro volo hoče inu premore, sebo tim bozim pernesse. De se od take gmain almožne nekar le samuč tim domačim, znanim, temuč tudi tim dalnim, n/e/ znanim potrebnim kersčenikom podili inu skuzi zveiste špitalmost/r/e inu sle po- šle. Per tim oblubuie tim Corintariem per nih eno celo zymo biti, s teim daie na znane, de on nee za lubu ima. Potle poroča nima tiga Timotheia, suiga tovari- ša. S teim vuči, de kersčeniki so dolžni nih vučenike inu pastyrie obarovati pred hudimi ludmi, kuliku ie nim nerveč mogoče. B. Vely, de nemaio liny, ne žiher biti, de se s to vero terdnu derže Božye bessede, de se tiga cryža, ne preganene, ne smerti zavolo tiga evangelia nemaio strašiti. Natu tim Corintariem te ene sta- re, zaslužene verne poroča. Potle tim Corintariem v tim v nega inu drugih ime- nu vse dobru prossi inu velike službe spoveida. Na koncu vse hynavce inu Cri- A stuseve souvražnike pana inu zludiu izdaie. Ta besseda anatema ie gerška, V dostih meistih ty iogri, preroki, pomeni »Bodi preklet«, maran ata ie syriska, pomeni »Gospud pride«, tu ie, kadar Cristus pride na sodni dan, ga bo ferdamnal. SIce od tiga zbyrane tim svetnikom, koker sem v tih galatiskih cerqvah gori naredil, taku tudi H ii vi 157 TA I . LY S T H T I M C OR I N TA R I E M . Moizes pišeio inu v vi sturite. [2]Na en praznik en vsaketeri vmei vami le-tim pridigariem inu vsem vernim, de položi poleg sebe inu zberi, kar premore, de se tu gledaio na te boge, za nee skerbe inu de zbirane stuprov tedai ne dei, kadar iest pridem. [3] 285. Katere. nim zveistu pomaga- Kadar pag pridem, hočo poslati te, kateri285 vi bote io inu de te nih zvei/ st/e vučenike ima/i/o za dob re šacali, skuzi te lysti, de donesso to vašo al- imeiti za lubu inu nee poštovati. možno v Ieruzalem, [4]bo li pag vrednu, de iest tudi Deut. xv, xxiiii, tiakai vlečem, taku nai z meno vleko. [5]Iest pag k Levit. xix, xxiii, Act. ii, iiii, xi, vom pridem, kadar skuzi Macedonio povlečem. Za- ii. Cor. viii, ix, i, Gal. ii, kai iest skuzi Macedonio puidem [6]inu bom lohki Rom. xv, per vas ostal oli tudi zymoval, de me bote izpremla- Act. xix, xx. li, kamerkuli puidem. [7]Iest vas nečo zdai le v tim skuzi hoyenu viditi, temuč iest vupam en čas per vas ostati, aku ta Gospud bo dopustil. [8]Iest bom pag prebival v tim Efezu do vinkunštih, [9]zakai meni so se ene velike inu močne davri odperle inu ie dosti zupernikov tukaie; [10]aku Timoteus pride, taku gle- daite, de bo prez straha per vas, zakai on della tudi tu dellu tiga Gospudi koker iest. [11]Obtu nisče iz ne- ga špota ne dellai, temuč izpremite ga z myrom, de 286. »(imate veiditi)« je vpliv L1545 na k meni pride, zakai iest s teimi brati čakam na nega. Trubarjev prevod: [12]Sice od tiga Apolla brata imate veiditi),286 de sem ga »12VOn Apollo dem Bruder aber (wissylnu opominal, de bi bil q vom z brati šal, inu nega set) das ich jn seer vola cilu nei bila zdai puiti. On pag pride, kadar bo viel ermanet habe / das er zu euch keme nemu ležoč. B mit den Brüdern / Kateri se boy Boga, [13]Čuite, stuite v ti veri, deite mošku, bodite Vnd es war aller dinpred zludiem ge sein wille nicht / močni. [14]Vse vaše riči sturite v ti lubezni. [15]Iest das er jtzt keme / Er vas wird aber komen / wenn es jm gelegen sein wird.« 158 T A X V I . C A P. 5 4 vas tudi, bratie, prossim, vi znate to družino tiga Ste- varuie, terdnu do fana, de so ty pervenčiči v ti Ahay inu so se sami sebe konca Božym oblu- bom inu pritežom podali h ti službi tim svetnikom, veruie, redle sturi, [16]se vi tudi takim kar mu prystoy, ie podaste inu enimu vsakimu, kir pomaga inu della. volan inu serčan v [17] Iest se vesselim tiga prihoda tiga Stefana inu Fortu- nadlugah, pridigarie inu bližniga lubi, ta nata inu Ahayca, zakai kar ie meni od vas mancalu, tu v pekal ne pride, te- muč v nebessa. so oni napolnili. Luc. xxi, [18]Oni so spet oživili mui inu vaš duh. Obtu spoznai te, kir so taki. i. Cor. i, [19]Te cerqve v ty Ahay vom Rom. xvi, službo spovedaio. Vom ta Aquilas inu Priscilla službo ii. Cor. xiii, i. Pet. v. spovedata v tim Gospudi, sred to cerkovio, kir ie v nyu hyši. [20]Vom vsi bratie spovedaio službo. Prossite eden drugimu zdravie s teim svetim pušovanem. [21] Iest, Paulus, vom službo spoveim z muio roko. [22]Aku du ne lubi Gospudi Iezusa, ta bodi anatema, maran ata. [23]Ta gnada tiga Gospudi Jezusa Cristusa bodi z vami. [24]Muia lubezen bodi z vami zo vsemi v tim Je- zusu Cristusu, amen. Ta Lyst h tim Corinteriem ie bil poslan iz Ahaie skuzi Stefana inu Fortunata inu Ahayca inu 287. S stavkom »Ta Lyst h tim Corinte­ Timoteia. 286 riem ie bil poslan iz Ahaie skuzi Stefa­ Konec tiga Perviga lystu h tim Corin- na inu Fortunata inu Ahayca inu Timotariem. teia.« Trubar sledi L1545: »Die erste Epistel an die Co­ H iii SVETI- rinther. Gesand von Philippen / durch Stephanum vnd Fortunatum / vnd Achaicum vnd Timotheum.« V takega zaključka poglavja ne pozna. 159 SVETIGA PAV- LA TA DRUGI LYST H TIM CORINTARIEM. Predguvor. E-ta lyst ima 13. capitolov/./ V tim s. Paul še pag od mnogeterih riči piše, pravi, vuči, daie odgu- vori tim dobrim inu tim hudim inu zagovarie inu terdi ta sui evangeliski vuk. Zakai tim enim Corintariem ie ta nega pervi lyst inu vuk dopal, tim enim pag nekar. Obtu on v le-tim lystei te brumne, verne inu pokorne v tim pravim nega navuku še bule poterduie inu tim hudim, nepokornim, hynavskim kersčenikom inu vučenikom odgovarie, ta nih krivi inu zepelavi vuk zemeču- ie, tadla inu doli tlači. Inu potehmal v tim nega pervim lystu ie te Corintarie zavolo nih mnogeterih velikih grehov ostru štraifal, v te nih rane vinu vlyl inu nee prestrašil. Kadar pag en ioger inu evangeliski pridigar ima troštliv biti, ta prestrašena serca, te sla- be visty več troštati, gori inu vessele narediti koker strašiti inu režalovati. Obtu on tukai v le-tim lystu te prestrašene inu po- korne Corintarie spet hvali, trošta inu v nih rane tu ole vlyva inu se cylu periaznivu k nim derži. V tim 1. capituli nim pravi, v kakovi veliki nadlugi ie v ti Azy bil inu de iz te iste le sam Bug, nisče drugi, ie nemu po- magal. Potle se izgovarie, kir nei bil tedai k nim, koker ie bil oblubil, prišal. V tim 2. cap. vely tiga pokurniga grešnika, kir ie per mačehi ležal, kir ie v panu bil, spet v to gmaino vzeti. Na koncu tiga 2. capitula, potle v tih 3., 4., 5. capitulih de ta 160 P R E D G U V O R . 5 5 tu pridigarstvu tiga evangelia sylnu hvali inu pryčuie, de ta evangeli ie veliku bulši, žlahtniši inu nucniši koker ta postava. Zakai skuzi to pridigo tiga evangelia ty verni ludie dobo S. Duha, te žalostne, boyeče visty vessele inu serčne rataio, ta evangeli sturi iz grešnika pravičniga, ga postavi iz te smerti v ta večni leben; tiga postava ne more diati, temuč te boge gre- šnike le čedale globle v ta pekal pehava. Inu ta evangeli della inu nareia v tih vernih sercih, kadar so v težkih nadlugah inu na smerti leže, enu stonovitu, dobru zevupane pruti Bogu, nee zagvišuie, de so otroci Božy, de prido gvišnu v nebessa. Inu naisi ta evangeli bo od nih dosti souvražen inu preganen, taku on vsai povsod, gdi se pridiguie, le gori iemle, de ga ne mogo zastreti ne doli perpraviti. V tyu 6. in 7. cap. opomina, de tako evangelisko pridigo gori vzamo, no slušaio, se derže po ni z dianem inu s terple- nem. Na koncu nee hvali zavolo nih pokornosti. V tyu 8. in 9. nee opomina inu vabi z oblubami Božymi inu s teimi exempli drugih cerqvi, de od nih pozemliskiga žegna inu blaga s teimi podile, kar eden premore, inu de tu z dobro volo deio. V tih 10., 11., 12. capit. ima dosti šaffti inu della s teimi falš iogri inu vučeniki, povsod nih prevzetie inu prazno hvalo doli tare ino to suio oblast inu ta nega vuk terdi inu brani. V tim 13. prity tim, kir so grešili inu neso diali pokure. TA DRU- 161 TA II. LYST H TIM CORINTARIEM. TA DRUGA EPIS- TOLA H TIM CO- rintariem. TA PERVI CAP. A. Boga Očeta vissoku zahvaluie, kir te suie verne, zuseb te pridigarie, v težkih nadlugah prez trošta inu pomuči ne zapusti. Inu de on skuzi take reve inu trošte te druge gmain kersčenike v ti veri poterduie inu v nadlugah trošta. 288. Apd 12,4; S. Petra, Act. 12, inu s. Paula, Act. 16, 17, 288 ieča, fortuna inu pomuč ie dosti 16,22–24. kersčenikov v ti veri poterdilu inu h ti pravi veri perpravilu. Bug dopusti časi tudi tim enim vernim veliku terpeti, de veido inu umeio potle druge troštati. Kadar ty verni volnu terpe, taku nim pride od Buga gvišen trošt inu odrešitvu. 289. Apd 19,24–40. B. Pravi, de te nega nezmasne nadluge, kir ie v ti Azii preterpel, Act. 19, 289 de nemu nisče, temuč sam Bug ie pomagal. S teim vuči, de oben na smerti nema cagati, ne od molytve pustiti. De imamo za revne bratie molyti inu kadar so rešeni, zahvaliti Boga. C. Se hvali zubper te falš vučenike, de ie z dobro vistio, preprostu, zastopnu vučil to Božyo risnično bessedo inu ništer iz suie glave oli pameti. Taku ima sledni pridigar diati. D. Se zagovarie, kir nei v Corintu 290. 1 Kor 16,5–6. druguč tedai prišal, koker ie bil oblubil. 1. Cor. 16. 290 De on tiga nei iz lahkusti sturil, temuč za naketerih riči volo, od katerih bo potle govuril. De zatu ta nega vuk nei negvišen oli ležnov, zakai kir ie v tim imeni Jezusovim pridigal, tu ie risnica. Božye bessede so »ia«, tu ie, risnične inu stonovite, se ne premakno, ne A gredo nazai. David pravi, Psal. xciiii: »Iest sem v Aul, en ioger Jezusov Cristusov, skuzi muim sercei veliku žalost imel, oli tui to volo Božyo, inu Timoteus brat, tei trošti so muio dušo cerqvi Božy, kir ie v tim Corintu, zo vesse- vsemi svetniki, kir so po vsi Azii. [2] Gnada inu myr vom od Buga, našiga Oče- ta, 162 TA PERVI CAP. 56 ta, inu od Gospudi Jezusa Cristusa. do delali.« 291. Prevodna reši[3] Hvalen bodi tev »(kateru ohrane­ Bug inu Oča tiga našiga Gospudi Jezusa Cristusa, kir Gal. i, Ephe. i, ne se izkaže tedai, ie en Oča vse milosti inu en Bug vseh troštov, i. Pet. i, kadar vi volnu ter[4]kir nas Col. i. pite, koker mi tertrošta vseh naših nadlugah, de tudi mi moremo tro- pimo)« posnema štati le-te, kir so v kakeršnikuli nadlugi, s teim tro- L1545: » 6Wir haben aber trübsal oder štom, s katerim smo mi potroštani od Buga. trost / so geschi[5]Zakai koker mi tiga terplena Cristuseviga veliku imamo, ta- cht es euch zu gute. Jsts trübsal / so geku bomo obilnu tudi potroštani skuzi Cristusa. schicht es euch zu [6]Inu trost vnd heil (Welimamo li mi nadlugo oli trošt, taku se tu vom h dobri- ches heil beweiset mu godii. Ie li nadluga, taku se tu godi vom h troštu sich / so jr leidet mit gedult / der massen inu k ohranenu (kateru ohranene se izkaže tedai, ka- wie wir leiden) Jsts dar vi volnu terpite, koker mi terpimo)/./ trost / so geschi­ 291 [7]Ie li trošt, cht es euch auch zu taku se tu vom tudi godii h troštu inu k ohranenu. Inu trost vnd heil.« tu vupane stoy terdnu za vas, potehmal mi veimo, de V: » 6Sive autem tribulamur pro vekoker ste diležni tiga terplena, taku tudi bote dilez- stra exhortatione et salute, sive con­ kni292 tiga trošta. solamur pro vestra consolatione, sive B [8]Zakai, lubi bratie, mi hočmo, de imate veiditi od Bug s prevelikimi re- exhortamur pro vete naše nadluge, kir se ie nom godyla v ti Azii, de smo vami nas vuči, de le stra exhortatione et bili čez masso inu čez našo muč obloženi taku, de smo na nega, nekar na salute, quæ operaludi, se imamo zene- tur tolerantiam eana našim životu cagali sti. [9]bili inu sami čez se pravdo re- rumdem passiokli, mi moramo umreti. De tiga zevupane nemamo Act. xix, num, quas et nos Phil. i, patimur ...« sami nase staviti, temuč na Buga, kir te mertve gori- ii. Cor. i, ii, Rom. xv. 292. Diležni. budi, [10]kateri ie nas od take smerti rešil inu vsag dan rešuie, v kateriga se mi zevupamo, de on nas naprei bo tudi rešil [11]skuzi to pomuč tih vaših prošni za nas. I De 163 TA II. LYST H TIM CORINTARIEM. De za ta dar, kir ie nom dan skuzi dosti ludi, velike hvale se sture za našo volo. C [12]Zakai ta naša hvala ie le-ta, tu pryčovane te naše Dobri pridigarii inu farmani so ena čast visty, de smo v preprosčini inu v čistosti Božy inu ne- te cerqve. kar v ti messeni mod rusti, temuč v ti gnadi Božy pre- bivali na tim sveitu inu nerveč per vas. [13]Zakai mi vom drugiga ne pišemo, temuč tu, kar berete, oli tu, kar spoznate. Inu iest vupam, vi bote tudi do konca spo- znali, [14]koker ste že vže nas en deil spoznali. Zakai mi smo ta vaša hvala, koker ste vi tudi ta naša, na ta dan tiga Gospudi Jezusa. D [15]Inu s takim zevupanem sem hotel poprei q vom De mi to bessedo Božyo deržimo za ri- priti, de bi duyo dobruto pryeli [16]inu de bi skuzi snično inu ni veruie- mo, tu della S. Duh, vas vlekal v to Macedonio inu spet iz Macedonie q ta nas v ni zagvišuie. vom prišal ino od vas izprem len bil v to Iudovsko Phil. ii, i. Thes. ii, deželo. [17]Nu kadar sem le-to v misli imel, sem li kai i. Cor. xvi, Math. v, neobstoyečiga sturil [? ] Oli kar mislim, aku po tim 293. Prevodna reši­ Jac. v, messei mislim [? ] (Nekar taku), 293 temuč per meni ie tev »(nekar taku)« je Rom. viii, Trubarjeva; L1545 Eph. iiii. »ia« »ia«inu »ne« ie »ne«. [18]Ampag Bug ie zveist, de in V take segmentata naša besseda q vom nei bila »ia« inu »ne«. [19]Zakai cije besedila ne poznata. Syn Božy Jezus Cristus, kateri ie vmei vami skuzi nas pridigan, skuzi mene inu Silvana inu Timoteia, ta nei bil ia inu ne, temuč v nim ie bilu ia. [20]Zakai vse oblube Božye so ia v nim inu v nim so amen. [21] Bogu na čast skuzi nas. Bug ie pag ta, kir nas z vami red poterduie v Cristusu [22]inu kir ie nas žal- bal 164 TA II. CAP. 57 bal inu zapečatil inu dal to arro tiga Duha v ta naša serca. TA II. CAP. A. V le-tim capitolu, v začetku inu blizi konca, pravi, za čes volo zdaici po nega oblubi nei h Corinteriem prišal. Nerpoprei, de bi se ž nimi zavolo tiga v pan položeniga kecarie ne serdil inu nee inu sebe ne režaloval. Zakai en pastyr ima per suih ovčicah z dobro volo inu z vesseliem prebivati inu te ovčice nih pastyrie nemaio režalovati. Potle, kir ie v tim meistu Troadi inu v ti deželi Macedonii moral pridigati, gdi ie dosti ludi s teim evangeliom tei smerti odvlekal, inu kir ie na Tita čakal. Kir on pag tukai perseguie, z Bugom nega pismu zapryčuie, se mi vučimo, kadar nom ta prava pravda inu timu bližni- mu dobrimu pride inu kadar poterduiemo to risnico, taku moremo prez greha perseči, sicer ie greh. Pridigary nemaio gospodovati čez cerkov, temuč ni slu- žiti. Ta evangeli vsem glih ne vona; katerim dobru vona, tu ie, nemu veruio, ty bodo izvelyčani, katerim nekar, ty bodo ferdamnani; ta evangeli se nema hynavsku, falš sercem, za blaga oli za prazne hvale volo, temuč čistu, iz pra- viga serca, iz Božyh vust, koker bi sam Bug (koker ie gvišnu) vpryčo bil, za- stopnu pridigati. IEst pag kličem na Buga k ani pryči na muio dušo, de A zavolo, kir vom zanašam, nesem dosehmal v ta Co- Vse tu, kar se v ti kersčanski gmaini, rint prišal.Nekar de bi mi gospudi bili čez vašo vero, tu ie, v ti cerqvi, del- la, pridiguie, moli, temuč mi smo pomogavci tiga vašiga vessel ia. Zakai vi zacramenti dile, sva- v ti veri stoyte. ri, pana, trošta rc., [1]Inu iest sem si le-tu naprei bil vzel, de ima le h timu služiti, nečo druguč q vom s to žalostio priti. de ty bozi veliki gre- [2]Zakai aku iest šniki ne cagaio, kon- vas režaluiem, du ie ta, kir bi mene obesselil, samuč ta, ca ne vzamo, temuč kir ie od mene režalova [ n ][? ] de skorai deio pravo [3]Inu tu istu sem vom bil pissal, de kadar pridem, ne bom režalovan od tih, od katerih bi imel vessel biti. Iest imam tu vupane I ii pruti 165 TA II. LYST H TIM CORINTARIEM. pokuro. Inu koker pruti vom vsem, de muie vesselie ie vas vseh. [4]Zakai hytru se pokore, se imaio spet v to cer- iest sem v veliki revi inu v stiskavi tiga serca inu z kov vzeti inu trošta- ti, de v gnadi Božy dostimi selzami vom pissal. Nekar, de bi imeili ža- umerio. lostni biti, temuč de vi spoznate to lubezan, katero Rom. ix, i. Pet. v, iest imam nerveč pruti vom. [5]Ie li gdu pag eno ža- i. Cor. v, Act. xvi, lost naredil, ta nei mene režalil, temuč en deil, de Col. i, vas vseh težku ne obložim. [6]Inu enimu takimu ie Luc. ii, ii. Cor. iiii. zadosti ena taka štraifinga, katera ie od nih dosti sturiena, [7]taku de imate vže naprei nemu veliku več odpustiti inu ga troštati, de kei en tag od prevelike žalosti ne zagalbne. [8]Obtu vas prossim, poterdite pruti nemu tu lubezan. [9]Iest sem vom tudi za tiga volo bil pissal, de sem hotel spoznati inu izkusiti vas, ste li na vseh ričeh pokorni. [10]Komu vi pag od- pustite, temu iest tudi. Zakai tudi iest, aku komu odpustim, tu odpustim za vašo volo na Cristusevim meistu, [11]de ne bomo okuli obsedeni od zludia, za- kai mi znamo nega misli. [12]Sice, kadar sem bil v to Troado prišal ta Cristusev evangelium pridigati inu so bile meni ene davri odperte skuzi tiga Gospu- di, [13]iest nesem pokoie imel v muim duhu, zatu kir 294. Nešil. nesem Tita, muiga brata, bil nessil, 294 temuč sem slovu od nih vzel inu sem vlekal v to Macedonio. [14]Ampag hvala Bogu, kir vselei premaga skuzi nas v Cristusu inu očitu della skuzi nas tu dišane tiga nega spoznane po vseh kraih. [15]Zakai mi smo Bogu enu dobru dišane Cristusevu vmei 166 TA III. CAP. 58 vmei teimi, kir bodo ohraneni, inu vmei teimi, kir bo- do zgubleni. [16]Le-tim enu dišane te smerti h ti smerti, unim pag enu dišane tiga lebna h timu lebnu. Inu k le-tim ričem, du ie zadosti [? ] [17]Zakai mi nesmo koker so nih dosti, kir s to bessedo Božyo kupčuio, temuč mi govorimo v Cristusu, koker iz čistosti inu koker iz Buga pred Bugom. TA III. CAP. A. Paulus v le-tim capituli inu drugi čestu to Moizesevo postavo, te X. za- puvidi, deleč narazen loči od tiga evangelia. Obtu on tukai to postavo oli zapu- vidi imenuie en puštab te smerti inu eno službo oli pridigo tiga ferdamnena. Zakai te Moizeseve zapuvidi inu pridige tiga boziga revniga človeka le kriviga della, straši, ferdamnuie, nemu prity inu oznanuie telesne inu večne štraifinge. Inu raven tiga vuči, koku se tu ludie s teim vunanim lebnom po purgarsku vmei sebo imaio deržati. Inu ništer ne pravi od Cristusa, od milosti Božye, od odpusčane vseh grehov inu od večniga lebna, de bi taisti Bug dal tim vernim zabston zavolo suiga synu. Obtu skuzi tako pridigo te postave nikomer ne bo dan S. Duh, obena veist ne bo vessela, ne zagvišana Božye milosti inu tiga več- niga lebna. Kratku: skuzi tako pridigo oben človik ne bo izveličan. Ampag ta evangeli, koker on tudi te grehe štraifa, vely diati pokuro, oli raven inu poleg tiga tim bozim, prestrašenim grešnikom kaže na Cristusa, pravi, du ie on, za- kai ie človik ratal, umerl inu gorivstal, de Bug Oča ne nega volo vsem, kir v nega veruio, hoče iz gnade, zabston, vse grehe odpustiti, za synu gori vzeti, za svetiga deržati inu dati ta večni leben. Skuzi le-tako evangelisko vesselo pridi- go sledni človik, kir ni veruie, dobi zdaici S. Duha, enu vesselu serce, dobro ve- ist, enu terdnu zevupane pruti Bogu, de ga ne zapusti v obeni nadlugi, na smerti tudi nekar. Inu on smei nekar le Moizesa oli eniga drugiga svetnika oli angela, temuč samiga Boga v oči pogledaiti, tu ie, na nega z vero klicati, nemu koker suimu lubimu očetu suio revo inu nuio tožiti inu od nega gvišne pomuči čakati. Inu on uatu 295 zastopi prov, za čes volo so te Dessed zapuvidi da-295. Natu. I iij ne, 167 TA II. LYST H TIM CORINTARIEM. ne, nekar, de bi skuzi te iste dobili ta nebessa, zakai mi tih istih popolnoma ne premoremo deržati, temuč de nom daio te naše grehe spoznati inu de nas napelavaio h Cristusu. Le-tiga obeniga vsi ty, kir le te postavne Moizeseve pridige inu te Desset inu človeske zapuvidi inu postave pridiguio inu poslu- šaio, cilu ništer ne zastopio, ne znaio Cristusa, ne veido, zakai ie od Buga poslan na ta sveit, martran etc. Nih serce ie kaminatu inu slypu, nih noter- ne oči so zakrivene, de v tu Moizesevu svitlu obličie ne mogo gledati (berite 296. 2 Mz 34,30. ta 34. cap. Exodi), 296 tu ie, oni ne Moizesoviga ne obeniga preroka pisma 33–35. prov ne zastopio, so v serdi Božym inu podverženi timu večnimu pogublenu. Obtu s. Paul tukai iz tih iudovskih inu falš vučenikov, kir so le te Moizese- ve postave, te Desset inu človeske zapuvidi, prez tiga evangelia, pridigali, špot dela inu nih vuk zemečuie, ampag sui evangeliski čez vse druge hvali inu s Corintarmi pryčuie, de ie nee s teim evangeliom od aydovske vere na to kersčansko preobernil inu nih visty obesselil inu tiga nei on od sam sebe, te- muč Bug inu S. Duh skuzi nega sturil, ta isti ie nemu inu vsem pravim pridigariem to gnado, serce, missal inu zastop dal, de so taku z nucom ta evangeli pridigali. A S. Paul sam, dotle en farizeus bil, molil, postil, offroval, pra- MI začnemo že pag sami sebe hvaliti [? ] Oli po- trebuiemo mi koker nakateri hvaležnih lystov znoval, vučil inu slu- na vas [? ] Oli hvaležnih lystov od vas [? ] [2]Vi ste ta naš žil Bogu po Moize- lyst, v tih naših sercih zapissan, kateri se zna inu bere sevi postavi, ie le-ta puštab, tu ie, serd od vseh ludi, [3]kir ste na znane dani, de ste ta lyst Cri- Božy, ništer od Cri- stusa, ne od gnade stusev, skuzi to našo službo perpravlen inu skuzi nas pridigal inu veroval, pissan, nekar s to tinto, temuč s teim Duhum tiga ži- nega noterne oči so bile slipe, nega serce viga Boga, nekar na te kaminate table, temuč na te zakrivenu, de nei Moizesa, ne obeniga messene table tiga serca. [4]Inu mi imamo enu taku ze- preroka, vupane skuzi Cristusa pruti Bogu, [5]nekar de bi mi bili zadosti od sami sebe kako reč zmisliti, koker od sami sebe, temuč smo li s čemu zadosti, tu istu ie od Buga, [6]kateri 168 TA III. CAP. 59 kateri ie tudi nas sturil zadosti k anim služabnikom kir so na Cristusa tiga noviga testamenta, nekar tiga puštaba, temuč ti- kazali, zastopil. Am- pag kadar se ie h ga Duha. Zakai ta puštab umory, ta Duh pag živu Cristusu preobernil, so od nega oči šupe sturi. pale, Act. ix; tedai ie [7]Aku ta služba, kir skuzi te puštabe mory inu ie v tih kaminih izdolbena, ie bila v ti svitli čas ti (v ti stuprov vse S. pismu zastopil, Boga Oče- glory), 297 taku de ty izraelski otroci neso mogli v tu ta, nega Synu inu S. 297. Vse tri prevod­ Duha prov spoznal Moizesevu obličie ravnu pogledati zavolo te glorie ne okrepitve mesta inu začel prov vero- s sopomenko, čenega obličie, katera gori neha, vati inu vučiti. Glih sar izvirno biblično [8]koku veliku več ta taku ty iogri stu- besedilo ne pozna služba, kir da tiga Duha, bo to glorio imeila. prov, kadar so S. [9]Zakai Duha pryeli, so prov (v ti svitli časti – v aku ta služba, kir tu ferdamnene pridiguie, ie v iz S. Pisma začeli ti glory, časti – glory), kažejo na vpliv veliki časti (glory), veliku več ta služba, kir to pridigati, ž nih pri- digo prez čišla na latinske prevodne pravico pridiguie, ie v eni obilneši časti. pravo vero preober- predloge, najverjet[10]Zakai nili. neje V. tudi uni deil, kir ie v veliki časti bilu, se nema za Exod. xxiiii, xxxiiii, veliku čast šacati pruti le-ty nezmasni česti (glo- Jere. xxxi, Heb. iiii, ry)/./ Phlip. ii, [11]Zakai aku tu, kar gori neha, ie bilu v ti i. Cor. iiii, glory, veliku več tu, kir ostane, ie v ti glory. ii. Cor. vi, [12]Ka- dar mi tedai enu takušne vupane imamo, taku uži- Deut. ix, x, Act. x, vamo mi vegše fraidigosti Rom. x, xi, [13]inu ne deimo koker Esa. vi, Moizes, kir ie enu pokrivalu čez suie obličie po- Math. xiii, stavil, de ty izraelski otroci neso mogli ravnu gle- Joh. iiii. dati na ta konec tiga, kir gori neha. [14]Ampag nih vumi so oslipleni. Zakai do današniga dne ostane tu istu pokrivalu na tim starim testamentom nere- skrivenu, kadar ga bero, katero v Cristusu se rez- krye. [15]Ampag do današniga dne, kadar se ta Moi- zes bere, ie tu pokrivalu položenu na nih serce. [16]Kadar 169 TA II. LYST H TIM CORINTARIEM. Kadar se pag preoberno h timu Gospudi, bo tu pokrivalu proč vzetu. [17]Zakai ta Gospud ie ta Duh. Gdi ie pag ta Duh tiga Gospudi, undu ie slobod- nost. [18]Mi pag vsi gledamo to gloryo tiga Gos pudi koker v enim špegli, z rezodivenim obličiem, inu bomo premineni v ta isti pild od ene glorie v to drugo koker od tiga Duha tiga Gospudi. TA IIII. CAP. A. Odpreda ie ta evangeli čez vse riči hvalil. Zdai tu pridigarstvu hvali inu za en velik dar Božy ima inu opomina zveistu vse pridigarie, de ž nih veliko nucno službo inu pridigo zveistu okuli hodio, de se brumsku pred Bugom inu pred ludmi derže. B. Odgovarie tim, kir so taki nega hvali zubper govorili inu diali: »Kadar ta evangeli ie ena taka sylna Božya reč, zakai tedai nemu vsi ludie ne veruio? Sai ga ta vegši deil souvraži.« Na tu k nim pravi, Bug ne evangeli neso na tim dolžni, zakai Bug ie rekal tei luči iz temme sveititi, tu ie, ta evangeli očitu, glosnu, povsod, vsem ludem, zastopnu pridigati, kir nemu pag vsi ne veruio, v tim ie ta zludi kriv; ta te ludi od tiga evangelia, od prave vere v Jezusa na druge riči, na malikovane, na blagu inu lušte tiga svita vabi inu odpelava inu ty ludie so tudi sami na sebi dolžni, de ne veruio, kir ne hote poslušati inu slušati Božye bessede inu ne hote diati pokure. C. Perglihuie te pridigarie inu vse verne h ti persty oli h timu illu. Zakai oni so na tim sveitu eni bozi, šibki, zaverženi ludi. Oli oni so pag iznotra, v nih sercu bogati, zakai 298. Šac. oni imaio v sebi ta pravi nebeski šač, 298 tu ie, ta eva[n]geli inu to pravo vero, v tim imaio vse tu, kar potrubuio h timu večnimu lebnu. Inu naisi so na tim sveitu vsem žlaht revom inu nesrečom veden inu povsod do smerti podverženi, taku vsai iz tih istih Bug koker suimu synuvi Jezusu pomaga inu tu nih kratku terplene tiga svita s teim nebeskim neizrečenim večnim vesseliem obilnu lona. Te troštlive bessede v le-tim deilu se imaio od vsakiga kersčenika dobru zamer- kati, de se ž nimi v sui nadlugi inu na smerti bo mogel troštati, amen. Za tiga 170 TA IIII. CAP. 60 ZA tiga volo, kadar mi le-to službo imamo, de se A ie nom le-ta milost pergodila, taku ne bodimo Falš, hynavski pridi- garii so v cerqvi an- liny, dohtlivi, doma, v co- [2]temuč verzimo tudi od nas te skrivne sromote, tih nesramni lotri. ne hodimo z lišičio kunstio okuli inu ne falšymo to ii. Cor. ii. bessedo Božyo, temuč s teim na znane daioc299 to ri- 299. Daioč. snico izkažimo se za dobre poleg vseh visty tih ludi inu poleg Boga. B [3]Inu ie li ta naš evangeli še zakriven, taku v tih, kir bodo zgubleni, ie zakriven, Cristus, Joh. xvii, inu [4]v katerih Bug tiga svita Paulus tukai ta ie te misli tih nevernih oslepil, de ne vidio te svitle lu- evangeli to glorio oli to nebesko čast ime- či tiga evangelia od te glorie Cristuseve, kateri ie ta nuieta zavolo, kir podobni pild Božy. skuzi evangeli on ž [5]Zakai mi sami sebe ne pridiguie- nega opravilom inu mo, temuč Jezusa Cristusa, de ie on ta Gospud, mi Bug Oča ž nega mi- lostio bo od ludi pag hlapci zavolo Jezusa. prov spoznan inu [6]Zakai Bug, kateri ie ukazal to luč iz te temme naprei sveititi, ta isti ie dal eno svit- zatu od nih čestčen inu hvalen. lo svit lobo v ta naša serca, de skuzi nas vstane tu re- Esa. vi, Joh. xii, svičene od tiga spoznane te glorie Božye v tim oblič- Gen. i, ye Jezusovim Cristusevim. ii. Pet. i. C [7]Inu mi imamo le-ta šac v tih glinovih posso- dah, de ta previssoka muč bode Božya inu nekar Gospud Bug prepro- ste, boge, nizke ludi od nas. h pridigastvi izvolu- [8]Mi bomo v vseh ričeh stis kani, oli nekar ie, skuzi nee velike dergneni. Mi terpimo veliku buštvu, oli mi ne ca- riči dopernaša. Nim gamo, težke martre nalaga, [9]mi preganene terpimo, oli ne bomo zapu- v tih ne S. sčeni. Mi bomo doli verženi, oli hudiga konca ne vzamemo. [10]Mi vselei v tim telessu tu umoriene tiga Gospudi Jezusa Cristusa okuli nossimo, de se K tudi 171 TA II. LYST H TIM CORINTARIEM. Duhum trošta, nih udi ta leben Jezusev na našim telessu izkaže. [11]Za- vero terdi, da muč, volo terpeti rc. Tu kai mi, dotle smo živi, bomo vselei v to smert izda- Bug vse dei, de se v takih šibkih ludeh ta ni za Jezusavo volo, de se tudi ta leben Jezusev na 300. Mertvaškim. nega muč inu milost vidi, česti inu hva- našim mertvaskim300 messei izkažet. [12]Obtu ta smert li/./ »Tu vi[n]cis in ie močna v nas, ta leben pag v vas. [13]Kadar mi pag martyribus,« poie ta cerkov, »ti, Bug, v tih tiga istiga Duha te vere imamo, po tim, koker ie martyrnikih prema- 301. Gre za prvi verz tret­ gaš.«301 pissanu: »Iest sem veroval, obtu sem govuril,« inu je kitice latinske himne ii. Cor. v, i, mi veruiemo, obtu mi tudi govorimo [14]inu veimo, de Rex gloriose martyrum, Math. v, Gal. vi, ki naj bi nastala med 6. ta, kir ie tiga Gospudi Jezusa goriobudil, de on nas Rom. viii, in 10. stoletjem. Avtor­ Psal. cxvi, xxx. bo tudi skuzi Jezusa goriobudil inu nas bo z vami red stvo tega besedila ni znano, pripisano pa je bilo naprei postavil. [15]Zakai tu se vse godi za vašo volo, de mdr. tudi Izidorju iz Sevita preobilna gnada skuzi tu zahvalene nih dosti obil- le. Kitica, iz katere navaja Trubar, glasi: »Tu vincis na rata h ti glorii inu časti Božii. [16]Obtu ne bodimo in martyribus / parcentrudni, temuč aku glih ta vunani naš človik strohni, do confitentibus / tu vince nostra crimina donantaku vsai ta noterni se od dan do dne ponavle. [17]Zakai do / indulgentiam.« Verz »Tu vincis in martyribus« ta naša nadluga, kir ie cilu kratka inu lahka, sturi eno se je v liturgiji pojavljal večno inu nezmasno težko glorio inu čast [18]nom, kir kot del antifone ali kot sekvenca, in sicer v celotne gledamo na te riči, kir se vidio, temuč na te, katere nem evropskem prostose ne vidio. Zakai te riči, katere se vidio, so časne, ka- ru. V glasbenih kodeksih ga je najti med 11. in tere se pag ne vidio, so večne. koncem 16. stoletja. Besedilo je vezano na praznik mučencev (v rimskem TA V. CAP. oz. tridentinskem bre­ A. virju razdelek Commune Tu naše tellu inu život na tim sveitu perglihuie koker Iob inu s. Pe- sanctorum, podrazdelek ter k ani illovi inu gnily stari hyši inu k ani pastyrievi koči, kir hitru Commune plurimorum usahne oli veiter rezdere. Inu ta nebeski stan, v kateri vsi ty, kir so obliče- martyrum). Na isto bese­ ni, nekar nagi, tu ie, kir to pravo, živo vero v Jezusa imaio, v pokuri sto- dilo, s katerim se je mogel Trubar seznaniti od ye, prido, perglihuie enimu nebeskimu cympru inu eni večni hyši, sezidani začetka svojega šolanja od Buga. Inu de on inu vsi verni v tak stan veden žele skorai poiti. naprej, sta skladala tudi Giovanni Pierluigi da Pa­ Koker lestrina in Tomas Luis de Victoria. 172 TA V. CAP. 61 Koker tu naše messu se radu ne izleče, tu ie, radu ne umerie, oli s to vero premogo to nevolo tiga messa, zakai ta vera vupa na tu, kar ne vidi. Inu se flissaio zo vsem nih dianem Bogu dopasti, potehmal sle- dni človik bo od samiga Crista na sodni dan ta pravi lon od suiga della pryel etc. S teim te pridigarie inu vse kersčenike vuči, opomina inu trošta, de se te smerti, ne obeniga terplena za vere volo ne strašio. Zakai tu naše tellu ie koker ena keha te naše duše inu ena rezderta padeča hyša, v kateri vse zlu inu hudi souvražniki prebivaio, iz te imamo radi bežati na ta pravi zdravi, žihri, dobri, bogati, vesseli inu večni dum, gdi bomo uživali vse nebeske družine vekoma. B. Še pag te prave pridigarie inu nih vuk zagovarie inu pravi, de le Cristus sam s to nega smertio ie vse verne od te večne smerti rešil. Tu nega govoriene ie temnu, se ima taku zastopiti, koker bi hotel reči. Mi evangeliski pridigary se boymo Boga, zakai veruiemo terdnu, de Cri- stus na sodni dan bo vse hynavce, grešnike inu te nezveiste, line pri- digarie rezodil, vsimu svitu na znane dal inu štraifal. Obtu mi to našo službo zveistu opravlamo, zveistu, pohlevnu, periatlivu inu za- stopnu ta evangeli vsem ludem pridiguiemo, koker od tiga nom bo Bug inu vi, kir ste nas pridiguioč slišali, pryčo daiali. Tiga ty falš pridi- gary, kir se izvuna pred ludmi za brumne inu risnične pelaio, v serci so volci, ne deio. Smo li pag časi komu z našim vukum čudni, vsem ne dopademo, h timu nas tudi permoruie ta lubezan Cristuseva, de bi radi dosti ludi v tu nega kralevstvu perpravili, v kateru nega kralev- stvu se drigači ne pride inu v nim do konca ne obstoy, samuč skuzi to pridigo tiga evangelia, de ta človik, koker ta evangeli vuči, veruie, de Cristus, Syn Božy, sam ie vse ludi, kir v nega veruio, s to suio martro inu smertio ie odkupil inu rešil od vseh grehov, od hudiča, od večne smerti inu od pekla. Inu de per Cristusu nekar koker ty sadašni Iudi inu pervič ty iogri ne isčeio pozemliskih telesnih inu posvitnih riči, koker blaga, veliku gospostvu inu dobriga lebna na tim sveitu, temuč te riči, kir slišio h timu večnimu lebnu, tu ie S. Duha, gnado, milost Božyo, pomuč v ti smerti, pravico, kir pred Bugom vela inu ta večni leben. Inu vže naprei več v ti stari grešni koži ne prebiva, temuč de v pokuri, v enim novim, poštenim lebni vse nega dni prebiva. C. Pra- K 2 vi, 173 TA II. LYST H TIM CORINTARIEM. vi, de le-te riči vse, kir ie Bug suiga Synu dal v to smert za naših grehov volo inu nas skuzi nega sebo spravil inu pravične pred sebo sturil, nom pusti ta evangeli pridigati inu de mi veruiemo, tu vse pride le od samiga Boga iz ne- ga prevelike dobrute inu milosti inu nekar de bi mi bili tu z našim dianem oli z brumo zaslužili, obtu tak velik šac Božy, to pridigo tiga evangelia, s katero nas Bug k sebi v ta nebessa vabi, imamo z veseliem inu hvaležni gori vzeti, po ni to našo vero inu stan pelati, amen. A Tukai inu Phil i. za- stopnu govori, de tih vernih duše zdaici, OBtu mi veimo, de aku ta naša perstena hyša le- -te utte se rezvali, de imamo en cymper od Bu- koker se ločio od nih ga, eno hyšo, kir nei od z rokami sturiena, kir ie teles, v te vyce ne večna v nebessih. [2]Obtu mi v ni tudi vzdihamo inu drugom ne gredo, te- muč v nebessa h Cri- želymo, de bi to našo hyšo, kir ie iz nebes, čez oble- stusu. Taku ie tudi 302. Oblekli. Cristus sam dial na ki, 302 [3]oli vsai taku, aku mi obličeni inu nekar nagi cryži k razboniku: bomo naideni. [4]Zakai mi, kir smo v le-ti utti, kir »Danas boš z meno v paradižu.« Na te smo težko obloženi, vzdihamo, zakai mi bi ne hoteli bessede zmislimo, kadar meriemo. biti izličeni, temuč pre obličeni, de bi tu, kar ie mer- ii. Thi. ii, tvašku, požertu bilu od tiga lebna. [5]Ta pag, kateri ie ii. Cor. iiii, i, Rom. viii, nas k le-timu istimu perpravil, ie Bug, kateri ie nom Apoc. xvi, Math. xxv, tudi dal to arro tiga Duha. [6]Obtu smo mi vselei do- Rom. xi, ii. bre vole inu veimo, de kadar smo doma v tim telessu, de deleč od tiga Gos pudi hodimo, [7]zakai mi v ti veri hodimo inu nekar v tim pogledanu. [8]Mi smo pag dobre vole inu bi hoteli raiši od tiga telessa deleč biti inu poleg vpryčo biti per tim Gospudi. [9]Obtu se mi flissamo zo vso moč io, smo li mi doma vpryčo oli vuni v neznanu, de nemu dopademo. [10]Zakai mi vsi se moramo pred teim Cristusevim rihtnim sto- lom 174 TA V. CAP. 62 lom izkazati, de en vsaketeri pryme na nega telessu po tim, koker ie on delal, bodi dobru oli hudu. B [11]Kadar tedai mi veimo, de se ima strah imeiti na tiga Gospudi, mi z dobrimi bessedami te ludi prego- Pridigarii se imaio Boga bati. Z ludmi variemo inu smo Bogu rezodiveni inu iest vupam, de lipu perpovedati. Ri- snico modrim, pre- smo mi tudi v tih vaših vistyh rezodiveni. prostim pridigati, to [12]Mi se gviš nu druguč ne hvalimo poleg vas, temuč mi vom Cristusevo smert, za- kai ie sturiena, izla- damo uržah hvaliti se od nas, de imate kai zunper te, gati. Per nim samim vsem ludem veleti to kir se le na uku, nekar v tim serci hvalio. gnado s to vero iz- [13]Obtu, aku gremo od vuma, taku gremo Bogu od vuma, smo li kati. Vse verne veden opominati, de en pag per vumi, taku smo vom per vumi. nov, čist, svet leben [14]Zakai ta Cri- pelaio. stuseva lubezan nas taku pergane, kadar mi šacamo i. Thes. v, le-tu, ie li eden za vse umerl, taku so vsi mertvi. Esa. xliii, [15]Inu Apoc. xxi. on ie zatu za vse umerl, de ty, kir so živi, naprei več ne živo sami sebi, temuč timu, kateri ie za nee umerl inu gorivstal. [16]Za tiga volo mi vže naprei ne znamo nikoger več po tim messei. Inu aku smo glih tudi Cristusa znali po tim messei, taku ga mi vže zdai več ne znamo. [17]Obtu, ie li gdu v Cristusu, taku ie on ena nova stvar. Te stare riči so minyle, pole, vse riči so nove sturiene. C [18]Ampag le-tu vse ie od Buga, kir ie nas sam se- bo spravil skuzi Jezusa Cristusa inu ie dal nom to Boga Oča skuzi pri- digarie te ludi k sebi službo te sprave. vabi, skuzi Cristusa [19]Zakai Bug ie bil v Cristusu inu ie vse verne sebo sam sebo ta sveit spravlal inu nim nih grehe nei spravl/e/, nih grehe persodil inu ie vmei nami goripostavil to bessedo plačuie K iii te 175 TA II. LYST H TIM CORINTARIEM. inu brumne, svete te sprave. [20]Obtu smo vže sli na Cristusovim meisti, dela. Col. ii, i, zakai Bug vas opomina skuzi nas. Natu mi vas prossi- i. Thi. ii, Rom. iii, viii, mo na Cristusevim meisti: Spravite se z Bugom, [21]za- i. Joh. ii, iiii, kai on ie tiga, kateri nei obeniga greha znal, k animu Esa. liii, Heb. ix. gre hu sturil za našo volo, de mi bomo v nim ta pravi- ca, kir pred Bugom vela. TA VI. CAP. A. To bessedo gnada tukai s. Paul v truym zastopu iemle. Nepoprei: za to preveliko milost inu dobruto Božyo, kir se ie skuzi suiga Synu z nami spravil, nom vse grehe odpusče, za brumne inu pravične šaca, nas za suie lube otroke inu erbiče tiga večniga lebna ima. Potle: za vse daruve inu saduve tiga S. Duha. H puslednimu: za tu pridigastvu tiga evangelia, zakai v tim nom bodo le-te gnade inu riči Božye vse naprei nessene inu dane. Ta periatnivi čas inu ty dnevi tiga ohranena ie ta čas inu tu meistu, kadar inu gdi se ta evangeli očitu, prov inu zastopnu pridiguie inu ty zacramenti po Cristusevi postavi inu uka- zanu dile. Obtu s. Paul tukai inu drugdi koker en zveist copač inu delovec v tim vinogradu dela, tu ie, v ti cerqvi inu gmaini kersčanski vse verne vissoku opo- mina, de tako gnado, ta evangeli z vesseliem inu hvaležnu gori vzamo, to prov nucaio inu uživaio, nih vero, stan, vse službe Božye inu nih leben po vuki tiga evangelia derže inu pelaio. Inu nerveč te pridigarie opomina, de se v nih službi derže zveistu inu poštenu, de tu pridigarstvu inu ta evangeli za nih nemarno- sti inu gardiga lebna volo od tih nevernikov inu souvražnikov ne bo hudo slišal, ne opravlan inu ne raznašan. Per tim vuči vse kersčenike, kadar nim dobru oli hudu gre, kadar so v časti oli v sromoti, vesseli oli žalostni, bozi oli bogati inu v nih vseh žlaht nadlugah inu dianu, koker se imaio povsod inu vsag čas deržati. B. Paulus ie bil te Corintarie s teim pervim ostrim lystum zlu režalil, koker od tiga potle v tim 7. capit. bo govuril. Obtu on tukai zdai nee spet trošta inu della vessele. Inu pravi: »Iest q vom z odpertimi vusti inu reztegnenim sercem, tu ie, periaznivu inu vesselu, govorim,« tesnoba pomeni čestu v tim Pismu 176 TA VI. CAP. 63 Pismu žalost, širokota vesselie. Kir pravi: »Neste v nas tesny, temuč v vas,« tu ie, vi nas žalostne ne delate, ampag vi v sebi žalost nossite, tiga več ne deite. Reztegnite se, bodite vesseli inu dobriga zevupane pruti nom, koker so otroci pruti suim starišem. C. Z dostimi močnimi perglihami inu argumenti sylnu pryčuie, vuči, opomina inu zapoveda, de ty kersčeniki per tih aydovskih, pape- žovih, malykovih krivih Božyh službah, mas šah, žegnanih inu obhaylih kratku nemaio biti, ne te iste dopernašati, temuč koker pred to preveliko pregreho be- sžati Zakai per takim malykovanu nekar Bug, temuč ty zludievi prebivaio. Inu kir ty verni so skuzi ta kerst te prave žegnane žive cerqve inu hyše Božye postali, tih oni nemaio več z malykovanem, s fals 303 vero, s falš vukum, z gar-303. Falš. dim lebnom šturati inu omadežeti. MI pag koker ty ravendelovci vas prossimo, ne A primyte vnucnu to gnado Božyo. Zakai on Cristus, Luc. xi, inu Petrus, ii. Pet. ii, pravi: »Iest sem tebe v tim perietnivim čassu uslišal pryčuieta inu dosti exemplu na Izraelitih inu na ta dan tiga ohranena sem iest tebi pomagal.« v ti pusčavi, na Sau- Pole, zdai ie ta perietnivi čas, pole, zdai ie ta dan tiga lusu, Davidu, Petru, na Paula šuloryh ohranena. imamo, de dostih [2]Ne daimo nikomer z ničemer kaciga vernih spet od prave udarca, de ta naša služba ne bo ogerdena, vere v velike grehe [4]temuč iz- kažimo se vseh ričeh koker služabniki Božy. V veli- padeio. Obtu imamo veden čuiti, trezivi kim preterplenu, v nadlugah, v potrebnostih, v te- biti, molyti, de nas ta zludi, sveit, naše snobah, v žlakih, v yečah, v zmešnavah, v dellih, v messu ne zepela. čuvanih, v posteh, Esa. xlix, xxvi, [6]v čistosti, v kunšti, v zenessenu, v i. Cor. iiii, peryatlivosti, v tim Svetim Duhu, v lubezni prez ii. Cor. iii. hynena, [7]v ti bessedi te risnice, v ti Božy moči, skuzi tu orožie te pravice, na destnici inu na levici, [8]skuzi čast inu sromoto, skuzi hud glas inu skuzi dober glas. Koker golufi inu vini risnični, [9]koker neznani inu 177 TA II. LYST H TIM CORINTARIEM. inu vini znani, koker ty, kir bi merli, inu, pole, mi smo živi, koker ty štraifani inu vini nesmo ubye- ni, [10]koker ty žalostni, oli vini smo vselei vesseli, koker ty bogi, oli mi vini nih dosti bogate sturi- mo, koker ty, kir ništer nemaio inu vini vse riči possedo. B [11]O, Corintary, naša vusta so se odperla pruti vom, Kadar se ty ludie pokore, so pridigarii naše serce se ie reztegnilu, [12]vy neste tesny v nas, vesseli. ampag vi ste tesni v tih vaših obserčih. [13]Inu le-tu is- tu povračane iest od vas koker od otruk isčem, rez- tegnite se tudi vi. C [14]Ne vklenite se v ta iarm s teimi nevernimi. Kersčeniki v purgar- skih ričeh mogo s te- Zakai kakovu društvu ima ta pravica s to krivi- imi malykovci gma- ino deržati, ampag v no [? ] Oli kakovo tovarištvu ima ta luč s to tem- cerqvi, kar to vero, te mo [? ] [15]Oli kakovo gliho oli spravo ima Cristus s Božye službe tyče, kratku nekar. teim Belialem [? ] Oli kakov deil ima ta verni s te- Deut. vii, Eccle. xiii, im nevernim [? ] [16]Oli kakovo glyho ima ta tempel Math. viii, Božy s teimi malyki [? ] Zakai vi ste ta tempel tiga i. Cor. iii, vi, Levit. xxvi, živiga Boga, koker Bug pravi: »Iest bom v nih Ezeh. xxxvii, Esa. lii. prebival inu vmei nimi hodil inu iest bom nih Bug inu oni bodo mui folk. [17]Obtu puidite vunkai iz vmei nih inu se odločite od nih, pravi ta Gospud, inu obene nečiste riči se ne dotikai te inu iest ho- čo vas gori vzeti [18]inu vaš oča biti inu vi bodete mui synuvi inu muie sčere, pravi ta vsigamogoči Gospud.« TA 178 TA VII. CAP. 64 TA VII. CAP. A. Še pag opomina vse verne, de se pruti tim bogatim, milostivim Božym oblubom, kir hoče vseh ludi oča biti, nee varovati inu nim dati ta večni leben, hvaležni izkažeio, de nih telessa z nečistostio inu nih duše z nevero inu z mali- kovanem ne omadežuio inu ne ogarde, 304 temnč de veden v svetusti inu v Bo-304. Temuč. žym strahu prebivaio. Inu vely, de ga prymeio, tu ie, de se oni pruti Bogu inu pruti ludem koker on zo vsemi ričmi derže. Natu se k nim dober dela, de ie nim iz serca periatel, se ž nimi povsod hvali, se trošta inu ie vessel zavolo, kir ima na nih dobre, pokorne farmane. B. Pravi, de veden inu povsod od nevernikov inu falš vučenikov veliku terpi inu veliku skerb ima za vse verne, de bi ne bili zepelani inu od prave vere ne pali. Inu de Titus, nega tovariš, ž nega prihodom inu z dobrimi marini, de se ty Corintary dobru derže, nega inu Tita za lubu imaio, ga ie sylnu potroštal. C. Ta sui pervi lyst, kateri ie h tim Corintariem pissal, zagovarie, de ie ž /n/im per nih dosti dobriga sturil, nee h pravi celi po- kuri perpravil, inu sedem znamina inu štuke, kir k ani pravi pokuri slišio, po- redu šteie. D. Še pag h/v/ali te Corintarie, kir so se pruti Titu dobru inu pošte-nu deržali. KAdar mi tedai take oblube imamo, mui lubeznivi, A taku očistimo se od sledne skrunobe tiga messa Kersčeniki so Bogu lubi, so nega iogrov inu tiga duha inu dokonaimo tu posvičene v tim stra- šlulary.305 Obtu so 305. Šulary. dolž ni se deržati po hu Božym. vuki tih Božyh pra- [2]Primite nas. Mi nesmo nikomer žaliga sturili, nesmo nikoger izkazili, nesmo nikoger ogo- vih pridigariev. lufali. [3]Le-tu iest ne pravim, de bi hotel vas ferda- mnati, zakai iest sem vom poprei pravil, de ste vi v naših sercih, smo volni z vami umreti inu z vami živi biti/./ [4]Iest imam veliku vupane pruti vom inu iest se veliku hvalim od vas, iest sem s troštom napolnen, iest sem cilu obilnu v t/i/m vesseliu, vsaki naši nadlugi. L Zakai 179 TA II. LYST H TIM CORINTARIEM. B [5]Zakai, kadar smo v to Macedonio bili prišli, naše Kersčanski stan / in/u leben na tim messu nei obeniga pokoie imeilu, temuč od vseh sveitu ie reva, skerb inu večnu voiskova- stran smo z nadlugami obdani bili, izvuna smo imeili ne. boye, iznotra strahuve. [6]Ampag Bug, kir te nizke Act. xvi, ii. Cor. i. trošta, ta ie nas troštal skuzi ta prihod tiga Tita. [7]Inu nekar le samuč skuzi ta nega prihod, temuč tudi sku- zi ta trošt, kateri ie on bil od vas pry el inu kir ie nom pravil tu vaše želene, vaš plač, vaš ayffer za me, taku, de sem še več vessel ratal. C [8]Inu nai sem si vas skuzi ta lyst žalostne sturil, me- Kateri čez suie grehe žaluie, iz serca plače, ne ne greva, aku bi me glih grevalu. Zakai iest vidim, serdi, sam sebe svari inu natu timu evan- de ta isti lyst, naisi ie vas en čas žalostne delal, [9]zdai geliu veruie, tiga po- pag se iest vesselim nekar, kir ste bili žalostni, temuč kura ie prov inu nucna h timu večni- kir ste žalostni bili h ti pokuri. Zakai vi ste po Bugi mu lebnu. Joel ii, žalostni bili, taku de neste obene skode od nas prye- Eccle. xxx, li. [10]Zakai ta žalost, kir ie po Bugi, sturi eno grevingo ii. Pet. ii. h timu izveličanu, katera nikogar ne greva. Ampag ta žalost tiga svita sturi to smert. [11]Pole, tu istu, kir ste po Bugi žalostni bili, kakovo skerb ie v vas sturilu inu k nemu to izguvor inu nevolo inu strah inu želene inu ayffer inu mesčovane [? ] Vi ste se na vsim izkaza- li, de ste čisti na le-teim dellu. [12]Obtu, aku sem vom glih pissal, neisem tu sturil zavolo tiga, kir ie režalil, inu tudi za tiga volo nekar, kir ie režalovan, temuč za tiga volo, de ta skerb per vas bo razodivena, kir vi imate 180 TA VIII. CAP. 65 vi imate za nas pred Bugom. D [13]Obtu smo mi potroštani od vašiga troš ta, am- pag cilu obilnu smo se še več veselili čez tu vesse- Farmani imaio suiga pridigarie lubiti, po- lie tiga Tita, kir ta nega duh ie oživen od vas vseh. štovati inu nega sva- [14] ra se bati. Pridigar Inu sem li se kai pred nim od vas hvalil, nesem zatu suim farmanom s ce- zasromovan, temuč koker smo vse riči z ris nico vom lim sercem periatel biti. govurili, taku ie tudi ta naša hvala pred Titom risnica ratala. [15]Inu nega serce cilu dobru stoy pruti vom, ka- dar on zmisli na vašo vseh pokorsčino, koku ste ga strahom inu s trepetanem gori vzeli. [16]Iest sem vessel, de v vseh ričeh vom smem zevupati. TA VIII. CAP. A. Hvali vissoku te macedoniske kersčenike za tryeh riči volo. Nerpoprei: kir so te nih nadluge, preganene, ieče, obrupane od nevernikov z veseliem preterpeli. Potle: kir so zdaici z dobro volo h ti veri kersčanski stopili inu ti- mu evangeliu, iogerskivimu vuku verovali. H tretimu: kir so z dobrim, preprostim sercem tim bozim obrupanim kersčenikom v Ieruzalemu od nih blaga nerveč, koker so premogli, podelili. S teim on Corintarie nareia inu vabi, de oni tudi taku deio. Inu za tiga volo nim naprei derži te mnogetere duhovske daruve, kir so skuzi te iudovske kersčenike inu iogre od Buga prye- li, ta exempel Cristusov, kir ie za našo volo cilu bog bil, inu nih napreivzetie inu oblubo, de hote tim bozim pomagati. Inu de on sledniga h taki almožni perpravi inu volniga sturi, nim pravi, de vsakiga almožna, kokerkuli ma- hina, aku ona bo z volo, z vernim sercem dana, ie perietna Bogu. B. Hvali Boga, kir ie Titu, nega tovarišu, to missal dal, de on rad k nim gre to al- možno zbyrat. Inu de Titus od koga ne bo obdolžen oli obrečen, on s to almo- žno zveistu ne rovna, zase obrača, zatu pošle še dva druga zveista nega to- variša (eni menio Barnaba inu Lukeža) s teim Titom, de ty Corintary raiši L ij nim 181 TA II. LYST H TIM CORINTARIEM. nim tryem nih almožno zevupaio. Na koncu opomina, de s tako almožno nih lubezan izkažo inu se puste viditi, de ie risnica, kar ie on od nih pruti drugim vernim govuril. 306. Na znane. A Pridigarii so dolžni tudi za boge ludi skerbeti. Vsi verni IEst vom daiem na zne, 306 lubi bratie, to gnado Bo- žyo, kir ie dana tim gmainom v ti Macedonii, [2]de imaio, kar nerveč tedai, kadar so skuzi veliku nadlug bili izkušeni, ie premogo, s teimi bo- tu nih vesselie cilu obilnu bilu inu naisi so cilu bozi gimi inu s pridigarii podiliti. Ampag ne- bili, so oni vini v nih preprosčini bogatu dali. [3]Za- kar vsiga, koker ty 307. Prevodna rešipopoieni norci bider- kai, kar so premogli (tu iest pričuiem)307 inu več, ko- tev »(tu iest pričutaufferii hote od sebe iem)« sledi L1545: ker so premogli, so oni sami od sebe volni bili [4]inu tim lenim hynavskim »3Denn nach allem lotrom dati. so nas z veliko prošno prossili, de bi to dobruto inu vermügen (das zeu­ Gal. ii, ge ich) vnd vber ver­ Rom. xv, podilene te službe, kir se dei tim sveitnikom, od nih mügen / waren sie i. Cor. xvi, selbs willig / ...« vzeli. [5]Inu nekar, koker smo mi vupali, temuč so se ii. Cor. ix, V: » 3quia secundum Pro. iii, sami podali, nepoprei timu Gos pudi, potle tudi nom, virtutem testimonii. Pet. iiii, um illis reddo, et su­ Luc. xxi, skuzi to volo Božyo, [6]taku, de smo Tita opominali, pra virtutem volun­ Exod. xvi. de on, koker ie bil poprei začel, to dobruto tudi vmei tarii fuerunt ...« vami oppravi. [7]Ampag koker ste vi v vseh ričeh obil- ni, v ti veri inu v ti bessedi inu v ti kunšti inu vsakim flissu inu v ti vaši lubezni, kir imate pruti nom, taku sturite, de vi tudi bote obilni v le-ti dobruti. [8]Iest ne pravim, de bi hotel kai zapuveidati, temuč kadar so drugi taku flissig, iest tudi to vašo lubezan izkušam, ie li prave šege. [9]Zakai vi znate to gnado našiga Go- spudi Jezusa Cris tusa, de, kadar ie bogat bil, ie bogat ratal za našo volo, de vi skuzi tu nega buštvu bote bogati. [10]Inu v le-/t/im vom sveituiem, zakai le-tu ie vom pridnu 182 TA VIII. CAP. 66 vom pridnu, kir ste pred enim lei tom nekar le samuč začeli sturiti, temuč kir ste tudi hoteli. [11]Dokonaite zdai tedai tu, kar ste začeli sturiti, de koker ie ta pernared na vola bila, taku bodi tudi ena dobra volna vola sturiti od tiga, kar premorete. [12]Zakai ie li tukai ena dobra volna vola, taku ie eden periet po tim, kar on ima, inu nekar, kar on nema. [13]Zakai onu ne- ma drugim pokoi, vom pag nadležnu biti, temuč de bo ena glihota [14]v tim sadašnim čassu, de tu vaše obil ie pride h pomočain nih mancanu, nih obilie pride vašimu mancanu h pomočian, de bo eniga gli- hota, [15koker ie pissanu: »Kateri ie veliku imel, timu ništer nei prebylu, inu kateri ie mallu imel, timu ni- šter nei mancalu.« B [16]Inu Bug bodi zahvalen, kir ie dal to isto skerb za vas v tu serce tiga Tita Špitalmoištri, ceh- [17]inu kir ie tu opominane gori- moštri, kir s cerkov- vzel, ia, kir ie on taku sylnu flissig bil, de ie od sam nim blagum okuli hodio, imaio brumni, sebe q vom vlekel. zveisti biti. [18]Mi smo pag ž nim posslali eniga brata, tiga, kir ima hvalo v tim evangeliu po vseh Act. vi, Rom. xii. cerqvah, [19]inu nekar le-tu samuč, temuč on ie tudi od tih gmain odločen k animu tovarišu tiga našiga okuli hoyena z le-to dobruto, kir bo skuzi nas opravlena na čast timu Gos pudi inu tei vaši pernaredni voli. [20]Inu se varuiemo tiga, de nom nisče kai hadiga ne more reči v le-ti obilnosti, kir skuzi nas bo opravlena, [21]inu mi gledamo na tu, de se poštenu rovna, nekar samuč pred L iii Bugom, 183 TA II. LYST H TIM CORINTARIEM. Bugom, temuč tudi pred ludmi. [22]Mi smo tudi ž nima red poslali našiga brata (kateriga smo čestu v dostih 308. Prevodna reširičeh izkusili, de ie flissig inu zdai ie še več flissig)308 na tev v oklepajih je Trubarjevo delo; tu veliku zevupane, kir imam pruti vom, [23]bodi zavolo L1545 in V takega tiga Tita, kir ie mui tovariš inu pomagavec pruti vom, zapisa na poznata. oli zavolo drugih, kir so naši brati, iogri tih gmain inu ena čast Cristuseva. [24]Izkažite tedai pruti nim inu vp- ryčo tih gmain enu znamine te vaše lubezni inu od te hvale, kir mi imamo od vas. TA IX. CAP. A. V le-tim celim capituli, koker odspreda v tim osmim, z velikim flissom gar modru inu kunštnu vuči, opomina, napelava inu vabi z dostimi argu- menti inu z velikimi oblubami inu hvaležno vse verne, de radi, volnu, vesse- lu inu obilnu tim bogim ludem inu pridigariem od nih žegna inu blaga poda- do inu podile. Za tiga volo on tukai te Corintarie hvali, kir so volni in zdaici pernaredni bili tim bozim, obrupanim inu pregnanim kersčenikom v Ieruza- lemu pomagati. Inu pravi, de ie on to Ahaiosko deželo, v kateri tu meistu 309. Deželi. Corintus leži, v ti Macedoniski dežele 309 povsod hvalil zavolo, kir ie že pred enim leitom eno štivro vkupe zbrala inu zložila h pomuči tim bozim kersčenikom. Inu de on inu ty Ahaiovci per taki hvali inu dobrim imenu ostano inu od tih Macedoneriev bodo naideni, ie on te ene suie tovariše k nim naprei poslal, de tako štivro, katero en žegen imenuie, poprei, preden on s teimi Macedonermi k nim v to Ahaio pride, vkupe zbero inu perpravio. Na le-tu on vely inu opomina, de tako štivro inu almožno s preprostim sercem, tu ie, z dobro volo, obilnu inu nekar scopu, dade. Kadar tu deio, taku bodo oni spet nazai pryeli od Buga inu od tih bogih velik prid, lon inu hvalo. Bodo gnado, srečo vseh nih ričeh imeili, bodo bogatiši, Bug bo hvalen inu čestčen, nih vera inu pokorsčina pruti timu evangeliu se izkaže, ty bozi bodo za nee mo- lili 184 TA IX. CAP. 67 lili inu ne lubili. Na koncu zahvaluie Boga, kir ie nim tako gnado dal, de radi bugayme daio. SIce od tiga podelena, kir se dei tim svet nikom, A meni nei potreba, de vom pišem. Gospud Bug čestu [2]Zakai iest znam skuzi Moizesa, Da- to vašo dobro volo, katero iest per tih Macedonicih vida, preroke inu 310. Trubarjeva preiog re tim vernim hvalim, de ta Ahaia ie od lanskiga leita perpravlena oblubuie nih almož- vodna rešitev v oklepajih se ravinu le-ta vaš exempel ie nih dosti naprei izvabil. ne inu kar dobriga na po V (L1545 take [3]Iest derio tim bozim inu sem pag le-te brate zatu poslal, de ta vaša hvala od pridigariem, hoče seg mentacije beobilnu na tim sveitu sedila ne pozna): vas prazna ne rata na le-tim deilu, de vi (koker sem inu v nebesih pover- »3Misi autem fratres : ut ne quod gloria­ dial) niti. Inu mi vsag dan 310 bote perpravleni, [4]de aku bi ty iz Macedonie z vidimo, de tim, kir mur de vobis, evameno prišli inu bi vas ne nešli perpravlene, de my radi, z vero, dosti cuetur in hac parte, bugayme daio, iz ut (quemadmodum (nečo reči vi)311 za take zevupane hvale volo ne bomo težkih nadlug, bole-dixi) parati sitis ...« zasromovani. zan, iz buštva čudnu [5]Obtu se ie meni potrebnu zdelu te pomaga, reši inu 311. Prevodno rešibrate opominati, de oni naprei q vom gredo inu per- obaruie, od dan do tev z oklepaji je Trudne bogatiši bodo. pravio ta vaš poprei oblublen žegen, de on bo per- bar verjetno vezal Rom. xv, na L1545, čeprav pravlen koker en žegen inu nekar koker ena scopo- i. Cor. xvi, ii. Cor. viii, podoben zapis pozna tudi V. ta. Pro. xi, [6]Iest pag pravim le-tu: Kateri scopu seye, ta bo Gal. vi, L1545: » 4Auff das tudi scopu žel inu kateri seye v tim žegnu, ta bode Exod. xxv, xxvi, nicht / so die aus Macedonia mit mir tudi v tim žegnu žel. Rom. xii, [7]En vsaketeri z dobrim volnim Eccle. xxxv, kemen / vnd euch sercem, nekar iz nevole oli iz permorane. Zakai Bug Psal. cxii, vnbereit fünden / Act. xiiii. wir (wil nicht sagen le-tiga lubi, kir z vesseliem daie. [8]Inu Bug ie mogoč jr) zu schanden würsturiti, de sledna gnada bo obilna vmei vami, de vi v den / mit solchem rhümen.« vseh ričih vsiga zadosti bote imeili inu de bote obilni V: » 4ne cum venevsakim dobrim dellu, rint Macedones me[9]koker ie pissanu: »On ie rez- cum, et invenerint tressil inu dal tim bozim, nega pravica obstoy veko- vos imparatos, erubescamus nos (ut ma.« [10]Ta pag, kateri tu seime podaie timu, kir seye, non dicamus vos) in ta bo hac substantia.« 185 TA II. LYST H TIM CORINTARIEM. ta bo tudi ta kruh podal k yedi inu bo gmeral tu vaše seime inu bo pustil rasti ta sad te vaše pravice, [11]de bote bogati na vseh ričeh zo vso preprosčino, katera sturi, de skuzi nas se Bogu hvale daio. [12]Zakai le-ta služba tiga vkupe zložena nekar samuč napolni tu, kar doli gre tim sveit nikom, temuč ona ie tudi v le- -tim cilu obilna, de nih veliku zahvaluio Boga [13]za le- -to našo zveisto službo inu česte Boga zavolo vašiga pokorniga spoznane tiga evangelia Cristuseviga inu zavolo vašiga preprostiga podilena pruti nim inu pru- ti vsem [14]inu v nih molytvah za vas, kir žele po vas za- volo te vissoke gnade Božye, kir ie v vas. [15]Ampag za- hvalen bodi Bug zavolo nega neizrečeniga darru. TA X. CAP. A. Ty falš, samohvaležni pridigary so s. Paula pismu, pridige, vse nega diane, ravnane inu govoriene vselei inu povsod na hudu obračali, reznašali, tadlali inu zemetovali. So ga dolžili, de se ie prevzel, ie of- ferten, on ž nega pridigami le te messene riči, tu ie, sui nuc, gospostvu, oblast, čast tiga svita, isče. Inu on nei Cristusa znal ne vidil, on nema obene oblasti ne poročena od iogrov, de bi on imel pridigati. Obtu nega lystum inu pridigom se nema verovati, ne nega priteža inu svara nisče bati etc. Zubper taku tadlane inu reznašane v le-tim inu potle v tih tryeh capitulih nerveč piše inu sui vuk, pridige, lystuve inu vse nega rovnane terdi inu zagovarie, prossi inu opomina Corintarie inu vse verne, de od nega vuka ne stopio, de se ne puste tim offertnikom od pra- ve vere, katero so se od nega navučili, odpelati. Zatu on tukai pravi: »Ia, iest sem nizig inu preprost viditi, oli vini sem redle inu vučen s to pridigo, se nikogar ne boym, naše pridige se enim zde žleht inu šibke, oli mi 186 TA X. CAP. 68 mi ž nimi velike, terdne graduve rezvaluiemo, tu ie, mi s teim evangeliom modre, kunštne, vučene inu oblastne ludi od nih stare krive vere na to ker- sčansko preobračamo. Inu te neverne, nepokorne, kir v velike grehe padaio, v pan polagamo, proč od cerqve, od te gmaine Božye ločimo, te Bug časi tukai na tim sveitu štraifa.« Act. 5, 13. 312 B. Inu aku se ne pokore, bodo v pekli ve-312. Apd 5,1–11; koma štraifani. B. Vely, de na te offertnike prov merkaio, kir se čez druge 13,8–11. prave vučenike ž nih daruvi, oblastio inu kunštio vzdiguio, permerieio, gli- haio inu stavio inu kir se hvalio, de so veliku ludi na kersčanstvu preobernili inu široku po dostih meistih pridigali. Na tu on tukai pravi, on ima tudi daruve inu oblast od Cristusa, on serčnu, prez straha piše inu pridiguie nekar po meri, tu ie, le v nakaterih meistih, temuč on te suie pridige deleč izteguie inu on pridiguie v tih meistih inu deželah, gdi poprei nisče nei pridigal, inu hoče tim dalnim ludem pridigati, kateri cilu ništer od tiga evangelia neso slišali. Tiga ty falš, offertni vučeniki ne deio, temuč le tukai nih falš vuk se- yo, gdi se ie poprei prov pridigalu. IEst pag, Paulus, iest vas prossim skuzi to krotkust A inu periazen Cristusevo, kir sem vpryčo vmei vami Pravi pridigary so pohlevni, nih bessede nizig, ampag kadar vpryčo nesem, taku sem serčan nizku, po kmetišku pelaio, oli vse žlaht pruti vom, iest ludi, kokerkuli mod- [2]vas prossim pag, de meni ne bo potre- ba s teim zevupanem vpryčo serčnimu biti, s katero re, čezdišputiraio, premogo inu prego- sem deržan za serčniga pruti nakaterim, kir nas šacaio, vore. Ephe. vi, koker de bi mi po tim messei hodili. Luc. xxi, [3]Zakai naisi mi v tim messei hodimo, oli mi po tim messei ne voiskuie- i. Cor. xiii. mo. [4]Zakai ta orožia tiga našiga voiskovane nei so messena, temuč so mogoča pred Bugom h timu rezva- lenu te terdne brambe, s katerimi mi rezvaluiemo te sveite [5]inu sledno vissokoto, kir se vzdiguie zub per tu spoznane Božye, inu v iečo pelamo sledno za- M stopnost 187 TA II. LYST H TIM CORINTARIEM. stopnost pod to pokorsčino Cristusevo [6]inu imamo gotovu tu mesčovane zubper sledno nepokorsčino, kadar vaša pokorsčina bo dopolnena. B [7]Sodite vi po tim videnu [? ] Aku se gdu zanaša, Pridigarii se mogo inu imaio časi z ma- de ie Cristusev, ta isti tudi per sam sebi pomisli le- so ž nih daruvi, oblastio inu opravi- -tu, de koker ie on Cristusev, taku tudi mi smo Cri- 313. Trubarjeva prelom hvaliti, de s teim vodna rešitev sledi stusevi. [8]Inu aku bi se iest kai več hvalil od te naše tih zupernikov falš L1545: »9(Das sage vuk zatro. Te pre- oblasti, katero ie nom ta Gospud dal vas h pobulša- ich aber) Das jr nicht proste per pravim euch düncken lasset vuku obderže. nu inu nekar h pohušanu, bi ne hotel biti zasromo- / als hette ich euch i. Cor. xiii, van. (Le-tu pag iest pravim,)313 [9]de ne bom šacan ko- wolt schrecken mit Eph. iii. Brieuen.« ker ta, kir bi vas hotel skuzi te lysti strašiti. [10]Zakai 314. Trubarjeva prety lystuvi (pravio oni)314 so težki inu močni, ampag vodna rešitev sledi L1545: »10Denn kadar ie s tellessom vpryčo, ie šibag inu tu govori- die Brieue (sprechen ene ie žleht inu zaverženu. [11]Kateri ie le-tak, ta sie) sind schwere vnd starck / Aber rezmisli, de kakeršni smo s teim govoriem skuzi te die gegenwertigkeit des Leibes ist schlysti, kadar nesmo vpryčo, taki moremo tudi, ka- wach / vnd die Rede dar smo vpryčo, s teim dianem biti. [12]Zakai mi se verachtlich.« V: »10quoniam quine smemo z naketerimi, kir se sami hvalio, perme- dem epistolæ, inquiriti, ne perglihati, ampag oni, kir se per sami sebi unt, graves sunt et fortes : præsentia meryo inu per sami sebi glihaio, ništer ne zastopio. autem corporis in[13]Mi se pag čez mero ne hvalimo, temuč po meri, firma, et sermo contemptibilis ...« katero mero ie nom Bug odmeril doseči tudi noter do vas. [14]Zakai mi se sami sebe preveč ne izteguie- mo, koker bi ne bili dossegli do vas, zakai mi smo vsai tudi noter do vas prišli s teim eva [ n ] geliom Cristusevim [15]inu mi se čez mero ne hvalimo na 188 TA XI. CAP. 69 na drugih dellih. Inu mi imamo vupane, kadar bo ta vaša vera v vas rasla, [16]de mi po tei naši reguli hočmo dalle priti inu ta evangeli tudi tim, kir so tamkai za vami, pridigati, de nekar v tim se ne hvalimo, kar ie skuzi eno drugo regulo perpravlenu. [17]Ampag kate- ri se hvali, ta se hvali v tim Gospudi. [18] Zakai nekar ta, kir se sam shvali, ie zatu izkušen, temuč kateriga ta Gospud hvali. TA XI. CAP. A. Pravi, de zavolo nega souvražnikov inu falš vučenikov, ki se ž nih daruvi inu kunšti offertuio, nega inu ta nega pravi vuk zamečuio, se mora tudi koker vsi norci sam sebe hvaliti. Inu tu on dei za tih vernih volo, katere on sylnu lubi. Inu kir se boy, de bi oni od te prave vere inu od Cristusa ne bili zepelani. Obtu se on tukai tim zamečvalcem vglih inu vštric stavi inu pravi, de on kokerkuli ty iogri oli kei eden prov, risničnu, s preprostimi inu zastopnimi bessedami inu prez suiga nuca, prez žolda tim Corintariem ta evangeli pridiguie, kate/r/iga ty falš pridigary, naisi se veliku hvalio, andohtlivu derže, povsod od Buga, od Božyh službi, od brume, koker časi ty zludy, govore, ne deio. B. Kir se taku ž nega žlahto, službo, s težkim dellom, z velikim terplenem inu skerbio v tim nega pridigarstvi hvali, s teim on iz tih falš pridigariev špot della inu nee pobada, kir tacih nadlug zavolo tiga evangelia neso terpeli, temuč le dober, žiher leben imeili, sui prid, blagu inu čast tiga svita ž nih pridiganem iskali. BUg hotel, de bi vi meni enu mahinu to muio A norrost za dobru vzeli, oli vi vini od mene za Sledni duhovski pa- styr ie dolžan oli s dobru vzamete. teim vukum oli z [2]Zakai iest z vami ayffram s teim opominanem oli s Božym ayffrom. Zakai iest sem vas zaročil enimu troštanem oli svarom možu, de vas eno čisto dečlo naprei postavim ali s pry- M ii Cristusu. 189 TA II. LYST H TIM CORINTARIEM. težom oli s to suio Cristusu. [3]Ampag iest se boym, de koker ta kača ž no oli tih ovčic hvalo te suie ovčice obderžati hudo kunštio ie to Evo zepelala, de taku tudi te vaše per pravi veri inu varovati pred zepe- misli bodo premaknene od te preprosčine, kir ie pru- lavci. ti Cristusu. [4]Zakai aku ta, kir q vom pride, eniga dru- Ozee ii, Ephe. v, giga Jezusa pridiguie, kateriga mi nesmo pridigali, Psal. xlv, Gen. iii, oli ste li vi eniga drugiga Duha pryeli, kateriga neste i. Cor. ix, pryeli, oli en drugi evangelium, kateriga neste gori- Act. xx, Phil. iiii, vzeli, taku bi vi nee po pravdi terpeli. [5]Zakai iest ša- ii. Cor. xii, ii. Pet. ii. cam, de iest nesem ništer manši mumu tih vissokih iogrov. [6]Inu aku sem neumetelen s teim govorie- nem, taku vsai nekar s teim veidenem. Mi smo pag vom povsod vseh ričeh dobru znani. [7]Oli sem li grešil, kir sem se ponižal, de vi bote povišani [? ] Kir sem vom zabston ta evangeli Božy pridigal [? ] [8] Druge cerqve sem obrupal inu sem žold vzel h ti vaši službi. [9]Inu kadar sem per vas vpryčo bil inu sem potreboval, nesem nikomer bil težak. Zakai ty brati, kir so bili prišli iz Macedonie, so dopolnili, kar ie meni mancalu. Inu v vseh ričeh sem se taku deržal inu se hočo deržati, de ne bom komu težak. [10]Koker gvišnu ie ta Cristuseva risnica v meni, taku le-ta hvala se meni ne mora zamašiti v tih Ahaiskih deželah. [11]Zakai tu [? ] Aku kir vas ne lubim [? ] Bug zna. [12]Kar pag iest deim inu bom dial, tu iest zatu deim, de odsecam ta uržah tim, kir uržah isčeio, de bi v tim, v katerim se hvalio, bili naredni koker mi. [13]Zakai 190 TA XI. CAP. 70 [13]Zakai taki falš iogri so golufski delovci, kir se pre- menuio na iogre Cristuseve. [14]Inu tu čudnu nei, za- kai on, ta zludi sam, se premenuie na angela te svi- tlobe. [15]Obtu nei ena velika reč, aku se tudi ty nega služabniki premenuio, koker bi bili služabnike te pravice, katerih konec bo po nih dellih. B [16]Iest še pag pravim, de du ne meini, iest sem nevu- men, aku pag nekar, taku me gorivzemite koker eniga Pravi pridigarii bo- do vselei inu povsod nevumniga, de se tudi enu mahinu pohvalim. od tiga svita zaver- [17]Kar iest ženi, imaio od vseh zdai v le-tim štuki te hvale govorim, tiga iest ne govo- stran dosti nadlug, rim po tim Gospudi, temuč koker v tim nevumi. moraio veden na [18]Po- glavo čakati, ampag tehmal se nih veliku hvalio po tim messei, iest se hočo ty falš imaio myr, pokoi inu so od vseh tudi hvaliti. ludi dobru pryeti. Job xxix,  [19]Zakai vi radi terpite te nevumne, kadar ste vi Act. xxii, vumni, Phil. iii, [20]vi terpite, aku vas gdu v tu hlapčovane stavi, i. Cor. iiii, viii, aku vas gdu izieyda, aku vom gdu iemle, aku se gdu ii. Cor. vi, čez vas vzdiguie, aku vas gdu po obrazu tepe, Deut. xxv, 315. Trubarjeva pre[21]tu ii. Thes. iii, vodna rešitev slepravim po nečasti, koker de bi mi šibki bili. V čem se Act. xvi, xiiii, xx, di L1545: »WOr auff xxvii, ix, gdu smei hvaliti (iest v norrosti govorim), nu jemand küne ist 315 v tim istim Gal. i. (Jch rede in torheit) smeim se iest tudi. dar auff bin ich auch [22]Oni so Ebreerii, iest sem tudi, oni so Izraelitary, iest sem tudi. Oni so Abraamovu seime, küne.« iest sem tudi. 316. Trubarjeva pre[23]Oni so služabniki Cristusevi (koker en vodna rešitev z oklenorrec govorim), 316 iest sem dobru več. Iest sem več pajem je pod vplidelal, iest sem več žlakov pryel, iest sem čestče v yeči vom V: »23Ministri Christi sunt (ut mibil, iest sem čestu bil v smertnih nadlugah. [24]Iest sem nus sapiens dico), od Iudov po petcrat štyridesseti žlakov mane eden plus ego.« Pomensko prevod povsem M iii pry el. sledi L 1545: »23Sie sind diener Christi / Jch rede törlich / ich bin wol mehr.« 191 TA II. LYST H TIM CORINTARIEM. pry el. [25]Iest sem trycrat šibami tepen, encrat sem bil s kamenem possut, trycrat bi bil skorai utonil, nuč inu dan sem prebival na globokoti. [26]Iest sem čestu po cestah hodil, iest sem bil v nežihrosti na vodah, v ne- žihrosti vmei razboniki, v nežihrosti vmei Iudi, v nežih rosti vmei aydi, v nežihrosti v tih meistih, v ne- žihrosti v tih pusčavah, v nežihrosti na muryu, v neži- hrosti vmei falš brati, [27]v tim dellu inu v ti muy, v mnozim čuvanu, v lakoti inu v žey, v dostih posteh, v mrazu inu v nagoti. [28]Prez tih riči, kir se izvuna gode, kir leži na meni vsagdana skerb čez vse cerqve. [29]Du ie šibag, de bi iest tudi šibag ne bil [? ] Du bo zblaznen, de bi iest ne goril [? ] [30]Aku se iest moram hvaliti, taku se hočo v tih ričeh, kir so muie šibkote, hvaliti. [31]Bug inu Oča našiga Gospudi Jezusa Cristusa, kir ie že- gnan vekoma, ta vei, de ne lažem. [32]V Damaški ta de- želski flegar tiga krala Areta ie varoval tu meistu tih Damasceneriev, ie hotel mene uyeti [33]inu sem bil sku- zi enu oknu skuzi zyd v eni korbi doli pusčen inu sem ubežal iz nega rok. TA XII. CAP. A. Ty falš vučeniki raven drugih riči se radi hvalio z velikimi Božymi prikazmi; s teimi so se tudi per Corintaryh sylnu hvalili inu s. Paula vuk nazai stavili inu dolžili, on skuzi te suie tovariše te Corintarie derre, norri inu goluffa. Tim zubper tudi od suih naketerih velikih prikaznih tukai govori inu pravi. Raven tiga pravi, koku ie šibag po tim messei, 192 TA XII. CAP. 71 mess/e/i, bolan, veliku terpi od zludie inu od hudih ludi. Tu on vse s to gnado inu pomočio Božyo preterpi/./ H tretimu: te caihne, kir so skuzi nega od Buga sturiene, s katerimi ie Bug ta nega vuk, de ie prov inu Božy, poterdil, gori- vzdiguie. H četertimu: sebe inu suie tovariše zagovarie, de na blagi neso niko- gar obgolufali, temuč nih farmane lubio, nim te nebeske šace koker zveisti očuve zbiraio. Na koncu opomina te nepokorne h pravi pokuri, de ž nih napokuro nega ne režaluio, temuč ž nih pokuro sture vesseliga. GVišnu ie, de ta pohvala meni ništer ne priduie. Oli A vini iest hočo priti na ta videna inu rezodivena ti- Veliki sveitniki na tim sveitu neso prez ga Gospudi. težkih messen/i/h iz- [2]Iest znam eniga človeka v Cristusu pred kušnav, prez offerti štyrinai stimi leiti; ie li on v tim tellessu bil, iest ne ve- inu prez drugih tad- im, oli ie li on bil izvuna tiga tellessa, iest tudi ne veim, lov. Nih prošne tudi vselei po nih voli ne Bug, ta vei. Ta isti ie bil zamaknen noter do tretyga bodo uslišane. Am- pag nim bo dana inu neba. muč, de te izkušnave [3]Inu iest znam tiga istiga človeka, ie li on v tim tellessu oli izvuna tiga tellessa bil, iest tudi ne veim, premogo inu preter- pe. Pastyry inu ov- Bug, ta vei, čice se imaio vmei [4]de ie bil zamaknen v ta paradiž inu ie šli- sebo lubiti. šal neizrečene bessede, katere se ne spodobio timu Act. ix, xx, človeku govoriti. Joh. i, [5]Od taciga človeka se bo [ m ] hvalil, Job i, ampag od sam sebe se ne bom hvalil, samuč od muih Deut. iii, i. Cor. ix, šibkoti. Exod. xx, [6]Inu aku bi se hotel hvaliti, bi zatu ne hotel en norec biti, zakai iest bi hotel tu risnico poveidati. Math. xv, Gal. v, Iest se pag zderžim, de kei gdu mene više ne šaca, Luc. xv. koker on vidi na meni oli sliši od mene. [7]Inu de bi se iest tih vissokih rezodivenev ne prevzel, ie meni da [ n ] en koll v tim messei, en angel tiga zludia, kir me s pestmi bye, de se ne prevzamem. [8]Na le-tu sem 193 TA II. LYST H TIM CORINTARIEM. sem trycrat prossil Gospudi, de bi od mene šal, [9]inu on ie k meni rekal: »Imei dosti na mui gnadi, zakai muia muč bo v ti šibkoti dokonana.« Obtu se hočo nerraiši hvaliti v tih muih šibkotah, de ta muč Cristu- seva v meni prebiva. [10]Obtu sem dobre vole v tih šib- kotah, v zašpotovanih, v potrebih, v preganenih, v tesnobah za Cristusevo volo. Zakai, kadar sem šibak, taku sem močan. [11]Iest sem s teim pohvalenem en norrec ratal, h timu ste vi mene permorali. Zakai iest bi imel od vas biti hvalen, potehmal iest ništer nesem manši, koker so ty nerviši iogri, naisi ništer nesem. [12] Gvišnu ie, de so ty iogerski caihni vmei vami sturieni zo vsem volnim terplenem, s temi caihni inu čudessi inu z močnimi delli. [13]Zakai kakova reč ie ta, v katerih ste vi manši mumu tih drugih cerqvi [? ] Samuč v tim, kir iest nesem bil vom težak. Odpustite meni le-ta greh. [14]Pole, iest sem pernaredin tretyč q vom priti inu nečo biti vom težak. Zakai iest ne isčem tiga va- šiga, temuč vas. Zakai ty otroci nemaio tim starišom šacov zbirati, temuč ty stariši tim otrokom; [15]iest ho- čo pag cilu rad špendati inu špendan biti za vaših duš volo, nai si iest vas sylnu lubim, iest pag bom malo lublen. [16]Nu, bodi taku, iest vom nesem težak bil, ampag prekunšten sem bil, kir sem vas z golufyo uyel. [17]Sem li vom pag kai vzel skuzi te, katere sem 194 TA XIII. CAP. 72 sem q vom poslal [? ] [18]Iest sem Tita prossil inu sem ž nim poslal eniga brata; ie li Titus vom kai vzel [? ] Nesmo li mi glih v enim Duhu hodili [? ] Nesmo li glih po enim stopini šli [? ] [19]Vi bote že pag meinili, mi se pruti vom izgovariemo [? ] Mi pred Bugom v Cristusu govorimo. Ampag le-tu vse, mui lubeznivi, se godi vom h pobulšanu. [20]Zakai iest se boym, de kadar pridem, vas lohki ne naidem, koker bi hotel, inu vi tudi mene ne naidete, koker bi vi hoteli. De kei ne bodo kregi, nydi, serdi, boi, obrečene, mermrane, napušene, zmešnave. [21]De tedai, kadar spet pridem, mene mui Bug per vas ne poniža inu bom moral čez nee dosti žalosten biti, kir so poprei grešili inu neso pokure diali čez nih nečistost inu curbaryo inu sro- moto, kir so dopernesli. TA XIII. CAP. A. Oblubuie k nim tretyč priti. Inu prity tim nepokornim grešnikom, de hoče nee, aku se ne popravio, s to močio inu oblastio Cristusevo štraifati inu v ta pan položiti; te iste bo ta hudič koker tiga kecarie, kir ie per mačehi ležal, v ti veisti inu na životu caštigal. B. S teimi vernimi pryčuie, de Cristus, naisi se ie pustil cryžati inu na cryžu inu v grobu šibag viditi, ie on vini ž nega duhum skuzi to nega pridigo inu caihne per nih bil močan, kir ie v nih to pravo vero inu dobro veist pruti Bogu zasadil inu gori naredil. Aku pag ty eni take vere nemaio, na tim so ni sami dolžni, kir sami sebe ž nih naglav- nimi grehi od take gnade Božye se odpahuio. Potle prossi za vse verne, de Bug nim da suio gnado, de bi se zo vsemi ričmi deržali poštenu; on hoče rad od nega souvražnikov za eniga nevredniga, zaverženiga človeka biti der- N žan. 195 TA II. LYST H TIM CORINTARIEM. žan. Oli on hoče vini z risnico okuli hoditi. C. Opomina, de se derže po nega vuku inu koker kersčenikom sliši, de dobro veist inu myr vmei sebo ohrane. Na koncu s kratkimi bessedami cilu lipu nim prossi od te S. Troyce vse tu, kar ie nim potreba h timu izveličanu. A Tim nepokurnim kersčenikom ty pri- digary imaio ostri LE-tu bo tretycrat, kir q vom pridem. Skuzi vusta dveiu oli tryeh pryč obstoy sledna besseda. [2]Iest inu terdi biti. sem vom poprei poveidal inu vom poprei poveim, Deut. xix, xvii, koker kadar sem vpryčo, druguč, inu zdai, kir nesem Math. xviii, x, Joh. viii, vpryčo, pišem tim, kir so poprei grešili, inu tim dru- Heb. x. gim vsem, de, aku iest zupet pridem, taku nečo ze- nesti. [3]Potehmal vi isčete enu probirane, aku Cristus v meni govori, kateri pruti vom nei šibak, temuč ie mogoč notri v vas. [4]Zakai naisi ie iz šibkote bil cryžan, taku ie on vsai živ iz te moči Božie. Zakai aku smo mi glih v nim šibki, taku smo vsai vmei vami ž nim živi iz te moči Božye. B [5]Izkusite vi sami sebe, ste li v ti veri. Probirate se En pridigar nema suie česti oli pryda sami. Ne spoznaite li sami sebe, de Jezus Cristus ie gledati, temuč de ty farmani v ti veri inu notri v vas [? ] Samuč ste li kei odverženi. [6]Iest vu- v brumi gori iemlo. pam pag, de vi spoznate, de mi nesmo odverženi. [7] i. Cor. xi. Iest pag prossim Boga, de kai zliga ne sturite. Ne- kar de bi mi zatu probirani se vidili, temuč de vi tu, kar ie dobru, storite, mi pag de bomo koker ty od- verženi. [8]Zakai mi ne moremo ništer zubper tu ri- snico, temuč za to risnico. [9]Zakai mi se vesselimo, kadar smo mi šibki, vi pag mogoči. Inu mi tu 196 TA XIII. CAP. 73 tu istu želimo, tu ie, to vašo cillust. C [10]Za tiga volo, kir nesem vpryčo, vom le-tu pišem, de tedai, kadar bom vpryčo, meni ne bo potreba Pridigarii imaio to cerkov bulšati, oster biti po tei oblasti, katero ie meni ta Gospud dal sprav lati, troštati inu za no tiga praviga h timu pobulšanu inu nekar h timu pohušanu. Boga v ti S. Troyci [11]H puslednimu, lubi bratie, bodite vesseli, bodite cely, prossiti. ii. Cor. x, troštate se, bodite ene misli, živite z myrom inu Bug Rom. xvi, i. Cor. xvi, te lubezni inu tiga myru bo z vami. i. Pet. v. [12]Spovei eden ti- mu drugimu službo s teim svetim pušovanem. Vsi sve- tniki vom tu zdravie prossio. [13]Ta gnada našiga Gos- pudi Jezusa Cristusa inu ta lubezan Božya inu tu podilene tiga Svetiga Duha bodi zo vsemi z vami, amen. Le-ta drugi (lyst) h tim Corintariem ie bil poslan iz Filippe, te Macedo- niske dežele, skuzi Ti- ta inu Luke- ža.317 317. Zadnji stavek je Trubar dodal pod N ii SVETI- vplivom L1545: »Die ander an die Corinther. Gesand von Philippen in Macedonia / Durch Titum vnd Lucam.« 197 Svetiga pavLa LYSt h tim gaLatar- iem. predguvor. Summa le-te pred- Le-ti predguvori hočmo nerpoprei poveidati, guvori. du inu od kot so ty Galatary bili. Potle: kai ie s. Paula perpravilu le-ta lyst pissati inu kai v nim pyše. H tretymu: kuliku inu kakove so te bru- me inu pravyce. H četertimu: zakai inu za čes volo ie potreba nom vučiti inu verovati, de mi le skuzi to vero v Jezusa, prez vsiga našiga dobriga diane, dobrih dell, zaslu- žene bomo pravični pred Bugom inu izveličani. Ty Galatary so po- Kadar se ie od začetka tiga svita šteilu 3400 leit, tu ie bilu prei Nembci bili. pred Cristusevim roystvum 560 leit. V tim času, kadar ie tu Ieru- zalem od Nebugdonozorie bilu rezvalenu inu ty Iudi pelani v to babilonisko iečo inu kadar ie ta Tarquinius Priscus v Rymi re- 318. Komentiragyral, 318 se ie v ti Nembski deželi ena velika množica ludi, blizi ni odstavek je pretrystu tavžent mož ženami inu z otruki vkupe zbralu. Inu kadar ubeseditev po Tit Livij, Rimska zgodo- nih tulikain ta Nembška dežela zavolo te nerodne zemle inu vina (Ab urbe condi- dragine nei mogla živiti, so se na dva deila rezdeilili. Ta eden ta) V.34–38. deil ie vlekel v to Laško deželo (nih capitanu ie bilo ime Bello- vež), ty so te Lahe Tušcanarie pregnali inu so ta meista Mylan, Bergamo, Vicenzo, Trento inu druga meista sezydali. En drugi 319. Bilo. altman pag, katerimu ie Sigovesus bile319 ime, ta ie s teim drugim deillom vlekal v te Esterraiske inu Slovenske dežele, ty so pre- mogli, pregnali inu nih dežele posseli. Inu kadar ie nih le cke- 320. Čedale. dale320 več perhaialu, ste se dvei kardeli vzdignili, več inu dalših dežel iskali. Tu enu kardelu ie pelal ta capitan Brennus v to Gersko 198 H TIM GALATARIEM. 74 Gerško deželo, ta drugi capitan, Belgius, ie tu suie kardelu pe- lal v to Macedonio (od le-tih Nembcev inu Galateriev so v ti Crainski deželi ostali ty Kočevary, Vytanci inu Idrirci). Le-ty dvei kardeli so na obeyu strani veliko škodo delali. Potle so se čez tu morie prepelali v to Azio, undukai so se s teim voisko- vanem taku redle deržali, de pred nimi so se v ti Azy vsi krali inu dežele bali. Inu oben kral nei zevupal prez nih pomuči suie souvražnike premoči. Obtu ta bityniski kral Nicomedes ie tim zavolo nih redle voiskovane inu zveiste službe en deil suie de- žele dal. Za tiga volo ie potle ta ista dežela Gallogrecia inu Galacia imenovana, zakai veliku Gerkov se ie k nim perdruži- lu. S. Ieronim piše, de po vsi Azy so gerški govurili, le ty Gala- tary ty so govurili koker ty Ne [ m ] bci, kir poleg Trerya, Aha inu Skela prebivaio. Le-tim Galatariem ie s. Paul tudi pridigal, Act. 16. 321 Inu potle le-ta lyst iz Ryma pissal. Kadar so pag ty 321. Apd 16,6. Galatary tiga evangelia syti postali, hudi, neverni ratali, ie Bug čez nee tudi tiga Turka v tim leitu po Cristusevim roystvum 1335 poslal. Zdai ta Galatarška dežela se imenuie Velika Turčya, v le-ti deželi ie enu meistu Byrša,322 v tim ty turski cesary imaio 322. Bursa, mesto v nih pogrebsčino. Na tih Galataryh se imamo vučiti, aku mi ne Anatoliji, ki je bilo od leta 1326 tudi hočmo pod Turka pryti, taku imamo ta s. evangeli za lubu prvo glavno meimeiti, nemu verovati, našo vero, to službo Božyo, naš stan inu sto Osmanskega cesarstva. leben po nim pelati inu deržati do konca. Aku tiga ne deimo, taku nas bo Bug s teimi Turki oli z drugimi tyranni inu anticri- stusovimi hlapci grozzovitu straifal. 323 323. Štraifal. S. Paul ie bil te Galatarie sam to pravo kersčansko Kai ie s. Paula per- vero vučil taku, de sledni človik, kir v Cristusa prov ve- gnalu, de ie le-ta lyst inu taku pissal. ruie, ie pred Bugom svet, brumen inu pravičin inu bo izveličan le za Jezuseve martre inu zaslužene vo- N iii lo, prez 199 PREDGUVOR ČEZ TA LYST lo, prez vseh Moizesevih postav inu prez vseh suih lastnih dobrih dell. Kadar ie pag s. Paul od nih drugom bil vlekel, zdaici so h tim Galatariem inu falš iudovski pridigary bili prišli, ty so se hvalili, de oni so ty pravi vučeniki inu mlaiši tih iogrov, oni to pravo vero vuče. S. Paulus ie nee zepelal, kir ie vučil, de le ta sama vera v Jezusa sturi človeka brumniga pred Bugom inu izveliča. Zakai Bug ie tudi postavil tu obrezane, te sobote, te offre. Svinskiga messa ne ieisti inu zapovedal te Desset zapuvidi deržati. Inu Paulus sam derži te Moizeseve postave, on ie suiga mlaišiga Timotea pustil obrezati. Act. 16. 324. Apd 16,3; 18,18. Se ie obril. Act. 18. 324Obtu ta vera sama ne izveliča. S takimi bessedami so oni te preproste Galatarie odpelali, de so se pustili obrezati inu te druge iudovske postave inu službe deržali koker potrebne h timu izveličanu. Le-tu, kadar ie s. Paul v Rymi v ieči zaslišal, piše tim Galatariem le-ta lyst suio lastno roko. S teim ie on hotel nee, kir so zmoteni inu zepe- lani bili, spet na pravi pot, h ti pravi veri perpraviti. Obtu on v tima dveima pervima capitula od suiga čudniga poklicane h timu pridigarstvu veliku govori, de ie on od samiga Jezusa po syli na kersčansko vero preobernen inu od nega inu nekar od iogrov oli od ludi k animu pridigariu postavlen. Inu ta evan- 325. Pridiguie. geli, kir on pridiguio,325 se ga nei od iogrov oli od ludi navu- čil, temuč od samiga Božyga Synu Jezusa Cristusa skuzi to rezodivene inu prikazno. Inu ta nega evangeli inu pridigo so potle stuprov čez dosti leit tudi ty nervegši iogri poterdili, zakai on ie taku dobru koker ty iogri v Božyh ričeh bil vučen inu zastopen. Inu on ie enkrat s. Petra zavolo nega hynavči- 326. Katero. ne, s hatero326 ie te šibke ayde v ti veri motil, očitu štraifal. Obtu se ima nega vuku terdnu verovati. Potle na koncu tiga drugiga 200 H TIM GALATARIEM. 75 drugiga capitula inu v tim tretym inu četertim ta sui pravi evangeliski Božy vuk, de ta človik le skuzi to vero v Jezusa, prez vseh dell te postave bo pravičin pred Bugo [ m ] inu iz mi- losti Božye zavolo Jezusa bo izveličan, začne terditi inu sp- ryčovati z dostimi inu z gvišnimi argumenti, perpuvidi, exem- pli inu s figurami. V tim V. capituli odspreda ta nega vuk vuss v kratke bessede postavi inu opomina vse verne, de v ti frayngi, v katero ie nee Jezus postavil, ostano, de se ne puste falš pridi- gariem v to iečo, pod ta iarem inu službo tiga Moizesa perpra- viti inu ugnati. Potle vuči ta prava dobra della delati, Bogu prov služiti, lubiti suiga bližniga inu te hude lušte inu grehe v bei moryti. Le-ta lyst se cilu glyha s teim, kir ie h tim Rymla- nom pissal, ie poln praviga svetiga vuka. Obtu nom ima lub bi- ti inu ga imamo čestu, po času, zastopnu prebrati inu slušati. Potehmal s. Paul v le-tim lystu, koker v tim h tim Rymla- Duya praviča, 327 člo- 327. Pravica. nom, nerveč vuči, skuzi kai, s čim inu koku ta človik pred veska inu Božya, tei obei ty verni imaio, Bugom brumen, pravičin, periete [ n ], lub, enu deite inu er- ampag le-ta Božya bič Božy rata. Obtu ie potreba veiditi, kuliku inu kakove so človeka izveliča. te pravice oli brume. Inu naiso smo od tiga v ti naši Dolgi predguvori čez ta celi Novi testament tudi pissali, oli kadar na tim štuku velika, ia, vse naše izveličane leži, obtu od tiga čestče govoriti, pridigati, vučiti inu poslušati se nema niko- mer tožiti. Na tu sledni dobri, preprosti kersčenik ima vei- diti inu prov zastopiti/,/ de ta pravica oli bruma ie duya. Ta ena pravica ie človeska oli postavna, katero mi človeki sami imamo, kir v tim našim dianu inu v tih naših dellih stoy. Ta druga ie ta Božya pravica, katero nekar mi, temuč Bug sku- zi to bessedo, zacramente, vero inu S. Duha v nas della inu opravla. Le-tu rezdilene inu ločene le-tyu dveyu pra- vic 201 PREDGUVOR ČEZ TA LYST vic ie s. Paul sam postavil, Rom. 3, kir taku piše: »Nu, zdai prez tiga diane te postave, se ie ta pravica Božya rezodela inu sp- ryčala skuzi to postavo inu skuzi te preroke, iest pag pravim od le-te pravice Božye, kir pride skuzi to vero na Jezusa Cri- 328. Rim 3,21–22. stusa na vse inu čez vse te, kir veruio.«328 Inu Phil. 3 pravi: »De iest bom v Cristusu naiden, de ne bom imel to muio pravyco, kir iz te postave, temuč to, kir skuzi to vero v Cristusa pride, 329. Flp 3,9. tu ie ta pravica, katera od Buga tei veri bo persoiena.«329 Cerkovnih pravd Natu hočmo govoriti nerpoprei od te človeske pravice, pravica ie dobra, le- pa, nucna, potrebna, katera ie samo četerta. Iz le-tih človeskih štyrih pravic se oli prez vere v Jezusa mora ta ena ta cerkovna pravica imenovati, v ti bodo vse Mo- ne izveliča. izeseve postave od Božyh vunanih službi inu ceremoniev za- popadene. Bug ie bil tim Iudom vmei vsemi ludmi zuseb to obrezo, te Moizeseve postave, tu farstvu, eno cerkov oli ta tempel, te offre, praznike, mnogetere čudne Božye službe inu druge riči dal inu gori postavil. Inu kateri Iud ie te iste 330. Pravičin. deržal inu dopernašal, ta isti ie bil brumen inu pravicin,330 ne- kar pag pred Bugom, temuč le pred fary, pred gosposčino inu pred gmaino. Zakai Bug tacih službi tim Iudom nei dal, de bi oni skuzi nee pred Bugom pravični ratali, temuč de so bile ene figure, pyldi inu pomeinene te prave pravice inu de so nee napelovale na Cristusa, kateri sam ie ta naša popolno- ma pravica, svetust inu modrust inu tu naše izveličane. Obtu, kadar ie Cristus na ta sveit prišal inu tu, kar so te Moizeseve službe pomeinile, v risnici dopernessil, so te iste nehale inu doli postavlene. Kateri Iud ie izveličan, ta isti nei izveličan za tacih vunanih Božyh službi volo, temuč, kir ie veroval tei oblubi Božy od ženskiga semena, tu ie, v Cristusa. Glih taku per sadašnim našim času, kadar en človik ie kerstčen, rad 202 H TIM GALATARIEM. 76 rad v cerkov hodi, moli, se obhaie, pridige posluša, almožne daie, čestu posti, ta bo od ludi šacan inu deržan za brumniga. Aku on pag ne veruie prov v Cristusa, se ne trošta nega martre inu zaslužene, taku en tak človik ie pred Bugom le en hynavec koker ta farizeus, kir se ie vsag keden dvacrat postil, Luc. 18. 331 331. Lk 18,10–14. Ie en hud, velik grešnik, ie kryv inu bo ferdamnan. Ta druga naša človeska pravica se more imenovati ena pur- Purgerska brum/a/ garska, sosedna pravica. Kadar en človik tim gmain pravim, inu pravica ie po- trebna, oli nei zado- dobrim pravdom, navadom, postavom inu sui gosposčini ie sti h timu izveličanu. pokoren, en pošten stan inu leben pela na tim sveitu, vsem lu- dem dobru, nikomer hudu, ne krivu ne dei. En le-tak človik bo tudi od ludi za pravičniga šacan inu deržan. Oli taka pravi- ca ie le pozemelska inu človeska, nei zadosti, nei popolnoma, nei čista, zakai »pred Bugom neso ta nebessa čista, veliku ma- ne ta človik, kir ie en červ inu smrad,« pravi Iob. Ta tretya pravica ie ena domača, hyšna pravica, kadar ty Ena zveista, pokorna otroci starišom, ta družina, hlapci, dekle, tim gospodariem hyšna družina ie tu- di pravična pred lu- inu gospodinom, ty kmetiči sui gosposčini pravo lubezan, dmi, oli nekar pred poštene, zveisčino inu volno pokorsčino izkažo. Le-ta pravi- Bugom zavolo poro- dniga greha. ca ie hvale vredna inu zapovedana od Buga. Oli kadar nei po- polnoma, nei čista, obtu pred Božyo pravdo ne more obstati. Ta četerta pravica ie le-ta, kadar se eden po tih Desset Te Desset zapuvidi zapuvidi derži. Inu en tak, taki si bodi veren oli neveren, imamo deržati nekar, de bi ž nimi hoteli taku on ie dobru brumen inu pravičin pred ludmi, oli nekar nebessa zaslužiti, te šred Bugom, koker tu sam s. Saul ie nom sam Jezus 332 spozna, 1. Cor. 4, kir zaslužil inu dobil, te- 332. Paul. pravi: »Iest na mui vysti obeniga greha ne veim, oli zatu muč zatu, kir ie Bug 333. 1 Kor 4,4. iest nesem pravičin.« rekal deržati, de 333 Inu ta farizeus, Luc. 18, 334 nei bil 334. Lk 18,10–14. prešustnik, razbonik, odertnik, goluf, se ie čestu postil, almožno, dessetino prov daial, en pošten stan inu le- O ben 203 PREDGUVOR ČEZ TA LYST ne bomo štraifani, de ben pelal pred ludmi, oli zatu nei bil pravičin pred Bugom. poštenu, v myru prebivamo. Inu de h Obtu Cristus pravi, Math. 5: »Samuč vaša pravica bo obilneši, 335. Farizeiov. Cristusu pridemo. koker ie tih pissariev inu farizerov, 335 vi ne pridete v tu nebesku 336. Mt 5,20. kralevstvu.«336 Ty pravi kersčeniki, naisi so druguč iz vode inu 337. Jn 3,5. iz S. Duha royeni, Ioh. 3,337 imaio dobro veist, se derže po tih Desset zapuvidih, so brumni inu prov pred ludmi, taku vsai ve- den molio »Odpusti nom naše dolge« inu Psal. 143: »Gospud, ne hodi v pravdo s tuiem hlapcem, zakai pred tebo obenu mes- 338. Ps 143,2. su nei pravičnu.«338 Cristus tudi pravi, Luc. 17: »Kadar vse riči sturite, taku recite: Mi smo vnucni hlapci, kar smo dolžni, smo 339. Lk 17,10. sturili. «339 S. Paul, naisi ie iz vere dosti dobrih del sturil, zveistu ta evangeli v dostih deželah pridigal, veliko terpil, oli on zatu vini nei brumen inu pravičin pred Bugom, zakai on sam toži čez se, de ie grašnik, dotle ie v tim messei, berite ta 7. capitul h tim Rymlanom. Tukai mi vidimo inu zastopimo, de tudi ta pravica, kir iz tih Desset zapuvidi pride, potehmal od nas ne 340. Primož Trubar, Tiga Noviga te- bodo popolnoma deržane, ne more pred Bugom obstati. Inu stamenta ena dol- tu ie risnica, de Bug hoče za dosti riči volo, katero smo poredu ga predguvor, 1557, pog. LVI, v: Jonav t/i/ Dolgi predguvori v tim 56. capituli340 pravili, de imamo le-tan Vinkler (ur.), Pri- -te štyri pravice na tim sveitu deržati, oli nekar zatu, de bi mi mož Trubar, Tiga No- viga testamenta ena za nih volo imeili biti izveličani oli ta nebessa zaslužiti oli ž ni- dolga predguvor mi pred nega ostro pravdo obstati; h timu sliši ena druga Bo- 1557, En regišter, ena žya šenkana pravica, od te iste hočmo zdai kratku govoriti. kratka postila 1558, Zbrana dela Primo­ Le ta sama bruma, Ta druga pravica pag, kir per Bugi vela, kir pred Božyo ostro ža Trubarja 8, Ljupravica inu svetust Jezuseva, katero mi pravdo obstoy inu ta serd Božy, ta strah tiga greha, te smerti inu bljana 2012, 156– nase s to vero per- 163. tiga pekla premore, ie ena nebeska pravica, to s. Paul, Rom. 3, pravimo inu obleče- mo, nas sturi bru- Phil. 3, inu David, Psal. 61, 31, 145, to Božyo pravico imenuieta mne pred Bugom. zavolo, kir sama obstoy inu vela pred Bugom inu sturi človeka pred Bugom cilu brumniga, pravičniga inu svetiga. Le-ta pravica nom 204 H TIM GALATARIEM. 77 nom bo le iz gnade inu milosti od Buga zabston, zavolo Jezu- sa, nega Synu, gospudi inu odrešenika našiga, aku v nega ve- ruiemo, dana inu šenkana. Inu le-to Božyo nebesko pravico nom ta postava, ty preroki inu ta evangeli rezodevaio, terdio inu od nee pryčuio. De Gospud Bug, Oča nebeski, ie le-te še- ge, terdne inu stonovite vole, de hoče nas, boge grešnike le iz suie same prevelike milosti, zabston, prez vseh naših dobrih dell, prez vsiga našiga zaslužena, prez vse naše pravice inu vre- dnusti samuč zavolo nega lubiga Synu Jezusa Cristusa, aku pravo pokuro deimo, tim Božym oblubom inu v Jezusa verui- emo, gori vzeti, vse grehe odpustiti, nas šacati inu imeiti za brumne, pravične inu cilu svetee, koker bi obeniga greha ne imeili ne sebi, ne sturili. Obtu le-ta pravica nei naša, ne obeni- ga človeka, zakai mi te, koker te druge styri, ne delamo, temuč nom bo od Buga iz gnade šenkana inu persoiena zavolo našiga odvetnika, prošnika, plačavca inu spravlavca Jezusa Cristusa. Od le-te pravice bo s. Paul v le-tim lystei nerveč govuril, od te smo mi tudi v ti dolgi slovenski naši predguvori v tim tretym deili zadosti govurili inu S. pismom spryčali. De mi pag taku po vuki inu pismu tih prerokov inu iogrov, Hočmo li Boga inu zuseb s. Paula inu evangelista s. Ianža, veruiemo, vučimo, pri- nega Synu per risni- ci pustiti ostati, to diguiemo inu pišemo, de mi le samuč skuzi to vero na Jezusa pravo čast inu hvalo Cristusa odpusčane vseh grehov, to pravico, S. Duha inu ta izkazati, taku mora- mo pridigati, de nas večni leben prez vsiga našiga dobriga diane inu zaslužene pri- le ta sama vera v Je- memo, dobimo inu nase perpravimo. Tu deimo za velikih, po- zusa izveliča. trebnih štyrih riči inu uržahov volo. Nerpoprei: de se Cristusu ta nega spodobna, prava čast inu hvala da. Zakai Bug Oča ie suiga Synu, našiga ohranenika Jezusa Cristusa od večnusti inu koker s. Paul pravi, Eph. 1, 341 »preden ie ta grunt tiga svita 341. Ef 1,4. O ii bil 205 PREDGUVOR ČEZ TA LYST bil položen,« h timu odločil inu postavil, de mi skuzi Cristusa imamo biti izvoleni, Bogu lubi inu izveličani. Inu kadar ie bil ta sveit stvarien, ie Bug zdaici tima pervima človekoma, potle timu Abraamu, Izaacu inu Iacopu, tim očakom oblubil poslati suiga Synu na ta sveit, de ta isti sam tei Kači nee glavo ima streti inu de le skuzi nega Synu bodo žegnani vsi ludie, tu ie, de le Cristus sam bo to Hudičevo oblast, kir ima čez te ludi zavolo tiga greha, rezdial. Inu bo te verne s teimi nebeskimi žegni, s to prav/i/co, S. Duhum inu s teim večnim lebnom že- gnal inu obdelil. Obtu de bi mi sami z našimi dobrimi delli inu službami mogli tiga hudiča premoči inu nebessa zaslužiti, taku bi Cristusa ne potrebovali, ia, Cristus, koker tukai s. Paul, Gal. 342. Gal 2,21. 2, 342 sam pravi, bi bil »zabston martran inu umerl«. Iz tiga sledni človik lahku zastopi, de ty ludie inu hynavci, kir ž nih brumo, z dobrimi delli inu službami se hote od hudiča odkupiti, nebessa dobiti inu zaslužiti, ty isti iz Božyga čudniga, modriga inu praviga sveita inu napreivzetia, iz nega oblube, iz Božyga Sy- nu špot delaio inu ne veruio. Jezusu Cristusu nega čast inu oblast krado inu doli tarro, nega sveto martro inu kry zašpo- tuio inu z nogami teptaio, pred takim grehom nas Bug obari. Le ta obluba Božya, Ta drugi uržah ie le-ta, de ty verni v nih težkih izkušna- ta evangeli te slabe, prestrašene vysti v vah, nadlugah inu na smerti ležoč en terden, gvišen trošt ima- nadlugah trošta inu io, de so v Božy milosti, od Buga ne bodo zapusčeni v nih na- zagvišuie, de ne bo- do zapusčeni. dlugah inu v ti smerti. Sice en človik, kokerkuli brumen oli veliku služi Bogu, prez te vere v Jezusa nei nigdar v sui vysti cilu zagvišan, ima li risničnu odpusčane vseh grehov. Mi vidi- mo inu slišimo, koku grozovitu ty hynavci, ty eni menihi inu nune, taku dobru koker ty neverni inu nepokurni, se te smerti boye inu neradi inu težku umerio. Ampak, kadar en člo- vik 206 H TIM GALATARIEM. 78 vik iz tiga evangelia sliši inu veruie, de Bug nemu vse grehe iz gnade, zavolo suiga Synu, hoče odpustiti, za synu gori vzeti, ta isti ima pokoi v sui vysti, se trošta od Buga gvišne pomuči inu ima iznotra v suim sercei myr z Bugom. Ro. 4, 5, 8. H tretimu ie potreba te ludi vučiti, de mi le skuzi to vero v Prez vere v Jezusa Jezusa bomo pravični inu izveličani, de mi na tu risničnu inu iz nisče prov ne moli inu kliče na Buga. serca molimo inu kličemo na Buga. Sicer kateri na Cristusa ne veruie, ta isti nigdar ne moli prov, ne smei ž nega molytvo stopiti pred to Božyo maiesteto, ne smei iz serca inu s pravo vero pruti Bogu reči »Ti si mui lubi oča«, se ga boy inu beži pred nim, Divico Maryo inu druge svetnike k nemu pošile. Tiga Bug ne hoče imeiti, vely vsem le nase klicati v Jezusevim imeini, Psal. 50.343 Tu Cristus v tim Očanašu inu drugih dostih v 343. Ps 50,15. nega pridigah zapoveda inu s. Paul, Heb. 5, pravi taku: »Sto- pimo s celim zevupanem h timu stolu te gnade, de to milost dobimo inu to gnado naidemo v tim času, kadar bomo pomu- či potrebovali.«344 344. Heb 4,16. H četertimu: de skuzi le-ta navuk to postavo od evangelia Je potreba, de vsi ločimo. Ta postava nikomer ništer zabston oli iz gnade ne verni veido ta evan- geli od postave ločiti. da, temuč hoče le od nas celo pokorsčino vseh Božyh zapu- vidih imeiti, aku tiga ne deimo, taku nas kalni, timu peklu iz- daie inu izročuie. Ta evangeli pag vsem ludem to veliko ne- izrečeno gnado, milost inu dobruto Božyo, odpusčane vseh grehov, S. Duha inu ta večni leben naprei daie, ponuie, šen- kuie, vely vzeti zabston, s to vero od Jezusa. Koker od tiga sam Cristus govori, Mat. 16. »Kateri veruie inu ie kersčen, ta bo izveličan.«345 Inu s. Ianž Kerstnik, Ioh. 3. »Kateri veruie ti- 345. Mr 16,16. mu Synu, ta isti ima ta leben etc.«346 Ne pravi koker ta posta- 346. Jn 3,36. va: »Ti imaš tu oli tu sturiti inu dopernesti,« temuč, aku deš O iii pokuro, 207 PREDGUVOR ČEZ TA LYST pokuro, veruieš v Jezusa, taku boš izveličan. Potreba ie nom dobru diati, deržati se Desset zapuvidi, de s teim to našo vero pred ludmi inu hvaležni pruti Bogu se i/z/kažemo. Od tiga več naidete pissanu v tim četertim deilu te naše Dolge predguvore tiga Noviga testamenta, v tih 47., 48., 49., 52. capitulih. 347 347. Primož Trubar, Tiga Noviga te- stamenta ena dol- ga predguvor, 1557, pog. XLVII–XLIX, LII, v: Jonatan Vinkler (ur.), Primož Tru- bar, Tiga Noviga te- stamenta ena dolga predguvor 1557, En regišter, ena kratka postila 1558, Zbrana dela Primoža Trubarja 8, Ljubljana 2012, 132–139, 142–144. 208 Svetiga PavLa LySt, PiSSan h tim gaLa- tariem, s kratkimi, zastopnimi izlagami. ta i. CaP. a. Pravi, de ie on ioger, nekar iogrov šular oli mlaiši. Inu de ie od samiga 348. Apd 9,3–18. Boga Jezusa čudnu h timu iogerstvu poklycan, Act. 9. 348 Inu de on sam le-tiga lystu ne piše, tamuč tudi drugi pridigary ž nim. S teim on hoče per tih Galataryh sebi inu suimu vuku vero sturiti, de nega vuku taku dobru koker tih iogrov 349. Pasaža »ne skuzi človeka« je Trubar­ imaio verovati. Natu nim prossi gnado inu myr, tu ie, odpusčane vseh grehov jeva prevodna reši­ inu eno pokoino, vesselo veist pruti Bogu. Per tim pravi, zak/a/i ie Bug pustil tev, L1545 in V je ne suiga Synu martrati, kai ie nom s teim Cristus dobil inu opravil. B. Začne pe- poznata, kot ne po­ riatlivu svariti te Galatarie, kir so se pustili od praviga evangeliskiga navuka znata prevodnega besedila v oklepaju. na en drugi zepelati. Natu ostru zubper te falš vučenike govori, nih vuk panuie L1545: »1PAulus ein inu zludiu izdaie. Potle pravi, de en pridigar ž nega pridigo Bogu, nekar ludem Apostel: Nicht von ima dopasti, ž no Božyo čast, nekar sui nuc terditi. C. Pravi, koku ie iz farize-Menschen / auch ni­ iske iudovske vere na kersčansko preobernen inu zakai se ima nega evangeliu cht durch Menschen / Sondern durch verovati; zatu, kir ga ie od samiga Jezusa, nekar od ludi pryel; obtu ta nega Jhesum Christ / vnd evangeli ie ta pravi, risnični inu Božy vuk. Gott den Vater / Der jn aufferwecket hat aulus, en apostol (nekar od ludi, ne sku- A von den Todten / zi človeka, temuč skuzi Jezusa Cristusa Prez poklicane nema 2Vnd alle Brüder / oben pridigati. Pravi die bey mir sind.« inu Boga Očeta, kir ga ie gori obudil od pridigary nerveč le od Jezuseviga opra- V: »1 Paulus, Apotih mertvih), stolus non ab ho­ 349 vila pridiguio. [2]inu vsi bratie, kir so z minibus, neque per meno, tim cerqvom v ti Galacii i. Cor. i, [3]gnado vom inu Eph. i, hominem, sed per myr od Buga Očeta inu od našiga Gospudi Jezusa i. Pet. i. Jesum Christum, et Deum Patrem, Cristusa, qui suscitavit eum [4]kir ie sam sebe dal za naše grehe, de bi a mortuis : 2 et qui mecum sunt omnes fratres, ecclesiis Galatiæ.« 209 TA LYST H TIM GALATARIEM. de bi nas izderl od le-tiga sadašniga hudiga svita, po tei voli Božy inu Očeta našiga, [5]katerimu bodi čast od vekoma do vekoma, amen. B [6]Iest se čudim, de ste se vi taku hitru od Cristusa, Ty ludie skorai od prave vere na krivo kir ie vas v to gnado poklycal, preselili k animu dru- pado, obtu imaio ne- kar le du, temuč kai gimu evangeliu [7]inu vsai nei drugiga, samuč kar so inu aku prov pridi- eni, kir vas motio inu hote ta Cristusev evangeli pre- guio, merkati. i. Cor. xv, oberniti. [8]Ampag aku tudi my oli en angel iz nebes Joh. xv, Jac. iiii. bi vom pridigal en drugi evangeli mumu tiga, kateri- ga smo my vom pridigali, ta bodi preklet. [9]Koker smo zdai diali, taku zdai druguč pravimo: Aku gdu vom ta evangeli pridiguie drigači, koker ste ga prye- li, ta bodi preklet. [10]aku iest tedai zdai pridiguiem tim ludem oli Bogu k službi [? ] Oli isčem li tim lu- dem dopasti [? ] Gvišnu ie, de bi iest še ludem dopal, taku bi iest Cristusev hlapec ne bil. C [11]Iest vom, lubi bratie, daiem na znane, de ta Kersčeniki imaio te suie vere, de ie pra- evangeli, kateri ie pridigan od mene, nei po tim va, od samiga Boga štifftana, biti zagvi- človeku [12]inu iest ga nesem od obeniga človeika šani, nih vere od tih pryel, ne navučil, temuč skuzi tu rezodivene Jezu- ludi, kir neso druguč royeni, ne vučeni od sevu Cristusevu. [13]Zakai vi ste slišali, kakovu ie bi- Buga, se nemaio vu- čiti. lu nakadai tu muie prebivane v ti iudovsčini, de Act. viii, ix, xxii, sem čez masso preganal inu zatiral to cerkov Bo- Phil. iii, Math. xvi. žyo [14]inu sem gori iemal v ti iudovs čini čez mno- getere muie tovariše v ti mui žlahti inu sem preveč ayffral čez te naredbe tih očetov. [15]ampag ka- dar 210 ta ii. CaP. 80 dar ie dopalu Bogu, kir ie mene iz muie matere tel- lessa odločil in poklycal skuzi suio gnado, [16]de bi on rezodil suiga Synu skuzi mene, de ga imam skuzi ta evangeli pridigati vmei tei mi aydi, iest se nesem zdaici zguvoril s teim messum inu s to kryo, [17]iest se tudi nesem povernil v tu Ieruzalem h tim, kir so pred meno iogri bili, temuč sem tiakai vlekal v to Arabio inu sem se spet povernil v to Damašco. [18]Po- tle čez try leita sem bil spet pryšal v Ieruzalem, de bi tiga Petra vidil, inu sem ostal per nim petnaist dni. [19] Sice obeniga drugiga iogra nesem vidil, samuč Iaco- pa, tiga Gos pudi brata. [20]Kar vom pag pišem, pole, Bug vei, de ne lažem. [21]Potle sem bil prišal v te kraye tih Syriskih inu Ciliciskih dežel [22]inu iest sem bil ne- znan po tim oblyčiu tim kersča [ n ] skim cerqvom v ti Iudovski deželi. [23]Ampag oni so samuč slišali, de ta, kir ie nas nakadai preganel, ta isti zdai pridiguie to vero, katero ie nakadai doli terl, [24]inu so Boga v me- ni čestili. ta ii. CaP. a. Ty falš iudovski pridigary inu hersčeniki350 so s. Paula per tih Galataryh 350. Kersčeniki. bili obrekli inu oblegali, de on prov, koker ty drugi iogri, ne vuči. Zakai ty iogri, Petrus, Iacobus, Ioannes derže te Moizeseve postave, to obrezo, praznike, ne ie- ido vse žlaht spyže, ne pravio koker Paulus, de bi ta vera sama izveličala, temuč raven te vere tudi te Moizeseve postave inu te Desset zapuvidi derže etc. Taki- mu obrečenu zubper ie Paulus v tim pervim capituli s teim nega čudnim preo- bernenem na kersčansko vero inu kir se ie on tiga evangelia nekar od ludi, te- P muč 211 TA LYST H TIM GALATARIEM. muč od samiga Jezusa navučil inu kir zavolo tiga evangelia povsod od vseh ludi dosti terpi, zadosti spryčal, de ta nega evangeli inu vuk ie prov, risničin inu Božy. Inu kateri vuči, de te Moizeseve postave inu Desset zapuv/idi/ človeka izveličaio, tar si bodi on en angel, ioger, papež, šcoff, far oli menih, ta isti ie zludiev inu preklet. V le-tim capituli glih tu istu govori, terdi inu za- govarie sui evangeli inu vuk inu pravi, de ty iogri glih tu isti, kar on, povsod pridiguio. Kir pag ty iogri tim Iudom še dopusčeio nih otroke obrezovati, tu oni ne deio inu ne dopusčeio, de bi ta obreza nim kai nucala h timu izveliča- nu, temuč tu nim zavolo nih šibkote inu maluzastopnosti v ti veri dopuste, kir nih taku hitru od nih stare navade ne mogo odvleči. Inu de ie timu taku, tu on spryča nerpoprei ž nega mlaišim inu šulariem, s teim Titom, kateri ie bil en ayd, tiga nei bil obrezal, tiga ie bil en dolg čas po nega obernenu h ti veri h tim iogrom v Ieruzalem perpelal, zubper tu ty iogri neso ništer govuri- li, temuč prov dali. Inu kadar so ty falš, nezastopni vučeniki hoteli, de bi on bil Tita obrezal, tiga nei kratku dopustil, nei hotel, de bi Titus tei Moizese- vi postavi se podvergal. Več pravi, de ty nervegši iogri so tak nega vuk poter- dili inu nega lubi zveisti tovariši postali inu rekli nemu, de taku, koker do- sehmal, povsod tim aydom pridiguie inu de per tim tih bozih kersčenikov ne pozabi. Inu on ie s tako nega pridigo taku dobru koker ty drugi iogri dosti lu- di na kersčansko vero preobernil, zakai Bug ie bil suiem duhum inu močio per nim koker per tih drugih iogrih. Z le-teimi 4. argumenti te laže inu falš vuk nega zupernikov nazai postavi inu pobye. B. Pravi, de Petrus, tih velikih ioger eden, tudi ne derži tih Moizesevih postav, zakai on ie ž nim red s teimi aydi vse žlaht špendie, koker zaice, svinino, alle inu rake, ieidil, katere ie Moizes tim Iudom ieisti prepovedal. Inu kadar Petrus se ie enkrat hotil za- volo tih enih Iudov hyniti inu tayti, koker bi ne bil s teimi aydi ieidil, zatu ga ie on očitu pred vsemi svaril. S teim daie Paulus na znane, de ie v ti veri taku dobru koker ty iogri vučen inu zastopen. Obtu ty Galatary inu ludie imaio nega vuku slobodnu verovati. C. Začne ta evangeliski vuk, kateri ie napreivzel, v le-tim lysti terditi inu z dostimi argumenti spryčovati, de vsi ludie, Iudi inu aydi, so grešniki inu od tih grehov drigači ne bodo prosti, ne pravični pred Bugom, samuč skuzi vero v Jezusa. Skuzi tako vero so 212 ta ii. CaP. 81 so Abraam inu vsi sveti očaki pravični sturieni. Kateri tiga ne veruie inu hoče suiemi lastnimi delli brumen biti pred Bugom, ta Cristusa ne derži za eniga izveličarie inu ohranenika, temuč za eniga grešnika, kir te verne ne ohrani, te- muč le ferdamnuie, inu iz Cristuseve martre, iz gnade, milosti Božye špot dela inu zemečuie. Pred tako vero nad Bug obarri. POtle čez styrinaist leit sem spet gori vlekel v Ie- A ruzalem s teim Barnabom inu sem Tita tudi sebo Barnabas, en Iud, Titus, en ayd, inu ty vzel. nervegši iogri, ta [2]Iest sem pag bil gori vlekel po enim rezodive- concilium v Ieruzale- nu inu sem se ž nimi zguvoril zavolo tiga evangelia, mu terdio s. Paula kateri iest vmei teimi aydi pridiguiem, zuseb pag s vuk inu pryčuio, de ie prov inu Božy. teimi, kir so veliku velali, de bi ne tekel oli ne bil te- Act. xv, xvi, x, ix, xi, i. Cor. ix, kel zabston. Deut. x, [3]ampag ne, titus tudi nekar, kir ie z meno bil, naisi ie en Gerk bil, nei bil permoran se ii. Par. xix, Job xxxiiii, obrezati. Sap. vi, [4]Zakai kadar so se ty eni falš bratie noter Eccle. xxxvi, perrinili, kir so bili poleg noter prišli išpeati to našo Rom. ii, frayngo, katero mi imamo v Jezusu Cristusu, de bi Eph. ii, Col. iii, nas bili v tu hlapčovane perpravili, i. Pet. i, [5]katerim se my Jac. ii, nesmo le eno uro vganili, de bi my nim hoteli biti ii. Cor. ix. podverženi, de bi ta risnica tiga evangelia per vas terdnu ostala. [6]Za te pag, kir so kai velali, kakovi so oni nakadai bili, iest ništer ne rodim. Zakai Bug ne gleda na tu velane tih ludi. Zakai ty, kir so se meni vidili, de veliku velaio, neso ništer podelili. [7]Temuč spet nazai, kadar so vidili, de ie meni ta evangeli čez te ayde zevupan bil, glih koker Petru čez te Iude [8] (zakai ta, kateri ie močan bil v Petru h timu io- P ii gerstvu 213 TA LYST H TIM GALATARIEM. gerstvu vmei teimi Iudi, ta isti ie tudi močan bil v me- 351. Pasaža v okleni vmei aydi), 351 [9]inu kadar so bili spoznali to gnado, paju deloma sledi L1545 »8(Denn der katera ie bila meni dana, Iacop, Cefas inu Ioannes, mit Petro krefftig kir so se za stebre vidili, so meni inu Barnabu dali nih ist gewesen zum Apostelampt vnter destnico inu so se z nami zglihali, de my dva vmei te- die Beschneitung / Der ist mit mir auch imi aydi, oni pag vmei teimi Iudi pridiguiemo, [10]sa- krefftig gewesen muč de mi na te boge zmislimo; tu istu sem iest tudi s vnter die Heiden)/./« flissom sturil. B [11]Kadar ie pag Petrus v to Antiohio bil pryšal, sem Tim falš vučenikom 352. Inu. iuu352 zepelavcem, iest nemu vpryčo zubper stal, zakai on ie bil svara tar si ty isti bodite papeži, krali oli šcof- vreden. [12]Zakai poprei, preden so ty eni bili od Iaco- fi, imaio ty pridigarii pa pryšli, ie on s teim aydi ieidil. Kadar so pag oni zubper stati, govoriti inu svariti. bili prišli, se ie bil odvlekil inu odločil zavolo, kir se Act. x. ie bal tih, kir so iz obreze bili. [13]Inu ž nim so se tudi ty drugi Iudi hynili taku, de ie tudi Barnabas bil ze- pelan ž nimi se hyniti. [14]Ampag kadar sem vidil, de neso prov hodili po risnici tiga evangelia, sem iest očitu pred vsemi h Petru rekal: »Aku ti, kir si en Iud, po aydovsku in nekar po iudov sku živiš, zakai per- moruieš ti te ayde po iudovsku živeiti [? ]« C [15]Mi smo po naturi Iudi inu nekar iz tih aydov Kadar so ty iogri inu vsi zastopni vučeni greš niki, [16]kadar mi pag veimo, de ta človik ne bo Iudi te Moizeseve postave zapustili inu pravičin iz tih dell te postave, samuč skuzi to ve- ta evangeli gori vze- ro v Jezusa Cristusa, obtu mi veruiemo na Jezusa Cristusa, de mi pravični bomo skuzi to vero v Cristusa inu nekar skuzi ta della te posta- ve, 214 ta iii. CaP. 82 ve, li. Iz tiga sledni za- [17]zakai skuzi ta della te postave ne bode obenu messu pravičnu. Aku bi my pag, kir isčemo skuzi Cri- stopi, de le ta evan- geli prov v nebessa stusa pravični biti, že samy grešniki naideni bili, taku pela, nekar Moizes. Ppil. 353 ii, 353. Phil. bi Cristus en služabnik tiga greha bil [? ] Tu bodi de- Rom. iii, vii, leč. Iere. xii, [18]Kadar iest pag tu, katero sem razderl, spet gori Eph. v. zydam, taku sam sebe k animu prestopniku postavim. [19]iest se [ m ] pag skuzi to postavo tei postavi umerl, de sem Bogu živ, iest sem s Cristuso [ m ] cryža [ n ]. [20]iest sem živ, nekar zdai iest, temuč Cristus ie živ v meni. Zakai kar sem iest zdai živ v tim messei, tu se [ m ] živ v ti veri tiga Božyga Synu, kateri ie mene lubil inu ie sam sebe za me dal. [21]Iest ne zaverže [ m ] to gnado Bož yo. Zakai aku ta pravica skuzi to postavo pride, taku ie Cristus zabsto [ n ] umerl. ta iii. CaP. a. Svari te Galatarie, kir so taku hitru od te prave, prov navučene inu nim naprei malane vere, taku zastopnu pridigane, koker bi Cristus vpryčo bil, se pustili odpelati. Inu pravi, de na tim ie ta hudič dolžan, ta ie nee cupral inu vzroki taku oslepil, de te laže za risnico, to krivo vero za pravo derže. Natu začne še pag s to šesto pryčo pryčovati, de ta vera v Jezusa sama izveliča, evan- geli ie veliku bulši inu vissokeši koker ta postava, kir pravi: »Ste li S. Duha pryeli iz tih del te postave oli skuzi to pridigo od te vere?« Tu ie: vi Galatary inu nisče z dobrimi dellu ne dobi S. Duha, dobre, pokoine vysti, ne vesseliga serca pruti Bogu, temuč le kadar ta eva[n]geli poslušate inu veruiete, de Bug vam zabston, iz gnade zavolo Jezusa hoče vse grehe odpustiti. Taka vera sama izveliča, sturi brumniga pred Bugom inu obstoy, vesseliga človeka della vseh žlaht nadlugah. Berite Act. 2, 10, de ty verni le skuzi pridigo s. Petra so to vero inu S. Duha dobili. Obty ty, kir hote v tim messei dokonati, tu ie, s teimi messenimi, vunanimi službami, s to obrezo, z offri, z lastnimi dobri- P iij mi 215 TA LYST H TIM GALATARIEM. 354. Popolnoma. mi delli zveisti inu popolooma354 biti pred Bugom, so eni veliki norci, pravi tukai s. Paul, inu nih terplene na tim sveitu ie en zludiev marter. B. H ti sedmi pryči, de le ta sama vera v Jezusa nas prov brumne sturi pred Bugom, stavi tukai naprei tiga velikiga deleč imenovaniga vmei Iudi, aydi inu ker- 355. Kateriga. sčeniki, svetiga služabnika inu periatila Božyga, tiga Abraama, koteriga355 ie sam Bug odločil inu postavil k animu očetu vseh žlaht ludi. Gen. 17. Rom. 5. De na nega vero, stan inu leben imaio veden gledati, na nim eu navuk, pild inu exempel te prave vere inu Božyh službi imeiti, de oni taku koker Abraham Bogu veruio inu pravo pokorsčino izkažo. Abraam ie terdnu vero- val Božym oblubo[m], ie bil Bogu, nega zapuvidom pokoren, zdaici, koker ie bil nemu rekel vleči iz suie očine dežele v eno drugo, neznano, dalno, ie vlekil, suiga lubiga synu zaklati ie bil volan, on ie veliku terpil, brumen bil, nikomer krivic, syle oli hudu, temuč vsem dobru sturil, rad boge ptuie ludi erpergoval etc. Oli s takimi dobrimi delli nei pred Bugom pravičin bil, temuč kir ie ve- roval Božy oblubi, de skuzi tu enu nega seime, tu ie, Cristusa, bodo žegnani vsi ludie, koker od tiga tu S. Pismu pryčuie, kir pravi, Gen. 15. »Abraam ie veroval Bogu, tu ie bilu nemu k ani pravici persoienu.« Inu le ty, kir taku timu evangeliu, tim Božym oblubom od Jezusa veruio, ratajo Abraamovi otroci inu erbiči tiga večniga lebna. Per tim še dvei pryči, to postavo inu tiga preroka Abacuca, naprei postavi. Ta postava vsakiga, kir no popolnoma ne derži, preklei, inu potehmal vsi no prelomuio, zatu ona vse preklei inu ferda[m]na, nikogar ne izveliča. Obtu ie Cristus suio martro inu smertio na cryžu vse suie verne mora rešiti od prekletve te postave. Ampag kateri veruie v Jezusa, pravi Abacuc, ta bo živ, tu ie, pravičin, Bogu lub inu bo imel ta večni lebe[n]. C. To oblubo Božyo od Jezusa, h tim očakom sturieno, pergli- ha k animu testamentu. Koker en pravi, poterieni testament nisče ne smei rezdreti inu zavreči. Glih taku to risnično, poterieno, stonovito oblubo Božyo ta postava Moizeseva, kir ie potle po tei oblubi čez dosti leit dana, ne rezdere inu ne zaverže. Le-tu ie ta desseta Paulava pryča, de le skuzi to vero v Je- zusa, nekar skuzi to postavo, bomo brumni pred Bugom inu izveličani. D. Začne odgovariati tim, kir so timu nega pryčovanu od te vere zubper govurili inu diali: »Bug ie taku dobru to postavo koker ta evangeli dal, ob- tu ona 216 ta iii. CaP. 83 tu ona tudi izvelycka.« 356 Na tu on tukai pravi, zakai inu od koga ie ta postava 356. Izvelyča. dana. Nerpoprei, de nom daie na znane te naše grehe, potle, de tim grehom brani, h tretimu, de nas h Cristusu napelava, od tiga berite ta 54. capitol v ti naši Dolgi predguvori. Inu pravi, de ta postava ie le od angelov, ta evangeli pag od samiga Božyga Synu dan. Te postave srednik, tu ie, ta, kir ie no od an- gelov pryel inu tim ludem dal, pravil inu izlagal, ie bil Moizes. Tiga evangelia srednik ie Cristus, Syn Božy. Obtu ta evangeli ie bulši, vegši inu pridniši. Za- kai ta evangeli nas sturi, de smo otroci inu erbiči Božy. O, vi nezastopni Galatary, du ie vas uročne sturil, A de vi tei risnici neste pokorni [? ] Pred katerih Te ludi, kir ne veruio prov timu evangeliu, očy ie bil Cristus namalan inu vmei vami cryžan. ie zludi cupral inu [2] oslepil. Le-tu samu iest hočo od vas se navučiti, ste li vi tiga Gal. v. Duha pryeli skuzi ta della te postave oli skuzi tu po- slušane od te vere [? ] [3]Ste vi taku nezastopni [? ] vi ste v tim Duhei začeli, hočte tedai vže v tim messei dokonati [? ] [4]Vi ste tulikain zabston preterpeli [, ] ie li sice zabston. [5]Ta, kir vom tiga Duha podaie inu take močne riči vmei vami della, aku tu della skuzi ta della te postave oli skuzi pridigo od te vere [? ] B [6]Koker Abraam ie veroval Bogu inu ie nemu per- soienu h ti pravici, Ty s. očaki, Moizes [7]taku vi vže spoznate, de kateri ž nega postavo, vsi so te vere, ty isti so Abraamovi otroci. preroki, Act. x, [8]inu tu pi- pryčuio, de le ta vera smu ie tu poprei vidilu, de Bug te ayde skuzi to vero v Jezusa človeka stu- pravične della, obtu ie timu Abraamu poprei ozna- ri pred Bugom bru- mniga. nil: »V tebi bodo vsi aydi žegnani.« Gen. xv, xii, xxii, [9]Obtu ty, kir so Rom. iiii, i, x, viii. te vere, bodo žegnani s teim vernim Abraamo [ m ]. [10] Zakai kir s tei mi delli te postave oku- li ho- 217 TA LYST H TIM GALATARIEM. Deut. xxvii, xxi, li hodio, ty so pod to prekletvo, zakai onu ie pissanu: Abac. ii, Heb. x, »Preklet ie vsaketeri, kateri ne obstane v vsem tim, Levit. xviii. kar ie zapissanu v tih buqvah te postave, de tu istu sturi.« [11]De pag oben skuzi to postavo pravičin ne bo pred Bugom, tu ie očitu. »Zakai ta pravičin bo te suie vere živ.« [12]Ta postava pag nei te vere, temuč »ta člo- vik, kir no dei, ta bo živ skuzi no«. [13]Cristus pag ie nas odrešil od te prekletve te postave, kir ie on za našo volo ta prekletva sturien (Zakai onu ie pissanu: »Pre- 357. Pasaža v okleklet ie sledni, kateri na tim drivessi vissi.«), 357 [14]de ta paju v celoti sledi L1545: »(Denn es žegen Abraamov pride vmei te ayde v Cristusu Jezusu stehet geschrieben inu de mi taku prymemo skuzi to vero tiga obilniga / Verflucht ist jederman der am Holtz Duha. hanget.)« C [15]Lubi bratie, iest hočo po človeski šegi govoriti. Ta obluba Božya od Cristusa ie stariši Sai eniga človeka testament, kadar ie poterien, nisče koker ta postava. Obtu ona ne more to ne ferahta inu ne perdei kai k nemu. [16]Timu Abraamu oblubo nazai posta- so rečene te oblube inu nega seimenu, on ne pravi viti oli gorivzdigniti. Heb. ix, skuzi »ta seimena« koker skuzi dosti, temuč koker Exod. xix, xx, Gen. xv, skuzi eniga, skuzi tuie seime, katero ie Cristus. [17]iest Iudit. v, pag le-tu pravim, ta testament, kateri ie poprei po- Act. vii, Rom. iiii. terien od Buga na Cristusa, ta postava, katera ie po- tle čez styristu inu trydesseti leit dana, ne vzdigne gori to oblubo, de bi gori nehala. [18]Zakai aku se ta erbsčina skuzi to postavo dobi, taku ona ne bo skuzi to oblubo dana, Bug ie pag no timu Abraamu skuzi to oblubo šenkal. [19]S čemu 218 ta iiii. CaP. 84 Iz postave veido ty [19]S čemu ie tedai ta postava [? ] Zavolo tiga pre- grešana ie ona bila perdana, dotle bi tu seime pri- pridigary, očeti, go- sposčina, de prov, po šlu, katerimu ie ta obluba sturiena inu ie bila nare- Bugi deio, kadar to hudo družino štrafa- iena skuzi te angele, skuzi to roko tiga srednika. io. [20] en srednik pag nei le eniga srednik. ampag Bug ie Postava ie koker ena keha, kir brani tim eden. grehom, inu en šul- [21]Ta postava tedai ie le tim Božym oblubom meister, kir nas na- zubper [? ] Tu bodi deleč. Zakai de bi ta postava bila pelava h Cristusu. dana, de bi ona mogla živu sturiti, taku bi ta pravica Rom. v, vii, viii, iii, vi, xiii, risničnu prišla iz te postave, Deut. v, [22]ampag tu pismu ie vse Act. vii, zaperlu pod ta greh, de ta obluba bo dana skuzi to Ioan. i, xvii, vero v Jezusa Cristusa tim, kir veruio. Col. ii, [23]Poprei pag, Eph. i, preden ie ta vera bila prišla, smo mi varovani inu za- Heb. ii. perti bili na to vero, kir se ie imeila rezodeti. [24]taku ie ta postava naš šulmoister bila na Cristusa, de bi skuzi to vero pravični ratali. [25]Zdai pag, kadar ie ta vera prišla, nesmo mi več pod tim šulmoistrom. [26]Za- kai vi ste vsi otroci Božy skuzi to vero v Jezusa Cri- tusa. [27]Zakai kuliku ie vas kersčenu, ty so Cristusa oblekli: [28]le-tukai nei obeniga Iuda, le-tukai nei obeniga hlapca ne fraymana, le-tukai ne obeniga moža ne žene, zakai vi ste vsi enu v Jezusu Cristusu. [29]Ste li vi pag Cristusevi, taku ste vi ia Abraamovu se- ime inu po tei oblubi erbiči. ta iiii. CaP. a. Odspreda v tim 3. capituli ie Paulus zavolo, de se ta nega vuk inu pryčovane, de le ta sama vera v Jezusa, prez vseh dell te postave, člo- Q veka 219 TA LYST H TIM GALATARIEM. veka sturi brumniga pred Bugom inu izveliča, teim bule zastopi inu zamer- ka, to postavo tudi perglihal k ani kehi oli /i/eči inu k animu šulmoistru. Inu te ludi, /kir/ hote s teimi delli te postave priti v nebessa, k anim ietniko[m] oli šulariem, zakai ty, kir le per tei postavi, le per tih Desset zapuvidah ostano, ne hote timu evangeliu verovati, de Bug Oča zavolo suiga Synu hoče vsem ludem nih grehe odpustiti inu za pravične šacati, taki nigdar od te prekletve te postave inu ferdamnena ne bodo prosty inu nigdar se ne navuče tiga celiga popolnoma vuka, kir človeka izvelyča, temuč vselei bodo koker eni šularci, kir se abece vuče, ne znaio prov brati, sami oni se puste h Cristusu pelati; per tim samim se ty lude navuče tiga nebeskiga vuka h timu večnimu lebnu. Inu za tiga volo ie ta postava dana, nekar, de bi nas mogla izveličati, temuč, de nas od sebe h Cristusu napelava. V le-tim capituli pag odspreda to postavo perglihuie h tim gerabom oli odvetnikom, kir bodo tim otrokom, ka- terim ty stariši umerio, na očenim meistu od gos posčine postavleni, te ludi pag, kateri hote s teimi Moizesevimi postavami inu s teimi Desset zapuvidi priti v nebessa, perglihuie h tim mladim bozim sorotom, kir so pod to obla- stio tih gerrabov, suiga blaga po sui voli ne uživaio, temuč so koker eni hlap- ci/./ Glihi taku so ty, kir le pod to postavo ostano, ne gredo s to vero k Jezu- su, ne bodo nigdar te prave nebeske erbsčine uživali. Zakai le Bug Oča sam suiem Synum ie nas od te prekletve te postave ledig inu proste inu iz nas te prave erbiče inu synuve Božye sturil. Inu dobil S. Duha; ta nas zagvišuie, de Bug ie naš dobri, milostivi oča, de v kakeršni nadlugi mi na tim sveitu pruti nemu vzdihamo, tu on v nebesih sliši, koker bi v nega vušesa vpyli. B. Nim derži naprei, de zmislio, v kakovi slipoti so bili, p/r/eden so to nega pridigo od Cristusa slišali. Inu aku te Moizeseve postave v ti viži derže, de hote ž nimi nebessa zaslužiti, de s teim spet malykuio. Zakai kateri hoče su- iemi lastnimi dobrimi delli zaslužiti ta večni leben, ta malikuie. Zakai en tak to čast inu hvalo, kir Bogu Oču, Synu inu S. Duhu sliši, sam sebi inu suim dellom daie. C. Hvali te Galatarie, kir so ga pervič, kadar ie pre nih pridigal, sylnu lubili inu de na nega vuku, naisi ie za nega volo veliku terpil, neso cbivlali. Inu nee svary, kir so se pustili falš vučenikom, kateri nee koker on, kir ima očinu serce pruti nim, ne lubio, odpelati od nega vuka. D. Abraam 220 ta iiii. CaP. 85 Abraam ie imel nerpoprei eniga synu Izmaela suio deklo Agaro, katero ie bila nemu ta prava nega žena Sara dala k ani ženi. Potle ie imel eniga synu ž nega staro pervo pravo ženo Sarro, tiga Izaaca, le-tiga synu ie Bug zuseb ie te Sarre nemu oblubil dati, Gen. 15, 17. 358 Potehmal pag, kadar ie Izmael iz Izaaca špot 358. 1 Mz 15,5; delal inu souvražil, tiga Sarra nei hotela kratku terpeti, ie tiga Abraama z 17,1–6. Božym ukazanem permorala, de ga ie moral iz hyše izpehniti inu vso erbsčino cilu odpoveidati. Tukai s. Paul te ludi, kir hote skuzi to postavo biti izveličani, perglihuie tei Agari inu Izmaelu, ty bodo koker Izmael iz nebes izpahneni, te verne pag, kir Božy oblubi koker Abraam veruio, perglihuie timu Izaacu, ty bodo erbali ta večni leben. Per tim tudi govori od dveyu Ieruzalemu. V tim iudovski[m], pozemliski[m], prebivaio ty ludi te postave, v ti[m] drugi[m], v tim nebeskim, prebivaio, kir veruio timu evangeliu zdai s to vero inu zevu- panem, potle s to dušo inu s telessom. Amen. IEst pag pravim, taku dolgu ie ta erbič enu deite, A taku vmei nim inu enim hlapcu nei obeniga Cristus ž nega obilno pokorsčino inu veli- rezlo/t/ka, naisi ie on en gos pud čez vso blagu, kim plačilom na [2]te- cryžu za naše grehe muč on ie pod teimi odvetniki inu flegarmi do tiga ie nas h tim Božym časa, kir ie ta oča postavil. erbom sturil. [3]glih taku tudi mi, kadar Gen. xlix, smo otroci bili, smo mi uyeti bili pod teimi vunanimi Dan. ix, Math. v, naredbami. Rom. viii. [4]Ampag kadar ie bil ta čas dopolnen, ie Bug poslal suiga Synu, royeniga od ene žene, dianiga pod to postavo, [5]de on te, kir so pod to postavo bili, odreši, de mi to otročino prymemo. [6]inu potehmal ste vi otroci, ie Bug poslal tiga duha suiga Synu v ta vaša serca, ta vpye: »Abba, lubi Oča.« [7]Obtu vže zdai nei obe[n] več hlapec, temuč zgul otroci, so li oni pag otroci, taku so tudi erbiči Božy skuzi Cristusa. Q ii [8]ampag 221 TA LYST H TIM GALATARIEM. B [8]Ampag tedai še, kadar neste znali Boga, ste vi »Malykovane ie vse tu,« pravi Augusti- služili tim, kir po naturi neso boguvi bili. [9]Zdai pag, nus, »kar se sturi oli da tei stvari, kir timu potehmal ste spoznali Boga (oli veliku več ste vi spo- 359. Pasaža v okle­ Stvarniku sliši.« znani od Buga), 359 koku se vi spet okuli obračate h tim paju v celoti sledi i. Cor. viii, L1545: »9Nu jr aber Col. ii. šibkim inu potrebnim naredbom, katerim vi hočte iz Gott erkand habt noviga služiti (Ja viel mehr von [? ] [10]Vi deržite te dni inu te mesce, te Gott erkand seid) praznike inu ta leita. [11]Iest se boym za vas, de kei ne Wie wendet jr euch denn vmb / wider bom zabston na vas delal. [12]Bodite vi koker iest, po- zu den schwachen tehmal iest sem, koker ste vi. vnd dürfftigen Sat­ C zungen / welchen jr Lubi bratie (iest vas prossim),360 vi meni neste ništer En duhovski pastyr von newes an dieinu te ovčice se ima- žaliga sturili. [13]Zakai vi veiste, de sem vom poprei v ti nen wolt?« io vmei sebo lubiti koker en oča inu ty šibkoti po tim messei ta evangeli pridigal [14]inu te otroci. 360. Segmentacija muie izkušnave, katere iest terpim po tim messei, Mala. ii, besedila na odstav­ Joh. xvi, neste zašpotovali, ne zavergli, temuč vi ste mene ko- ka in pasaža v oklei. Cor. iiii. paju v celoti sledita ker eniga Božyga angela gori vzeli, ia, koker Cristu- L1545: »12Seid doch wie ich / denn ich sa Jezusa. [15]Kakova ie bila tedai vaša sreča [? ] Zakai bin wie jr. iest sem vaša pryča, de aku bi mogoče bilu, vi bi bili LJeben Brüder (Jch bitte euch) Jr habt vaše oči izderli inu meni dali. [16]Sem li tedai vaš sou- mir kein Leid gevražnik ratal, kir sem vom ris nico govuril [? ] [17]Oni than.« ayffraio za vas, oli nekar dobru, oni veliku več hote, de bi od mene pali inu za nee ayffrali. [18]ayffrati ie dobru veden za dobre riči inu nekar le samuč tedai, kadar sem vpryčo per vas. [19]Lubi mui otroci, katere iest spet druguč rodym, dotle Cristus eno štalt notri v vas dobi. [20]Iest bi pag hotel, de bi zdai per vas bil inu 222 ta iiii. CaP. 86 inu de bi mogel to muio stymo preminiti. Zakai iest vže ne veim, kai z vami diati. C [21]Poveite vi meni, vi, kir hočte pod to postavo biti, neiste li vi to postavo slišali [? ] Izmaelite, ty hynav- [22]Zakai onu ie pissanu, ci, samopravičary, de Abraam ie dva synu imel, eniga od te dekle inu ti- hudi neverniki vselei tiga Izaaca, te prave, ga drugiga od te, kir ie bila fray. brumne, pohlevne, [23]ampag ta, kir ie od te dekle bil royen, ie on royen po tim messei. Kateri zastopne kersčenike zašpotuio, souvražio, pag ie royen od te, kir ie fray, ie on royen skuzi to preganeio inu moree. Gen. xvi, xxi, xxvii, oblubo. Rom. ix, [24]Le-te bessede nekai pomenio. Zakai le-tu so ta dva testamenta, eden od te gorre Syna, kir h ti- Apoc. xxi, Esa. liiii. mu hlapčovanu rodii, kateri ie ta Agar, [25]zakai ta agar se v ti Arabii imenuie ta gorra Syna inu ie blizi tyga, kir se zdai imenuie Ieruzalem inu ona služi suiemi otruki. ampag tu [26]ieruzalem, kir ie ozgorai, ie fray, kateru ie naša vseh mati. [27]Zakai onu ie pissanu: »Ves- seli se ty, ialova, kir ne rodyš, restrešči se inu vpy, kir nesi nosseča, zakai ta samyca ima veliku več otruk koker ta, kir ima moža.« [28]Mi pag, lubi bratie, smo ti- ga Izaaca, te oblube otroci. [29]ampag glih koker tedai ta, kir ie po tim messei royen bil, ie preganel tiga, kir ie bil pod tim Duhei royen, taku še zdai. [30]Kai pag tu pismu pravi: »Izpehni vunkai to deklo inu nee synu, zakai te dekle syn ne bo en erbič s teim synom, kir ie od te, kir ie fray.« [31]Obtu, lubi bratie, mi nesmo te dekle synuvi, temuč te, kir ie fray bila.Q iii ta 223 TA LYST H TIM GALATARIEM. ta v. CaP. a. S. Paul ie ta sui velik, potreben inu nucen vuk le-tiga lystu, de ta ne- ga evangeli, v katerim on vse ludi vuči, de ty verni so inu bodo fray, prosti od te prekletve te postave inu bodo pravični pred Bugom le skuzi to samo vero v Jezusa, de ie ta pravi, risnični inu Božy vuk, obtu ga imaio vsi ludi gorivzeti, nemu terdnu verovati, z le-teimi dessetimi pryčami spryčal. Nerpoprei, kir pravi v tim 2. cap.: »Mi iogri, kir smo Iudi, nesmo drigači pravični inu prosti od te postave ratali, samuč skuzi to vero, glih taku aydi bodo pravični.« 2. Ie dial: »Aku ta pravica skuzi to postavo pride, taku ie Cristus zabston umerl.« 3. V tim 3. cap. pravi. »Sveti Duh bo tim vernim dan nekar zavolo tih dobrih dell te postave, temuč skuzi to pridigo tiga evangelia v tim imeni Jezusa.« Obtu mi le skuzi Cristusa bomo pravični. 4. »Abraam ie veroval Bogu, tu ie nemu h pravici persoienu,« obtu ne bo- mo zavolo tih dell te postave prični. 5. Ta postava tiga delavca prekletuie, obtu ga pravičniga ne sturi. 6. Crist ie nas rešil od prekletve te postave, ob- tu bomo pravični skuzi Cristusa inu prosti od te postave. 7. »Ta pravični bode le iz suie vere živ,« obtu nekar iz tih del te postave. 8. Ta postava ie dana stuprov po tei Božy oblubi, timu Abraamu sturieni od žegnaniga sei- mena, obtu mi bomo pravični le skuzi tu Abraamovu žegnanu seime, kate- ru ie Cristus. 9. V tim 4. capituli pravi: »Ta postava ie le en začetig tih vunanih riči inu naredbi,« koker en abece. Eden, kir glih tu abece umei, nei zadosti vučen, glih taku ta postava nas ne sturi popolnoma pravične. 10. Mi smo Abraamovi iz te fray, slobodne frave Sare otroci inu nekar od te služabne dekle Agare. Obtu mi nesmo zavolo tih hlapčovih dobrih del pra- vični. Na le-tu dišputirane inu pryčane tukai s. Paul v le-tim capituli te verne Galatarie inu vse kersčenike zveistu opomina, de per takim nega evangeliu inu per pravi veri stonovitu ostano inu de se od te fraynge inu odrešitva, kir so od te prekletve te postave, od grehov, od serda Božyga, od večne smerti, od hudiča inu od pekla frayeni inu rešeni, ne puste druguč tim falš vučenikom odvleči. Sice aku se oni spet pod to postavo, pod Moize- sov iarem podado, de bodo menili inu hoteli ž nih dobrimi delli inu derža- nem tih Moizesevih postav brumni inu pravični biti, taku so dolžni to 224 ta v. CaP. 87 to celo postavo, vse Moizeseve zapuvidi, te vunane inu te noterne Božye službe cilu popolnoma deržati inu dopernesti. Katerih nigdar ne premogo, koker od tiga sam Cristus pričuie, kir pravi, Ioh. 7. »Moizes ie vom dal to postavo inu oben iz vas s teim dianem to postavo ne dopernesse.«361 Obtu oni 361. Jn 7,19. vekoma pod to prekletvo te postave ostano inu bodo ferdamnani. Več pravi, de na tacih samopravičaryh ie tu Cristusevu zaslužene cilu zgublenu. Potle pravi: »Naisi mi, kir v Cristusa veruiemo, tukai na tim sveitu z našim dianem inu lebnom nesmo cilu brumni inu pravični pred Bugom, taku vsai z vero inu zevupanem čakomo 362 na to celo, pravo pravico, katera nom tukai 362. Čakamo. v tim živo/t/u zavolo Jezusa bo persoyena inu v tim drugim lebni bomo obilnu imeile363 /i/nu posseli.« H taki pravici ne obrezovane ne neobreza, tu 363. Imeili. ie, ne te Moizeseve postave ne te aydovske brume, kunšti inu nih modrost ništer ne pomagaio, temuč ta prava vera v Jezusa, kir se s to lubezno pruti Bogu inu pruti bližnimu izkaže. Za teim te Galaterie svary, kir neso v ta- kim nega vuku inu per pravi veri naprei šli do konca. Inu kir so se tim falš vučenikom pustili pregovoriti inu odpelati od te prave na krivo vero, de se naprei pred takimi zepelavci varuio, zakai oni ž nih falš vukum v ti cerqvi veliko škodo sture. Natu ž nimi spet lipu govori inu zevupa, de naprei bodo ž nim deržali. Inu tim falš vučenikom prity s teim sodnim dnem inu pravi, de kir vuči, de ta obreza, ne postava ne izveličaio, samuč ta vera v Jezusa, mora zatu od Iudov veliku terpeti. B. Vely, vuči inu močnu opomina vse kersčenike, de oni to nih frayngo inu veliko gnado Božyo, kir so od vs/e/h grehov, od te prekletve te postave, od večniga Božyga serda, od večne smer- ti, hudiča inu pekla rešeni inu pravični, Bogu lubi, otroci inu erbiči tiga večniga lebna sturieni, naprei prov po Božy voli inu nega bessedi nucaio, derže inu ohrane, de prebivaioč inu stoyec364 v taki kersčanski frayngi inu v 364. Stoyeč. gnadi Božy več v velikih, smertnih grehih, kir so zubper to veyst, ne prebi- vaio. Zakai ty kersčeniki, kir se grehov ne izvabo, S. Duhu365 inu te Božye 365. Duha. bessede na slušaio, se s teimi grehi veden ne kregaio, v sebi ne moree, ty isti nemaio te prave, žive vere, bodo ferdamnani, obtu imamo vže naprei bru- mni biti, en pošten leben pelati, lubiti suiga bližniga inu služiti Bogu v ti pravici inu v svetusti. Amen. Stuite 225 TA LYST H TIM GALATARIEM. A Cristus ie le te prave 366. Kersčenike. krrsčenike366 odrešil, fray inu p/r/oste STuite tedai vi v ti frayngi, v kateri ie nas Cristus sam fray sturil, inu ne pustite se spet v ta hlapčo- sturil od vsiga vski iarem ukleniti. [2]Pole, iest, Paulus, vom poveim, duhov skiga zlega. de aku se pustite obrezati, taku Cristus vom ništer ne Ioh. viii. Samopravi- čarii so v nemilosti bo nucal. [3]Inu iest pryčam druguč slednimu človeku, Božy. Falš pridigarii bodo na sodni dan kir se pusti obrezati, de ie on dolžan to celo postavo hudu stali. deržati. [4]Vom, kir hočte skuzi to postavo pravični bi- Esa. ix, Act. xv, ti, Cristus ništer nei opravil inu vi ste od te gnade pa- i. Cor. i, xiii, v, Gal. vi, iii, li. [5]Mi pag v tim Duhu skuzi to vero na to pravico i. Cor. xv, čakamo inu vupamo. [6]Zakai v Cris tusu Jezusu ne ob- Math. xvi, Iere. xxiii, reza ne neobreza kai velata, temuč ta vera, katera ie Ezeh. iii, Mich. iiii. skuzi to lubezan delovna. [7]Vi ste dobru tekli, du ie vas ustanuvil, de tei risnici neste pokorni [? ] [8]Le-tu pregovoriene nei od tiga, kir ie vas poklycal. [9]enu mahinu drožy enu cilu testu kissilu sturi. [10]iest se ze- vupam na vas v tim Gospudi, vi ne bote ništer drugi- ga v misli imeili. Kateri pag vas moti, ta ponesse to sodbo, bodi on dur bodi. [11]Inu iest, lubi bratie, aku še to obrezo pridiguiem, zakai tedai tu preganene ter- pim [? ] Taku ie tedai tu zblaznene tiga cryža gori nehalu. [12]Bug hotel, de bi ty, kir vas taku pačio, proč odrezani bili. B [13]Vi pag, lubi bratie, ste poklicani v to frayingo, Le-ty nemaio prave vere, ne S. Duha, kir samuč gledaite, de skuzi to frayingo ne dopustite govore: »Kadar sama vera vse timu messu to suio volo, temuč služyte skuzi to lu- bezen eden timu drugimu. [14]Zakai ta cella postava 226 ta vi. CaP. 88 postava se v ti eni bessedi dopolni, gvišnu v le-ti: sturi inu izvelyča, »Lubi eniga bližniga koker sam sebe.« taku nečo ništer [15]aku se pag dob riga diati.« Zakai vi vmei sebo eden druziga gryzete inu požyrate, pravi verni veden dobru deio, služio gledaite, de vmei sebo eden od drugiga ne bote Bogu inu suimu ra- končani. venčloveku, se varu- [16]Iest pag pravim, hodite po tim Duhei inu io pred grehi inu v ne dopernašaite te lušte tiga messa, sebi te hude želee inu [17]zakai tu messu lušte koleio inu mo- žely zubper tiga Duha inu ta Duh zubper tu messu. ree, neso offertni. Inu le-ta sta si vmei sebo zubper, de ne sturite vsiga Rom. xiiii, xiii, Levit. xix, tiga, kar bi vi hoteli. Math. xxii, xix, [18]Aku vi bote voyeni od tiga i. Pet. ii, Duha, taku neste pod to postavo. ii. Thi. v, [19]ta della pag tiga messa so očita, katera so le-ta: prešuštvu, curbarya, ii. Cor. xii, i. Cor. vi, nečistost, hotlyvost, Eph. v, [20]malykovane, cupernya, sou- Tit. ii, vraštvu, kregi, Apoc. xxii, [21]nenavisti, serdi, zdražbe, rezdilena, kecarye, nyde, booi, pyanstva, požrehs čine inu kir i. Thes. i. so le-tim glih. Od katerih vom poprei poveim inu koker sem poprei poveidal, de ty, kir take riči delaio, ne bodo erbali tiga Božyga kralevstva. [22]Ti saduvi pag tiga Duha so: lubezen, vesselie, myr, preterple- ne, periazen, dobruta, vera, [23]krotkota, zmassane, zuper le-take riči nei ta postava. [24]Zakai kateri so Cristusevi, ty cryžaio nih messu ž nih lušti inu želami. [25]Aku mi živimo v tim Duhu, taku v tim Duhu hodi- mo. [26]Ne želymo po prazni hvali, de bi vmei sebo eden drugiga dražili inu eden drugiga nydali. ta vi. CaP. R A. v tim 227 TA LYST H TIM GALATARIEM. a. V tim drugim deilu tiga petiga capitula ie s. Paul začel vse kersčenike sylnu opominati, de se imaio lubiti vmei sebo, grehov varuio inu dobra del- la delaio. Zakai ty prov verni, kir so skuzi to vero pravični inu otroci Božy ratali, so tudi pryeli S. Duha, ta nee druguč rody inu ponavla, de začno tu suie lastnu messu ž nega lušti inu hudimi želami v sebi cryžati, klati inu moryti, de mora po syli čez nega volo biti Bogu inu nega bessedi pokornu. Obtu ie dial: »Smo li v tim Duhu živi, v tim Duhu tudi hodimo.« Kadar pag čestu vmei kersčeniki se pergodi, de eni v globoke grehe inu časi čez inu zubp[er] nih volo pado. S takimi vely s. Paul tim pridigariem inu tim drugim vučenim stonovitim kersčenikom lipu okuli hoditi inu nekar, koker so ty kecary novaciani diali, zdaici iz te gmaine pehniti inu ferdamnati, temuč spet h ti pokuri perpraviti inu v ti veri poterditi. Per tim vely, de se oben verni suiem darum, suio brumo inu kunštio čez druge ne prevzame, zakai vsaki zavolo suiga porodniga greha more hitru v grehe pasti. Inu ka- dar bomo merli inu na sodni dan pred Bugom stali, nom te prazne hvale ništer ne bodo pomagale. B. Vely farmanom, de se pruti nih pridigarie[m] hvaležni inu dobrotlivi izkažo, vely obilnu seyati, dobru pridigariem inu vsem lude[m] diati, zakai tu bo na sodni dan zadosti povernenu; od tiga 367. 1 Kor 9,4–14; berite, kai Paulus, 1. Cor. 9, 2. Cor. 8, 9, pravi inu Math. 25, 367 kai bo Cri-2 Kor 8,10.11; stus na sodni dan h takim govuril. Seyati na messu ie hudu diati, tim 2 Kor 9,1.9; Mt 25,34–40. messenim luštom suio volo dopustiti. Na koncu vely vsem kersčenikom se varovati pred falš, hynavskimi vučeniki, kir te ludi od te prave vere v Je- zusa na te Moizeseve inu človeske postave napelavaio. Veliku klaffaio od Božyh službi, oli oni sami obene prave, verne službe ne dopernesso, hote od 368. Imeiti. ludi imeite, 368 de bi k mašom hodili, m/a/še naiemali, offrovali, praznovali, rumali, cerqve zydali, sveče žgali, s cryži okuli hodyli, svetnikom služili, za mertve maše brali, vigilie plačovali. Inu per tim ništer ne vuče od Cri- 369. Ali tudi: oppra­ stusa inu od nega odpravila, 369 od vere v nega, od Božyga strahu, od lubezni vila, kot Trubar v pruti Bogu inu pruti bližnimu, Desset zapuvidi inu tiga evangelia prov ne podobnih kontekstih običajno rabi; izlagaio, tih s. zacramentov prov ne dile, nih stanu inu lebna ne derže inu ni povsem jas no, ali ne pelaio po Božy bessede, 370 temuč vsi sromoti, nečistosti, v smertnih grehih gre za napačen tis­ prebivaio. Inu taki falš, nesram ni pridigary, pravi tukai s. Paul, ne isčeio karski stavek črke p ali za vpliv nemške ž nih besede die Lei stung, kontekst dopušča obojno razlago. 370. Bessedi. 228 ta vi. CaP. 89 ž nih vukum izveličane tih suih ovčic, temuč suio čast, hvalo inu suiga pryda, de per tim myr, pokoi inu dober leben imaio. Ampag Paulus, vse pravi pridiga- ry, kir te ovčice iz serca lubio, dobru hote, moraio na tim sveitu povsod veliku terpeti. Lubi bratie, aku kei en človik bo prenag len s ka- A kim tadlom, taku vi, kir ste duhovski, podpryte taci- S teimi vernimi, kir iz šibkote, z nevolo ga s teim kratkim371 duhum. Inu gledai ti sam na sebe, grešio, imaio ty za-371. Krotkim. stopni z lepimi pod- de tudi ti ne boš izkušovan. vuki spet na pravi [2]nossi eden tiga drugiga butoro inu taku bote dopolnili to postavo Cris tusevo. stan perpraviti. Oben s to suio bru- mo oli kunštio se ne- [3]Zakai aku se kei enimu zdy, de ie on kai, kadar on ma prevzeti. ništer nei, ta isti sam sebe v sui misli obnorri. Ioh. xiii, [4]En vsa- keteri pag probirai tu suie dellu inu tedai on sam na Rom. xv, xiiii. nim bo to hvalo imel inu nekar na enim drugim. [5]Za- kai en vsaketeri to suio lastno butoro ponesse. B [6]Ta, kir bo podvučen s to bessedo, podeli od vsiga dobriga s teim, kir ga vuči. Vučenikom sliši nih [7]ne zahaiate, Bug se ne lon. Vsaketeri, kir pusti zašpotovati. Zakai, karkuli ta človik seye, tu is- hudu oli dobru dei, bo imel počasu sui tu ko372 on žel. platež. 372. Bo. [8]Zakai kateri seye na suie messu, ta bode tudi žel od messa tu poglublene. Ampag kateri i. Cor. ix, Luc. xvi, bo seyal na tiga Duha, ta isti bo tudi žel od tiga Du- i. Thes. iii, i. Thi. vi. ha ta večni leben. [9]Obtu ne utrudimo se dobru delai- oč, zakai mi bomo tudi per pravim čassu želi prez truda. [10]Za tiga volo, kadar zdai ta čas imamo, sturi- mo tedai dobru pruti vsem, nerveč pag h tim hyšnim, kir so te naše vere. C [11]Vi vidite, kakov velik lyst sem vom pissal R ii z muio Ty verni se imaio 229 TA LYST H TIM GALATARIEM. pred samohvalci inu z muio roko[?] [12]ty, kir se hote sturiti perietni po hynavci varovati, za- kai taki veliku od tim messei, ty isti vas permoruio, de bi se obrezali dobrih dell vuče inu zapovedaio, oli oni samuč zatu, de zavolo Cris tuseviga cryža ne bodo tiga ništer sami ne preganena terpeli. [13]Zakai oni sami, kir se puste ob- sture. Math. xxiii, rezati, ne derže to postavo, temuč oni hote, de se vi Gal. v, Psal. cxxv, pustite obrezati, de se bodo mogli hvaliti v tim vašim ii. Cor. iiii. messei. [14]Ampag od mene bodi deleč, de bi se iest hotel hvaliti, samuč v tim cryži našiga Gospudi Jezu- sa Cristusa, skuzi kateriga ie meni ta sveit cryžan inu iest timu svitu. [15]Zakai v Cristusu Jezusu ne vela ne 373. Neobrezovane. obrezovane ne neobrozovane,373 temuč ta nova stvar. [16]Inu čez vse te, kir hodio po le-ti reguli, bodi myr inu milost inu čez ta Izrael Božy. [17]Naprei vsaki pusti 374. Tellessu. mene z mahom, zakai iest nossim na muim tellussu374 te šrymffe tiga Gospudi Jezusa. [18]Lubi bratie, ta gnada tiga našiga Gospudi Jezusa bodi z vašim duhum, amen. h tim galatariem ie iz Ryma 375. S stavkom »H bil pissan.374 tim Galatariem ie iz Ryma bil pissan.« Trubar sledi L1545: »An die Galater / Gesand von Rom.« V takega zaključka poglavja ne pozna. 230 S v e t i g a p a u - l a l y S t u v i , h t i m e f e z e r i e m , f i l i p e r i e m , c o l o s s e r i e m , t e s s a l o n i h e r i e m , t i - moteu, titu inu filemonu pissani, zdai per- vič v ta slovenski iezyk tolmačeni inu kratku, zastopnu izloženi skuzi Primoža Truberia Crainca. Des heiligen Pauli Episteln, die er an die Epheser, Philipper, Colosser, Tessalonicher, Thimotheum, 376. Svetega Pavla Titum unnd Philemonem geschriben, zum er- pis ma, pisana k Efe- sten mahl in die Windische Sprach verdol- žanom, Filipljanom, metscht und mit kurtzen, verständi- Kološanom, Tesalo- gen Argumenten und Scho- ničanom, Timote- lien erkläret. 376 ju, Titu in Filemonu, zdaj prvič prevede- na v slovenski jezik in razložena s kratki- esa. 52. rom. 15. mi, razumljivimi po- jasnili in razlagami. Quibus non est annuntiatum de eo, videbunt, et qui non audierunt de eo, intelligent. 377 377. Iz 52,15: Tisti, ki jim ni bil oznanjen, bodo videli, tisti, ki niso slišali, bodo ra- V tibingi, zumeli. Rim 15,21: Tisti, ki M. D. LXVii. jim ni bilo oznanjeno o njem, bodo vide- li, tisti, ki niso slišali, bodo razumeli. Den Hoch vnd Wolgebornen / Edlen Ehrnueſten / Erberen vnd Gottſeligen Frawen / Wittiben vnd Jungfrawen / in den Fürſtenthumben Crein / Vnterſteyr / Kärnd- ten / vnnd in der Graueſchafft Görtz / etc. geſeſſen / Gnad vnd Frid von Gott dem Vatter / durch Jeſum Chriſtum vnſern Herrn vnd Hei- landt. 378 378. Transkripcija in prevod sta objavlje- n dieſen jetzigen höchſten Nötten vnnd na v: Edvard Vrečko Die Kirch (ur.), Primož Trubar: Trübſalen / die vnſerm lieben Vatterlandt / für Gottes würdt Nemški spisi 1550- überal ange- andere Nationen von Türcken vnd jres gleiches 1581. Zbrana dela fochten. Primoža Trubarja Feinden zuſtehn / vnnd ſchon / Gott erbarmſ / 11. Ljubljana 2011, am Halſ ligen / hab ich euch meinen inn Chriſto 149–163. geliebten Frawen / Schweſtern / Tochtern / vnd allen Gottſeligen / vnſerer Windiſchen Sprach Verwandten / kein beſſere Lehr / Troſtpredig oder Troſtſchriffte[n] / nach dem Pſalter / wölchen ich euch vor einem Jar vberſendt / nicht gewißt zuſchicken / dann eben diſe Epiſteln des H. Pauli / die bißher in vnſere Sprach nicht verdolmetſchet worden. Dan[n] die des H. Pauli Schrifften offt mit Ver ſtand vnd fleißig Paulus iſt der durchleſen / dieſelbigen vberkommen durch Würckung des H. Geiſts / heilige[n] Schrifft rech- nicht allein den rechten Verſtand des Geſetzes vnd Euengelij / was die ter Außleger / vnd aller Sünde ſey / wie der Menſch widerumb vor Gott from / heilig / gere- Chriſten cht / vnd ewig ſelig werden möge / ſonder ſie erlehrnen auch darauß tröſter. zuerkennen / die rechte Haupturſachen / vnnd können A ij recht 233 vSem Crain- C O M i n U S L O V E n O M mylost, pravo vero inu volnu terplene od Buga Očeta skuzi Jezusa Cristusa prossim. i izvoleni Božy, aku hočte v ti pravi Ta stara, prava vera, veri inu v pravim zastopu vsiga S. pi- vsi pravi Božy navu- ki inu trošti le iz sma biti poterieni inu zagvišani inu v Svetiga pisma, zuseb svetiga Pavla, se na- sadašnim kregu, dišputiranu inu štri- vuče. tanu za vere volo, kateri deil, mi lu- terski oli ty papežniki, prov vuče, ve- ruio, pridiguio, kersčuio, obhaiaio, molio inu služio Bogu, iz grunta, risnično, od samiga Boga inu nega Synu biti navučeni inu podvižani inu aku hočte veiditi po risnici inu po Božy bessedi sodyti, ka- tera ie ta prava, stara, inu katera ie ta nova, falš, anticri- stova vera. Inu du, aku luterski oli papežniki so krivi inu dolžni, de so sadašni ludie taku hudi, nezveisti, de ie povsod tulikain rev inu nadlug inu de Turk taku pre- maga. Inu aku hočte v tih sadašnih težkih revah inu na- dlugah, kir povsod tim kersčenikom od Turkov inu od tih drugih anticristovih hlapcev naprei stoie, inu vseh žlaht revah, v yečah inu smerti ležoč biti prov potrošta- ni, de z dobro vystio, volnu inu z vesselem vse tu, kar B vom 235 P R E D G U V O R . vom Bug skuzi hude ludi, Turke oli bolezni naloži, ra- di preterpyte inu de s terdno vero inu s celim vupanem čakate na Božyo gvišno pomuč inu na odrešitvu od vsiga zlega, taku vi raven tiga psalteria inu tih evange- listov tudi vsa s. Paula pisma čestu, s flissom inu zasto- pnu preberite. Zakai v nega pismu imate vse štuke, ar- ticule inu navuke te prave, stare kersčanske vere, vse žlaht trošte, vissoke Božye skrivnusti, očitu preroko- vane od sadašnih časov, od anticrista, Turka inu papeža inu to pravo izlago vsiga S. pisma. govorri eden: »Oli vprašai od malih, nizkih oli vissokih, velikih Božyh inu nebeskih riči, taku te iste se mogo s teim s. Paula pi- smom spryčati, izložiti inu zagovoriti.« Od pryda inu nuca tiga pisma s. Paula naidete več pissanu v ti dolgi slovenski predguvori čez ta Lyst h tim Rymlanom. Jude, Turke, papež- Inu potehmal vsi zastopni vučeniki pravio, de te nike le-te dolge, falš izlage S. pisma zepe- kratke, zastopne pridige inu izl age čez tu S. pismu so lavaio. Obtu vsaki gledai, kai tu čistu S. ner te bulše inu pridniše, de ty ludie s teimi dolgimi pismu inu ta catehis- izlagami od tiga bibliskiga texta ne bodo odvličeni inu mus v sebi derži inu vuči. na branu zamuieni. Zakai ty so nerbulši pridigary inu nerzastopniši vučeneši kersčeniki, kir sami veden ta bi- bliski text bero, de znaio nih vero zo vsemi articuli, s čistimi, zastopnimi Božymi bessedami iz S. pisma sp- ryčati, terditi inu zagovoriti. Inu to falš, krivo, tursko inu papeško novo vero zavreči inu spryčati s teim cate- hismom inu Svetim pismom, de ie falš, Bogu inu nega bessedi zuper. Obtu sem te lystuve s. Paula kratku iz- lužil, s teim bi rad vas hotel v tim S. pismu vu- čene 236 P R E D G U V O R . čene inu zastopne vseh ozgorai imenovanih štukih sturiti. h timu dai vom Jezus Cristus suiga Svetiga Duha, amen. Molyte za me koker iest za vas. Le-tu pišem iz Derendinge, na tih trieh kralev dan, v tim le- itu po Cristusevim roy stvu 1567. Vaš vseh zveisti služabnik. Primuž Truber Crainec. OD ti- 237 1 OD TIGA MEIS- TA E F E Z A . U meistu Efezus v ti zadni Mali Azii, v ti Io- V tim meistu Efezu se ie velika lotrya, niski deželi leži, ie enu staru, veliku, slovenu malikovane inu cu- meistu, sazidanu od Antrocla Codra, ateni- pernya dopernašala. Act. 19. 379 379. Apd 19,19.24. skiga krala synu, okuli 2900 leit po tim stva- rienu tiga svita, v tim čassu, kadar ie David kral v Iudovski deželi kraloval. Nee ime ie bilu čestukrat 380. Plinij st., Natu- preminenu, oli vsai h puslednimu ie tu ime Efezum obder- ralis historia 36.21: »Graece magnifi- žalu. Inu v tim čassu, kadar ie sveti Paul pridigal, ie bilu enu centiae vera admira- veliku, bogatu, eniga velikiga imena meistu zavolo mnoge- tio exstat templum Ephesiae Dianae tere kupčye, kir so se v tu istu meistu od vseh dežel vkupe CXX annis factum a dopernašale. Inu zavolo, kir v tim meistu Efezu ie bil tudi tota Asia. in solo id palustri fecere, ne en grozzen velik, lep tempel tei aydovski bogini Diani sa- terrae motus sen- tiret aut hiatus ti- zidan, od kateriga tudi Plinius le-taku piše. De ty deželani meret rursus ne in te Aziatiske dežele so en velik tempel tei bogini Diani bili lubrico atque in- stabili fundamen- sazidali, na tim so dveistu inu dvaisseti leit delali, ta ie bil ta tantae molis lo- štyristu pet inu dvaisseti stopin dolg, dveistu inu dvaisseti carentur, calcatis ea substravere carbo- širok. 380 V nim ie bilu stu sedem inu dvaisseti strebrov, od nibus, dein velleri- vsakiga kralla postavleni, vsaki ie bil vissok šestdesset sto- bus lanae. univer- so templo longitudo pin. Inu v tim istim templi ie bila velika frainga inu zavolo est CCCCXXV pe- dum, latitudo take frainge inu kupčye so iz vseh dežel vsi žlaht ludy inu CCXXV, columnae veliki lotry tiakai prišli, perbežali inu v tim meistu prebivali, CXXVII a singulis re- gibus factae LX pe- de v tim Efezu se ie veliku malykovane, veliki grehi, curba- dum altitudine, ex rya, prešuštvu, golluffia inu cupernya dopernašalu. iis XXXVI caelatae, una a Scopa. ope- A S. Lucas ri praefuit Cher- siphron architec- tus.« 239 381. Apd 19,19. S. Lucas, Act. na 19., 381 piše, de k animu čassu, kadar ie s. 382. Suidas, srednjeveški grški en- Paul pridigal, so ty, kir so nega pridigi verovali inu na ciklopedist; avtor enciklopedije oz. leksikona Suidae lexicon. O nje- kersčansko vero stopyli, so k animu malu za petdesset govem življenju je znano le to, da je živel sredi 10. stoletja, najverje- tavžent dessetakov, tu ie, pet tavžent inu za šeststu zlatih tneje v Carigradu. Njegovo delo, cuperniskih buqvi sežgali. Suidas382 piše, de enkrat se ie en urejeno po abecednem zaporedju črk, je eden najpomembnejših do- Milesier z anem Efezeriem fehtal inu štrytal, oli ta Efezi- kumentov grške filologije, jeziko- slovja in književne zgodovine nje- er ie vselei premagal, taku dolgu, de se ie bilu nešlu, de ie govega časa. Grško-latinska editio na nega v gližni efezirske puštabe zapissane imel. Inu ko- princeps je bila izdana v Milanu leta 1499; knjiga je bila v Trubarje- ker so ti isti puštabi od tiga Efezeria proč diani inu vzeti vem času eden od kompendijev tudi za področje cerkvene zgodo- bili, ie ta Milesier tiga Efezeria premogel. Od tiga ie tudi vine, kajti Suidas je vanjo zapisal per tih, kir latinski govore, ena perpuvid ephesiae li- številne biografske podatke in ski- ce. Delo je danes dostopno na šte- terae,383 tu ie, eni puštabi inu caractery, s katerimi so se vsi vilnih spletnih portalih, Trubar pa se je nanj skliceval že v 10. poglav- žlaht nesreči hoteli ubraniti inu obarovati. ju Dolge predguvori (1557) , Pri- Božia besseda pov- V le-tim velikim grešnim, hudobnim inu malykovskim mož Trubar, Tiga Noviga testamen- sod hudiča premaga, ta ena dolga predguvor, 1557, pog. malikovane doli tare. meistu ie Gospud Bug hotil tudi sebi eno cerkov skuzi to X, v: Jonatan Vinkler (ur.), Primož Trubar, Tiga Noviga testamenta ena pridigo tiga s. evangelia vkupe zbrati inu narediti. Obtu dolga predguvor 1557, En regišter, ie on s. Paula v to Efezo poslal, v tim ie on try cela leita ena kratka postila 1558, Zbrana dela Primoža Trubarja 8, Ljublja- pridigal, dosti aydov na kersčanstvu preobernil, veliku v na 2012, 42. nim terpil. Inu ie za sebo dobre, zveiste pridigarie, šcoffe 383. Έφέσια γράμματα, efeške črke. inu pastyrie pustil. Od tiga vi berite Acto. 19, 20, Šlo naj bi za mistične besede, ki so bile zapisane na kroni, pasu 1. Cor. 15.384 Tulikain od tiga meista inu nogah znamenitega kipa Ar- temide v Efezu. Izrekanje teh be- Efeza inu templa sed je veljalo za urok, ljudje pa so Diane. jih nosili zapisane na koščkih per- gamenta kot amulete (podobno Argumen- kot židovski filakterij); efeške črke naj bi zdravile bolezni, odganja- le zle duhove in prinašale zmago na različnih tekmovanjih (Harry Thurston Peck, Harpers Dictionary of Classical Antiquities, New York, Harper and Brothers, 1898). 384. Apd 19,18, 23–40; 20,17–35; 1 Ko 15,32. 240 2 Argumentum, tu ie SUMMA , KRATIK ZA- P OPA DI K , K A I I N U K A KO - v e r i č y s . p a u l v l e - t i m l y s - tei h tim Efezeriem po redu vuči. Veti Paul v le-tim listei od velikih, glo- S. Paul povsod vuči, kai nom priduie oli bokih, lepih, pridnih inu potrebnih nuca inu kai mi ima- ričy govori, vuči inu piše, za tiga volo ie mo povsod diati. le-ta lyst vselei od vsih zastopnih ker- sčenikov za velik deržan inu nerveč bran. Inu on se mora na dva deila raz- diliti. V tih pervih tryeh capitulih on le vuči, kai inu kakov ie ta vuk tiga S. evangelia, de se skuzi ta isti vse dobrute inu zaslužena tiga Božyga Synu vsem ludem očytu ozna- nuio inu ponuio, kateri navuk ie nim poprei try leita očitu pridigal. Potle v tim drugim deilu, v tih puslednih tryeh capitulih, vučy, koku vsaki kersčenik v tim nega stanu inu poklycanu se ima pruti Bogu, pruti ludem inu sam sebo deržati. Inu le-ta dui vuk v le-tim lystei zo vsem flis- som tim nega farmanom inu vsem kersčenikom naprei derži, vuči inu opomina, de ga gorivzamo, slušaio inu per nim ostano do konca. De se od nega nikomer ne puste odvleči, ne na druge navuke zapelati. A ii V tim 241 A R G U M E N T S . PA U L A L Y S T U V tim pervim capituli dolgu inu lipu pravi inu vuči, ka- kova štima inu navuk ie tiga S. evangelia, de se skuzi nega vsem lude [ m ] naprei nesse inu ponuie vse žlaht dobrute tiga Božyga Synu, katerih dobrut ie ta perva, de skuzi Cristusa bodo žegnani vsi žlaht ludy, inu izlaga to pervo oblubo, timu Adamu inu Abrahamu sturieno od tiga žen- skiga seimena. Inu de le-ta žegen oli dobruta Cristuseva ne bo telesna oli pozemliska, tu ie, de bi ty verni na tim sveitu imeli dosti blaga, veliku gospostvu, veliko čast, do- ber čas inu leben, temuč ta žegen oli dobruta Cristuseva bode duhovska, večna inu nebeška. De bodo obdileni s to brumo inu pravico, kir pred Bugom vela, nim bo dan S. Duh, de bodo erbyči tiga večniga lebna. Ta druga Cristu- seva obluba, pravi tukai s. Paul, ie le-ta, de smo iz te lube- zni Božye od večnusti v Cristusu izvoleni h timu večnimu lebnu, de zavolo Cristusa bomo pred Bugom sveti, prez tadla, prez madeža, de nom ty naši grehi ne bodo persoie- ni, aku v pokuri stoymo, tih grehov, kir so zubper to našo veist, se izvabimo. Tretya dobruta, de smo zavolo Cristu- seviga zaslužena Božy otroci inu erbyči ratali. Četerta, kir smo poprei otroci tiga serda inu timu večnimu pogublenu podverženi bili, smo zdai skuzi nega lubi otroci Božy ra- tali. Ta peta dobruta ie tu odrešitvu inu odpusčane tih gre- hov, zakai my smo bili poprei pod to iečo, tlako inu težko službo tiga greha, te postave, tiga hudiča, te smerti inu ti- ga pekla, zdai pag smo my skuzi to kry Jezusa Cristusa odrešeni, smo v milosti Božy, nom ie ta brumma inu pra- vica, 242 H T I M E F E Z I O M . 3 vica, kir pred Bugom vela, persoyena, nom ie S. Duh dan, smo erbyči tiga večniga kralevstva inu le-tu vse my imamo zabston, iz gnade, skuzi tu samu zaslužene inu plačilu te krii Cristuseve. Šesta dobruta ie tu rezodivene tiga evangelia, te skrivne, čudne inu modre vole Božye, de Bug zabston, iz gnade, le zavolo tiga zaslužena Cristuseviga no [ m ], vernim v Jezusa, hoče biti milostiv, nas v to suio gnado vzeti inu izve- lyčati. Le-ta skrivna vola se v tim eva [ n ] geliu vsem lude [ m ] daie na znane inu se oznanuie. Ta sedma, de ty ludy, kir so skuzi ta greh od Buga odločeni, so skuzi Cristusa spet h Bu- gi perdruženi inu de so taku s teimi angeli ena družba inu cerkov ratali, ty Gospudi Boga, suiga stvarnika prov znaio inu ga bodo z vesseliem čestyli inu hvalili vekoma. Ta osma dobruta našiga Gospudi Jezusa Cristusa ie le-ta, de nom bo- de za nega volo dan ta S. Duh, ta ie ta naša arra, iznotra v tim sercei inu v ti visty ta isti nas trošta, pryčuie inu zagvišuie, de smo erbyči inu otroci Božy zavolo Cristusa. Inu de tako erb- sčino v nebessih bomo gvišnu inu risničnu pryemali inu pos- sedli tedai, kadar od smerti vstanemo. Le-te dobrute tiga Synu Božyga, katere nom v tim eva [ n ] geliu naprei bodo postavlene inu ponuiene, s. Paul v le-tim pervim deilu le-tiga capitula šteye poredu inu nom stavi pred uči, de te iste ima- mo rezmisliti, s teimi istimi v tih naših nadlugah se troštati inu za nee Gospudi Boga zahvaliti. TA DruGI DeIL TIGA perviga capitula.A iii V le-tim 243 A R G U M E N T S . PA U L A L Y S T U V Le-tim drugim deilu tiga perviga capitula se s. Paul pruti tim Efezeriem dober dela, nee hvali zavolo nih vere inu kir to nih vero skuzi to lubezan pruti tim vernim iz- kazuio, zatu on hvali Boga inu prossi, de ta luč tiga evange- lia per nih ne ugasne, temuč de se le čedale širše vužiže, de bi skuzi tako luč vsi ludy spoznali to muč inu oblast Jezusevo, katero on ima čez vso stvar, čez vse gospodstvu inu čez vsa imena, kir so v nebi inu na zemlu, inu koku ie Bug Oča ne- mu vse ričy podvergal inu ga ie postavil k ani glavi inu go- spudi te nega cerqve. TIGA DruGIGA CAPITuLA navuki inu trosti, od porodniga greha inu koku, s čim te Cristuseve dobrute nase perpravimo. V Le-tim drugim capituli odspreda pridiguie inu piše od tiga porodniga inu erboviga greha, od nega sadov inu pravilla, de zavolo tiga greha ie vsa človeska žlahta podveržena tei semrti inu tei krivi zludievi syli. Inu de ta zludi v tih ludeh, kir so zavolo tiga greha od Buga odver- ženi, ie močan, grozzovitu v nih rezbya inu nee koker te suie ietnike v mnogetere inu velike, garde grehe napelava inu perpravi inu ta naša človeiska natura, kir ie skuzi ta greh izkažena inu huda ratala, ne more timu tyrannu zlu- diu od sama sebe zubperstati. Obtu taki ludy deio inu do- pernašaio vse tu, kar ie Bogu inu nega postavi zubper. Za tiga 244 H T I M E F E Z I O M . 4 Za tigo385 volo so vsi ludy, kir so pod teim grehom, pod to 385. Tiga. oblastio Hudyčevo inu so po naturi, dotle ne bodo dru- guč skuzi S. Duha royeni, otroci tiga serda, odločeni h ti- mu večnimu paklenskimu terplenu. Le-tu grozzovitu inu strašnu kralevstvu tiga greha, te smerti inu tiga hudiča inu to strašno inu žalostno sylo inu tyrannio, kir čez to človesko naturo regira inu pod suio oblastio derži, hoče sveti Paul, de spoznamo inu de se čez no splačemo. De tu vse cilu človestvu od take syle tiga gre- ha inu hudyča suio močio inu suio brumo se ne premore odrešiti, ne premagati, temuč de ie moral ta Večni Oča iz ž nega prevelyke milosti poslati suiga Synu, kateri ie nas bo- ge ietnike iz te britke ieče tiga greha, te smerti inu tiga hu- dyčeviga kralevstva odrešil inu odkupil. Obtu, kadar ie s. Paul od tiga greha inu od tih žalostnih ričy, katere čez vse ludy zavolo tiga greha prido, pridigoval, natu on zdaici po tei prydigi te postave začne vučyti inu pridigovati to vesselo pridigo tiga evangelia, de vsi ludy le skuzi Cristusa iz lube- zni Božye bodo iz take strašne, grozzovite inu večne ieče rešeni. Obtu on letaku piše: »Bug, kir ie bogat v ti milosti, zavolo te velike lubezni, s katero ie on nas lubil že tedai, kadar smo mert vi bili v tih grehih, nas ie sred s Cristusom žive sturil (skuzi gnado, de ste vy ohraneni) inu ie nas ž nim red obudil od smerti inu ie nas ž nim red possadil v ta nebe- ški stan v Jezusu Cristusu.«386 386. Ef 2,4–6. Potle inu raven tiga pravi, koku, s čim, skuzi kai se mi take dobrute tiga srednika, odvetnika inu sprav- lavca 245 A R G U M E N T S . PA U L A L Y S T U lavca našiga, Jezusa Cristusa, diležni sturimo, primemo inu nase perpravimo, kir pravi: »Vy ste iz gnade izveličani 387. Ef 2,8. skuzi to vero,«387 tu ie: kateri hoče tiga Cristuseviga zaslu- žena biti diležan, ta isti ima inu mora verovati inu očytu pred vsemi ludmi spoznati, de on skuzi le-tiga samiga cri- žaniga inu gorivstaneniga Gospudi ie z Bugom zmyrien inu spravlen. Inu de on skuzi le-tiga samiga ima odpusča- ne vse grehov inu de le-ta vera ie nemu persoiena k ani pravici, tu ie: on ie sturien pred Bugom pravičin, nega molytve so od Buga uslišane, nega Bug brani inu ohrani inu le-tu vse zabston, iz gnade inu milosti Božye, ne za- volo nega Synu, srednika inu odvetnika našiga, inu nekar zavolo obenih dobrih dell, katere bi on popre/i/ oli potle bil sturil. De se z obeno ričyo pred Bugom ne hvali, te- muč vso čast inu hvalo timu crižanimu inu gorivstanenimu Jezusu da, de ta isti sam ga ie izvelyčal. Zakai sam Cristus ie nom od Buga dan k ani modrusti, k ani pravici, k ani 388. 1 Kor 1,30. svetusti inu k animu odrešitvu. 1. Cor. 1.388 Obtu tudi tukai sveti Paul pravi: »Vy ste iz gnade izveličani skuzi to vero inu tu istu nekar iz vas, onu ie en dar Božy inu nekar iz tih 389. Ef 2,8–9. dell, de se nisče ne hvali.«389 OD DOBrIH DeLL Inu OD PrA- vih Božyh službi. Inu kadar ie s. Paul ta pravi navuk, koku inu skuzi kai ta grešni človik pred Bugom brumen inu pravičen 246 H T I M E F E Z I O M . 5 pravičen rata, izguvoril inu ta nega gvant polužil, začne zdai- ci vučiti od tih dobrih dell inu od tih pravih Božyh službi, kir pravi: »Mi smo nega dellu, stvarieni v Cristusu Jezusu h tim dobrim dellom, h katerim nas ie Bug poprei perpravil, de imamo v nih hodyti.«390 S katerimi bessedami on pryčuie, de ty 390. Ef 2,10. ludi v tim začetku so bili stvarieni, de bi imeili Boga čestyti, hvalyti, brumni biti inu de bi bili en tempel, cerkov inu šotor Božy, oli le-ta tempel oli šotor ie skuzi tiga hudyča inu ta greh taku rezvalen inu izpačen, de ie potreba bilu ta isti spet druguč stvaryti inu sturiti, inu tu ie sturienu skuzi Cristusa, to Bessedo Božyo. Ta isti ie vzel nase to človeisko naturo inu on, kir ie bil brumen, svet, pravičen, ie za nas nepravične inu krive en offer ratal, de ie nas taku iznov spet druguč stvaril inu sturil, de smo skuzi to nega kry brumni inu sveti ratali inu de smo postali en tempel inu šotor Božy, v katerim S. Duh prebiva, inu de noter v nas začne inu vžiga eno novo luč, ta leben, pravico inu vesselie inu sturi, de smo ena nova, druguč sturiena stvar, premineni inu nakloneni od hudiga na dobru, de sovražimo ta della hudyčeva inu lubimo ta della tiga Sveti- ga Duha, katera dopado Bogu. Za teim opomina te ayde, kateri so skuzi to pridigo tiga evangelia h pravi veri v Cristusa prišli, de imaio Boga zahvaliti, kir so poprei deleč od Buga inu od nega gmai- ne bili, so zdai Božy ludy ratali. Per tim tudi pravi, de te iudovske Moizesove postave od vunanih službi bodo doli diane. H puslednimu pravi od te prave kersčanske cerq- B ve, 247 A R G U M E N T S . PA U L A L Y S T U ve, kakova inu kei ie, de ie sezydana na ta grund, tu ie, na ta navuk inu pysmu tih iogrov inu prerokov, kir pravi: »Vy neiste več gostye inu osobieniki, temuč ravenpurgary tih 391. Ef 2,19. svetnikov.«391 SuMMA Inu ArGuMenT tiga tretyga capitula. VTim tretym capituli pravi, de ie on zavolo tiga evan- gelia, kateri ie on tudi tim aydom prydigoval inu nee vučil, de te iudovske postave h ti pravici, kir pred Bugom vela, ništer ne pomagaio, od tih hudih, nezasto- pnih Iudov v iečo perpravlen. Per tim on dolgu pravi od nega poklycana inu službe zavolo, de ty efezery inu vse cerqve veido, de ie on od Buga poklycan h timu pridi- garstvu inu de se nega vuku, kateri ie Božy, moder, ču- den, skriven, veruio inu de tiga praviga Boga inu nega Sinu Jezusa Cristusa, gospudi našiga, prov spoznaio inu de skuzi nega smeyo stopyti pred Buga inu klycati »abba Pater«, lubi Oča. Za teim opomina vse ludy, de se zavolo nega nadlug inu ieče ne zmotio inu od navuka tiga evangelia ne odstopio. Per tim tudi nim pravi, de on iz serca moli za vse kersčeni- ke, de oni bodo obderžani skuzi S. Duha per pravi veri v Jezusa do konca. na koncu on zahvali Boga zavolo, kir vselei tei cerqvi več da, koker ga prossi. TA DruGI DeIL Le-Te ePIS- tole se začne v le-tim četertim capituli. V le-tim 248 H T I M E F E Z I O M . 6 V Le-tim capituli začne vučyti, koku se ty verni, kir so z Bugom skuzi to vero v Cristusa spravleni, ž nih lebnom inu dianem v nih poklycanu se imayo deržati inu v nih stanu služiti Bogu, inu on ta dobra della v le-tih tri- eh puslednih capitulih dili na try delle. nerpoprei na ta cerkovna. Potle na purgarska. H tretimu na ta hyšna oli domača dobra della. Inu nerpervič on zapoveda, de v ti cerqvi ty prydigary bodo eniga duha inu ene misli. Zakai, naisi ty prydigary ž nih darruvi neiso vsi glih: eden ima en vegši dar koker ta drugi od Buga, de ie eden vučeneiši, nemu bule gre tu prydigovane od rok koker timu drugi- mu. Oli vsai taki daruvi bodo le od Buga vsakimu dani, de ž nimi imaio služyti tei cerqvi, ž nimi to cerkov zydati, bulšati inu reztegovati. Zakai vegša kuga oli žlei za v to cerkov, v tu kersčanstvu ne more pryti koker ta kreg, zdražba, rezlotik inu souvraštvu tih pridigariev. Obtu s. Paul dolgu tukai v le-tim četertim capituli govori od dar- rov, kateri so tim pridigariem od Božyga Synu dani. Zatu ie on v nebu šal inu iečo uieto sebo pelal inu ie dal daruve tim ludem, ie poslal čez te iogre inu čez to cerkov tiga Svetiga Duha, ta isti ie to cerkov napolnil inu ciral z mno- geterimi darruvi. S katerimi daruvi se ima na tim sveitu ta luč tiga evangelia obderžati inu v ti cerqvi ta pravi navuk inu lubezan ohraniti, de ty ludy na Buga prov veruio inu na nega klyčeio inu de se ta cerkov od te prave vere inu od praviga navuka skuzi falš vučenike ne pusti odpelati, temuč de per tei spoznani risnici Božy, v myru inu v lube- zni do konca ostane. B ii Potle 249 A R G U M E N T S . PA U L A L Y S T U Potle v tim drugim deilu tiga četertiga cap. vuči od pur- garskih ričy, koku se imaio ty verni ž nih lebnom, životom inu pruti tim ludem deržati, de nemaio več koker ty aydi, kir Boga inu našiga Gospudi Jezusa Cristusa ne znaio, v ve- liki slipoti hodyti inu vsi žlaht sramoti prebivati. Zakai ty aydi ty so oslipleni, malykuio, curbario, vso žlaht lotryo, hudobo, nečistost inu sramoto dopernašaio. Taka nečistost inu sramota ima biti deleč od svetnikov, kateri so od Buga h ti pravi veri poklycani inu so druguč royeni skuzi S. Duha, temuč vsi verni kersčeniki imaio tiga stariga človeka ž nega hudo, izkaženo šego inu naturo izleči inu tiga noviga člo- veka obleči, kateri ie po Bugi v ti pravici inu svetusti stvari- en. natu on začne poredu šteti, kakove inu katere grehe ty kersčeniki od sebe imaio odložyti inu nih se izvabiti, tu ie laže, serd, tatvyno, garde bessede, nyd, souvraštvu, offart, reznašane, opravlane inu vso žlaht hudobo. Inu se imaio gvantat inu nase obleči ta leipi, belli, novi gvant, tu ie, oni imaio biti risnični, krotki, milostivi, dobrutlivi, lubeznivi inu de ima eden tiga drugiga vučyti, opominati inu napelo- vati na vse dobru, na brumo inu poštene. TA V. CAP. VTim petim cap. še pag od tiga, kar ie v tim četer- tim začel, govori inu vuči, de ty kersčeniki se imaio vmei sebo lubyti, eden timu drugimu zenesti, koker ie Cristus nas lubil inu nom zabsto [ n ], iz gnade vse naše grehe odpustil inu za naših grehov volo na tim 250 H T I M E F E Z I O M . 7 tim cryžu se offral. Za teim spet šteye te grehe, pred kateri- mi ty otroci Božy imaio bežati inu pred nimi se varovati, koker so vsa žlaht nečistost, lakomnost, garde inu norske bessede, vnucnu klaffane etc. Zakai s takimi grehi mi Boga reserdimo inu perpravimo, de nas za take nepokorsčine vo- lo grozzovitu štraiffa. Obtu ie potreba vsem kersčenikom, de se oni podado v to novo Božio pokors čino. Zakai Bug hoče od nas tako pokorsčino imeiti, aku ne hočmo biti štra- ifani, koker on tukai govori, kir pravi: »De taki, kir tu dela- io, ne bodo v tim Cristusevim inu v Božym kralevstvu obe- ne erbsčine imeili. «392 Inu de se oben človik nema s praznimi 392. Ef 5,5. bessedami pustyti zapelati. Zakai »za tacih ričy volo pryde ta serd Božy čez te nepokorne otroke. Obtu ne bodite nih tovariši etc.«393 Le-ta navuk inu le-tu opominane zapryčuye 393. Ef 5,6–7. inu iztegnuie, de ty kersčeniki so dolžni nega vuku inu opo- minanu slušati, potehmal so oni otroci te luči inu nekar te temnice skuzi to vero v Cristusa ratali. Obtu se nim spodo- bi, de deio, kar ie lubu Bogu, inu beižo pred černimi temni- mi hudičevimi delli inu de taka huda della svare inu štraiffa- io. raven tiga tudi zapoveda, de se varuio pred pyanstvom, inu zapoveda, de molio inu hvalio Boga. Potle zapoveda, de te žene imaio nih možem koker timu Gospudi biti pokorne. Inu ty mož ye imaio lubyti nih žene. na take bessede s. Paul en lep, zastopen navuk inu pergliho da, da v tim zakonu ta ženin Cristusa, to naveista to cerkov pomeni. SuMMA TIGA VI. CAP. B iii Vuči 251 A R G U M E N T S . PA U L A L Y S T U Vuči domača inu hyšna dobra della, s katerimi se slu- ži Bogu. Vuči, de otroci nih stariše imaio poštovati, nim biti pokorni inu de ty stariši spet nazai nih otroke imaio vučyti, redyti inu svaryti z Božym strahum. Potle pravi, koku ty hlapci pruti nih gospudom inu gospodari- em inu ty gospudi inu gospodary pruti nih hlapcem se imaio deržati. Za teim, kadar tukai s. Paul ie te kersčenike navučil, koku se oni z vero, ž nih lebnom inu dianem pruti Bogu, pruti ludem inu sami sebo imaio deržati. natu vže on te kersčenike koker ene žolnerye, kir so z dobrim orožyem inu arnažom perpravleni inu oblyčeni, vunkai na pulle na voisko pela, de serčnu inu mošku s teimi hudyčmi voi- skuio inu s to stonovito inu bessedo Božyo premogo tiga hudiča, te gospudi tiga svita inu te regente te temnice inu de nee s to molytvo od sebe odpode etc. Tulikain kratku od tiga argumenta, summe inu kratkiga zapopadka le-te epistole bodi zdai govor- ienu. Svetiga 252 8 SVETIGA PAV- LA EPISTOLA , TU IE EN LYST, pissan h tim Efezeriem. TA I. CAPITUL. A. Nerprei pravi, de on, Paulus, Jezusov ioger, le-ta lyst tim svetnikom, tu ie, vsem vernim v tim meistu Efezu piše, inu nim dobru vzdaie, službo spoveda, tu ie, Božyo milost, myr inu vso srečo od Buga skuzi Cristusa prossi. Potle hvali Boga zavolo, kir ie vse verne z duhovskih žegnom žegnal, tu ie, odrešil od grehov, hudiča, pekla inu nas ie brumne inu sebi lube sturil skuzi Christusa inu iz lubezni od večnusti v Crist/u/su izvolil, de poleg nega bomo sveti inu prez tadla. Za teim šteie mnogetere dobrute, kir imamo le zavolo Christusa, de smo Božy lubi otroci ratali, de smo odrešeni, imamo odpusčane vseh grehov, de smo vučeni inu modri, de velike skrivne Božye ričy veimo, de ie nom v tim puslednim čassu ta evangeli rezo- diven, de smo skuzi Christusa ponovleni inu spet v ta pervi stan po- stavleni, de smo erbyčy Božy, de ie nom ta evangeli pridigovan, de prov veruiemo, de imamo S. Duha, de smo Božya lastyna inu le-tu vse imamo nekar za naše brume oli za naših dobrih dell oli službi volo, temuč le iz prevelike inu prebogate milosti inu dobrute Božye zavolo, de mi za tu Boga vselei, povsod na tim sveitu inu v nebessih hvalimo inu čestimo. B. Ie vessel inu hvali Boga na meistu tih Efe- zeriev zavolo, kir so to pravo vero v Jezusa imeili inu so to isto iz- kazali s to lubezanio pruti vsem kersčenikom. Inu moli za nee, de Bug, 253 H TIM EFEZERIEM Bug, Oča Jezusov, nim da tiga S. Duha, de ta isti nee prov modre sturi, de nim ta Božy stan v ti S. Troyci rezodei, de ga prov spo- znaio, nih noterne ričy, tu ie, nih pamet inu zastopnost, resveiti, de bodo prov veidili inu zastopyli, kakovu veliku blagu, kakova erbsčina vsem svetnikom, tu ie, vernim, naprei stoy po tim lebnu inu de na tu istu cilu zevupaio, zakai ta, kir tu vsem vernim oblu- buie, ie vissok, mogoč, močan, koker se ie tu vse s teim Jezusovim gorivstanenem izkazalu. Za teim Jezusa povišuie inu vzdiguie čez vse angele, čez vse oblasti, cessarie, kralle, vyude, gospudi inu čez vse, kar se imenuie v nebi inu na zemli, zakai tu cilu Bogastvu ie Cristusu vse ričy podverglu. Inu ie nega odločyllu inu postavillu, de ie on ta glava te cerqve, tu ie, vseh vernih, inu de on tu, kar na vseh vernih manka, dopolni. A Aul, en sel Jezusov Cristusov skuzi to Pravi lipu poredu, kakove mnogetere volo Božyo. Tim svetnikom inu vernim nebeške večne dobrute so nam od Bnv Cristusu, kir so v tim Efezu. [2]Gnada 394. Buga. ga394 zavolo Christusa izkazane inu inu myr vom od Buga, Očeta našiga, inu dane. 1. Cor. 1, od Gospudi Jezusa Cristusa. [3]Zahvalen bodi Bug 2. Cor. 1, 1. Pet. 1. inu Oča našiga Gospudi Jezusa Cristusa, kateri ie nas žegnal zo vsemi duhovskimi žegni, z nebeškimi 2. Tit. 1. ričmy v Cristusu. [4]Koker ie on nas v tim istim izvo- lil že tedai, preden so ty grunti tiga svita bili polo- Col. 1. ženi zavolo, de mi imamo biti sveti inu prez svarie- na pred nim v ti lubezni. [5]Inu ie nas odločil h ti ot- ročini, 254 TA I. CAPITUL. 9 ročyni, de bomo nemu otroci skuzi Jezusa Cristu- sa po tim dobrim dopadenu te nega vole [6]h ti hva- li nega čestne gnade, s katero ie nas sebi lube stu- ril, skuzi tiga lubezniviga, [7]v katerim mi imamo tu odrešitvu skuzi to nega kry: tu ie tu odpus čane tih grehov po tei nega prebogati gnadi, [8]katera se ie nom obylnu pergodila vsi žlaht modrusti inu zastopnosti. [9]Inu kir ie nom rezodil to skrivnust te nega vole po tim nega dobrim dopadenu, kate- ro ie on bil sam v sebi naprei vzel, [10]de se ima te- dai, kadar ta čas bode napolnen, prydigovati, de vse ričy v Cris tusu bodo vkupe spravlene, te, kir so v ne bessih, inu te, kir so na zemli, [11]skuzi nega samiga. Skuzi kateriga smo mi tudi h ti erbs čini prišli, mi, kir smo poprei odločeni bili po tim na- preivzetiu tiga, kir vse ričy opravi po tem sveitu te nega vole, [12]de mi, kir smo poprei vupane imeili na Cristusa, bomo h ti časti te nega glorie, na ka- teriga vi tudi vupate, [13]potehmal ste vi slišali to bessedo te risnice, tu ie, ta evangelium od vašiga izveličana, skuzi kateriga, potehmal ste vi verova- li, ste vi tudi zapečateni s teim Svetim Duhum od te oblube, [14]kateri ie ena arra te naše erbsči- C ne 255 H TIM EFEZERIEM ne h timu našimu odrešitvu, de my bomo ta nega lastyna h ti hvali tiga nega gospostva. B [15]Obtu iest tudi, kadar sem slišal od te vaše ve- Hvali inu prossi Boga, de s pomočio S. re, katero vi imate na Gospudi Jezusa, inu od te Duha tu nega nebesku vessel/i/e inu Jelubezni, katero vi imate pruti vsem svetnikom, [16] zusa ž nega oblastio, de ie glava ie te iest ne neham hvalo daiati za vašo volo, iest vas cerqve, prov spoznaio. vselei v misli imam v tih muih molytvah, [17]da ta Bug našiga Gos pudi Jezusa Cristusa, ta Oča tiga gospostva vom da tiga Duha te modrusti inu rez- odivena, de ga vi spoznate inu [18]de resveiti te očy te vaše zastopnosti, de vi bote spoznali, kakovu ie tu vupane tiga nega poklycana inu koku boga- Col. 2, ta ie ta čast te nega erbsčine na tih svetnikih [19] Ephe. 3. inu kakova ie ta vissokota inu velikost te nega močy pruti nom, kir veruiemo, po tim opravilu te nega velike močy, [20]katero ie on izkazal v Cri- stusu, kadar ga ie obudil od tih mertvih inu ga ie possadil na to suio desnico v nebessih [21]čez vse vyudstvu inu čez vso oblast inu čez vso muč inu čez vse gospodstvu inu čez vse, kar se imenuie, nekar samuč na le-tim sveitu, temuč tudi v tim prihodnim, [22]inu ie vse ričy podvergal pod nega noge inu ie postavil tei cerqvi k ani glavi čez vse 256 TA II. CAP. 10 vse ričy, [23]katera ie tu nega tellu inu tu nega dopolne- ne, kateri dopolni vse v vseih ričeh. TA II. CAP. A. S. Paul čestu te ene bessede v nega pismu deleč narazen stavi, de se čassi težk/u/, kai pravi, zastopi, obtu v le-tim deilu, kir ga hoče prov zastopyti, mora te sredne bessede s teimi pervimi zložiti le-taku: »Bug, kir ie bogat v ti milosti, ie vas ayde žive sturil, kadar ste zavo- lo tih grehov mertvi bili etc.«395 Nerpoprei tukai pravi, de Iudy inu 395. Ef 2,1–6. aydi, tu ie, vsi žlaht ludy so gvišnu mertvi inu pred Bugom so otroci tiga serda, tu ie, so po Božy pravi pravdi podverženi timu večnimu ferdamnenu. Inu de ta greh ima truy začetik: od hudyča, od človeiske lastne fray suie vole, od šege tiga svita. Za teim očytu inu zastopnu pravi inu vsem ludem daie na znane, de od take reve, grehov inu več- niga pogublena bodo vsi verni le iz prevelike gnade inu milosti Božye, zabston, zavolo Cristuseve martre odrešeni inu prosti. Koker od tiga sam Cristus govori, Ioh. 8, 396 kir pravi: »Aku vas ta Syn fray inu pro-396. Jn 8,36. ste sturi, taku risničnu bote fray inu prosti.« Od tiga tudi s. Paul Rom. 3, 4, 5 veliku piše. H tretimu pravi, de ty verni v Buga skuzi dar S. Duha bodo perpravleni inu nareieni h tim dobrim delom, h tim pravim Božym službom, katere ie sam Bug postavil inu zapove- dal. Taku v le-tim deilu s. Paul lipu ta celi kersčanski navuk, to celo pravo pokuro s kratkimi bessedami zapopade, kir pravi, de smo vsi grešniki, Božymu serdu, tei večni smerti od materniga telessa podver- ženi. Potle pravi, de skuzi Cristusa bomo spet živi sturieni, ohraneni inu v Božyo milost vzeti. Na koncu pravi, de smo dolžni služiti Bogu, C ij dobra 257 H TIM EFEZERIEM dobra della dellati. B. Tim aydom inu vsem ludem vely, de spumnio, v kakovi revi so oni poprei bili, preden so h ti pravi veri v Jezusa prišli, de neso imeili obeniga praviga zacramenta, ne znamina te milosti Bo- žye, de so bili prez Christusa, prez odvetnika, pomočnika inu prez vsiga odrešitva. De so od te gmaine Božye bili odverženi, de te Božye oblube od nega milosti inu od Cristusa nim neiso ništer nucale, de neso obeni- ga vupana pruti Bogu, ne tiga izveličana imeili. De so cilu prez Buga bili, tu ie so bili vsi žlaht revi, nadlugi inu tim hudičem prez vse Božye pomuči podverženi. Za teim pravi, de h ti Božy milosti, v tu nega to- varištvu, k vsimu dobrimu so le skuzi Cristusa inu skuzi to nega kry prišli inu h Bugi perbližani. Potle pravi, de vmei Iudy inu aydi, kadar se na kersčanstvu preoberno, nei več obeniga souvraštva, koker ie poprei vmei nimi bilu, kir so ty Iudy te ayde, ty aydi te Iude zavolo te vere souvražili inu edan drugiga zašpotovali, zakai Cristus ie obuyh ludi sprava inu myr, on ie nee z Bugom spravil inu iz tih duyh ludy eno cerkov, eno gmaino inu tellu v nim sturil skuzi to suio martro inu i/e/ tu souvraštvu, k/i/r ie bilu vmei Bugom inu vmei nimi, gori vzdignil. Obtu on v tim nega evangeliu sem ludem ta Božy myr oznanuie, de smemo prez straha stopyti pred Buga, na nega z ano missalio koker na nih lubiga očeta klycati. Obtu oni imaio vmei sebo tudi myr deržati, de taku truy prid inu saad tukai s. Paul naprei tim vernim stavi, kir skuzi to spravo inu cryž Cristusev imaio, nerpoprei, de ie tu souvraštvu vmei Bugom inu vmei vernimi gori vzdignenu. Potle, de imamo myr z Bugom, de nas Bug zavolo Christusa lubi, brani inu ohrani. Te trety, de Iudy inu aydi so obuy Bogu lubi, enu tellu, de vsi glih smeimo pred Bugom stopyti inu prossiti za pomuč. C. Na koncu lipu to cerkov defi- nira inu izlaga, kai inu kei ie ta prava, stara k/e/rsčanska cerkov 258 TA II. CAP. 11 cerkov inu gmaina, kir pravi le-taku: Ta cerkov ie enu meistu oli hyša Božya, sazydana na ta grunt tih iogrov inu prerokov, v katerim grunti ie naš Gospud Jezus Cristus ner ta vigši vogelski kamen. Inu na le-ta dragi, žlahtni izvolen kamen bodo pptle ty drugi živi kami- ni skuzi to bessedo tih prydigariev sazydani, de taku koker ty rezani inu uglaieni kameni rasto gori k animu templu inu veži timu Go- spudi inu k animu prebivalisču timu S. Duhu, kateri tempel oli hyšo Bug suim S. Duhum regira, viža, pela, vodi, posvečuie, brani inu izvelyča. Obtu ta prava cerkov inu gmaina Božya ie le ta inu obena druga, katere cerkve ie Cristus ta grunt, gdi se Cristus/e/v, iogrov inu tih prerokov vuk inu pismu vuči. Gdi se pag drigači vuči, veruie, koker per Tu/r/k/i/h, sadašnih Iudih inu papežnik/i/h, kir malykuio, falš mašuio, na mertvice kl/i/čeio, so evangeliu zubper, undukai nei ta Božya, temuč vražia cerkov. INU vas, kadar ste mertvi bili, skuzi ta prestoplena A Vsi ludy so grešniki, inu grehe, zatu so podverženi [2]v katerih ste vi nekadai hodyli po tei tei smerti inu timu šegi tiga svita inu po tim vyudi, kir ima to suio oblast hudyču, oli iz gnade skuzi Cristusa bodo v tim lufti, kateri ie en duh, kir ima tu suie dellu v tih od taciga zlega odre­ šeni, obtu so dolžni nepokurnih otrucih, Bogu hvaležni inu [3]vmei katerimi smo mi vsi ne- brumni biti. kadai prebivali v tih luštih tiga našiga messa inu smo Col. 2, Ephes. 6. delali, kar ie timu messu inu tei misli dopalu inu smo bili po naturi otroci tiga serda, glih koker tudi ty drugi. [4]Ampag Bug, kir ie bogat s to milostio zavolo te nega velike lubez ni, s katero ie nas lubil že tedai, C iij [5]kadar 259 H TIM EFEZERIEM [5]kadar smo skuzi ta greh mertvi bili, nas ie žive sturil sred s Cristusom (skuzi to gnado ste vi ohra- neni) [6]inu ie nas ž nim red gori obudil inu ž nim red possadil v ta nebeski stan v Cristusu Jezusu, [7] de ie hotel izkazati v tih prihodnih čassih tu preve- liku bogatu blagu te nega gnade skuzi to suio do- bruto pruti nom v Jezusu Cristusu. [8]Zakai iz gnade ste vi ohraneni skuzi to vero inu tu istu nekar iz vas; tu ie en dar Božy; [9]nekar skuzi ta della, de se kei eden ne hvali. [10]Zakai mi smo tu nega dellu, stvarieni v Cristusu Jezusu h tim dob rim dellom, h katerim ie nas Bug poprei perpravil, de imamo v nih hodyti. Vsi ludy, dotle se h [11]Obtu spumnite vi na tu, de ste vi nekadai aydi Bugi ne preoberno, so revni, prez Božye po tim messei bili inu ste ta neobreza bili imenova- milosti inu pomuči. 397. Imenuio. ni od tih, kir imenuie397 obreiza, po tim messei, ka- tera se z rokami sturi, [12]de ste vi v tim istim čassu bili prez Cristusa, odločeni inu izvuna te izraelske purgarsčine inu ste bili vunani od tih testamentov te oblube, vi neiste obeniga vupana imeli inu ste prez Buga bili na tim sveitu. [13]Ampag zdai skuzi Cristusa Jezusa vi, kir ste nekadai deleč bili, ste vi ty bližni sturieni skuzi to kry Cristusevo. [14]Zakai on ie ta 260 TA III. CAP. 12 ie ta naš myr, kir ie iz obuyh enu sturil, inu ie ta plut, Col. 2. kir ie v sreidi stal, doli vergal v tim, kir ie on skuzi suie messu proč vzel tu souvraštvu, [15]tu ie to posta- vo, katera ie v tih zapuvidah postavlena bila. De on iz dveyu eniga noviga človeika sam v sebi sturi inu myr sturi [16]inu de ona obba vu enim tellessu zmyri z Bugom skuzi ta cryž, skuzi kateriga ie on tu souvraš t vu umuril [17]inu ie prišal, ie oznanil v tim evangeliu ta myr vom, kir ste deleč, inu tim, kir so blizi bili. Rom. 5. [18]Zakai skuzi nega my obuy smeimo vu enim duhei puiti h timu Očetu. Kai inu kei ie ta pra[19]Obtu vže vi neiste več gostye, ne prihodni ludy, va gmaina inu certemuč vi ste purgari sred s teimi svetniki inu ty do- kov Božya. mači Božy, [20]sazydani na ta grunt tih iogrov inu pre- rokov, kateriga ie Jezus ta vogalnati kamen, [21]na ka- terim ie ta celi cymper vkupe zložen, kir raste gori k animu sveitimu templu v tim Gospudi, [22]na katerim ste vi tudi ž nim red sazydani k animu Božymu pre- bivalisču v tim Duhu. TA III. CAP. A. Pravi, zakai ie ulovlen, iz Ieruzalema v Rym pelan; za- volo, 261 H TIM EFEZERIEM volo, kir ie ta evangeli tim aydom prydigoval, koker od tiga ie Acto. 398. Apd 21,22,24– 21., 22., 24., 25., 26. capitulih398 zastopnu pissanu. Potle pravi, de 26. ta evangeli (de Bug samuč za Christusevo volo te verne hoče izveli- čati) ie ena Božya skrivnust inu en čudin, moder svit, katero skriv- nust ie Bug nemu iz milosti rezodil inu zapovedal tim aydom očytu povsod pridigati inu nim dati na znane, aku oni ta evangeli gori vzamo, de bodo zo vsemi svetniki, iogri inu preroki ravenerbyči inu diležni oblub inu nebeskih dobrut. H tretimu tu pridigarstvu visso- ku vzdiguie inu hvali, de skuzi tu isti bodo ty aydi, kir so v Božyh ričeh slipi, resvičeni, prido h pravimu Božymu spoznanu, h pravi- mu, vernimu, serčnimu klycanu inu zavupanu na Buga, tiga se vsi vyudi inu angeli v nebessih vessele. B. Potehmal vsem vernim, zuseb pridigariem, zavolo tiga evangelia od vseh stran vse žlaht nadluge veda[n] naprei stoye, zatu se dosti ludy v ti veri zmotio inu pravio: »De bi ta vera kersčanska, prov bila, Bogu dopala, taku ty k/e/rsče- niki bi tuliku ne terpeli.« Obtu s. Paul tukai prossi inu opomina, de zavolo nega ieče od vere ne pado inu tiga criža de se ne sramuio. Za- 399. 1 Pet 2,19–21; kai v/e/rnim po krivici terpeti ie čast tei cerqvi, 1. Pet. 2, 4. 399 Potle 1 Pet 4,13–16. klečoč Boga Očeta za nee prossi, de zavolo nega česty nim da suiga S. Duha, de noter v nih sercih to vero v Cristusa močno inu terdno stu- ri. Inu de Cristusevo muč inu oblast, kir se na vse štyri strani rezte- guie, inu to prevelyko lubezan pruti nom prav spoznaio. Inu de v nih ta obylnost Božya, tu ie, Bug zo vsemi daruvi, v nih prebiva. Na koncu zahvali s to cerkovio, zo vsemi vernimi Boga. A Pravi pridigary, predan ta evangeli, to OBtu iest, Paul, sem ietnik Jezusov Cristusov za vas, ayde. [2]Vi ste slišali to službo od te gnade 262 TA III. CAP. 13 gnade Božye, katera ie meni dana vmei vami, [3]de skrivnust od Cristuskuzi tu rezodivene ie meni dana na znane ta skriv- sa pridigati, ti sebi puste prepovedati, nust (koker sem vom poprei kratku pissal, poprei se puste ulo[4]iz kate- viti inu umoryti. rega vi morete beroč zastopyti to muio zas topnost na tei skrivnusti Cristusa), 400 400. Prevodna reši[5]katera v tih pervih čas- tev z oklepaji »(kosih nei bila dana na znane tim človeskim otrokom, ker sem vom poprei kratku pissal, [4] koker ie zdai rezodivena tim svetim nega iogrom iz katerega vi moreinu tim prerokom skuzi tiga Duha, te beroč zastopyti [6]de ty aydie so to muio zas topnost tudi ž nimi red erbyči inu od tiga tellessa inu diležni na tei skrivnusti Cristusa)« je Trubarjevo te nega oblube v Cristusu skuzi ta evangelium, delo; L1545 in V je [7]ka- ne poznata. teriga sem iest postal en služabnik, iz tiga daru te Ephes. 5, 1. Cor. 15. gnade Božye, kateri ie bil meni dan po tei nega ve- liki močy. Gal. 1, [8]Meni pag, kir sam ner ta manši vmei Rom. 16, vsemi svetniki, ie dana le-ta gnada, de vmei teimi Col. 1, 2. Thi. 1, aydi pridiguiem tu neizvprašanu veliku blagu Cri- Tit. 1. stusevu [9]inu de iest vsem na svitlobo dam, kakovu ie tu podylene te skrivnusti, katera ie bila od začetka tiga svita skrivena v Bugi, kir ie vse ričy stvaril skuzi Jezusa Cristusa, 1. Pet. 1. [10]de ta mnogetera sylna modrost Božya bode zdai na znane dana tim vyudstvum inu gospostvum v nebessih, po tei cerqvi, [11]po tim več- nim odločenu, kateru ie odločil v Cristusu D Jezusu, 263 H TIM EFEZERIEM Jezusu, v Gospudi našimu, [12]skuzi kateriga mi imamo slobust inu prihod s teim zavupanem skuzi to vero v A nega. Pridigary moraio terpeti, molyti za suie ovčice, de ostano serčno per veri do [13]Za tiga volo iest prossim, de ne odstopite zavo- konca, inu hvalyti Boga. lo muih nadlug, katere terpim za vašo volo, kateru ie vaša čast. [14]Obtu iest poklonuie [ m ] muia kolena pruti timu Očetu našiga Gospudi Jezusa Cristusa, [15] od kateriga se vse očanaštvu imenuie v nebi inu na zemli, [16]de vom da po teim nega bogatim gospostvu muč, de vi bote sylnu močni skuzi tiga nega Duha v tim noternim človeku, [17]de Cristus v tim vašim ser- cei skuzi to vero prebiva, de bode bote okoreneni inu gruntani v ti lubez ni, [18]de bote mogli doseči zo vsemi svetniki, kakova ie ta širokota inu ta dol- gota inu ta globokota inu ta vissokota, [19]inu de spoznate to lubezan Cristusevo, katera premaga tu spoznane, de vi bote napolneni zo vso dopol- Rom. 6. nostio Božyo. [20]Timu pag, kateri pomore čez vse ričy veliku več sturyti, koker mi prossimo oli mis- slimo, po tei močy, kir v nas opravla, [21]bodi čast v ti cerqvi. Skuzi Jezusa Cristusa, vsag čas, od več- nusti do večnusti, amen. Ta 264 TA IIII. CAP. 14 TA IIII. CAP. A. Dosehmal ie s. Paul te nerpotrebniše articule te kersčanske vere vučil, zdai pag v le-tih trieh capitulih bo vučil, kakova dobra della ty kersčeniki v ti cerqvi, v ti purgarsčini oli na rotavži inu doma v ti hyši imaio sturiti. Zdai tukai nerpoprei prossi, de za Jezusovo inu ne- ga ieče volo ty kersčeniki, zuseb ty pridigary, brumsku, poštenu, krotku inu lubeznivu zo vsemi, kir so te prave vere, ludmi, imaio myrni, ž nimi ene misli, šege inu vole biti, de glih po Cristusevim vuku veruio inu vuče. H timu ima vse verne vabyti inu perpraviti, pravi on, kir vsi glih so enu tellu, eniga duha, vsi glih prydo v nebessa inu kir imaio vsi glih eniga Gospudi, eno vero, en kerst, eniga Boga inu Očeta. Obtu vsag ž nega darum se nema od drugih ločyti, ne offertovati, zakai vsi daruvi prido le od eniga Boga, koker ty vudi našiga tellessa bodo le od ene duše regirani. B. Pravi od Cristuseviga triumfa, dobytka inu premagana, kir ie ta greh, ta serd Božy, to smert, tiga hudyča inu ta pekal premogal inu obrupal inu vse verne od taciga zlega odrešil inu sebo v nebessa pelal inu sydi Bogu na desnici, gleda na to cerkov, prossi za no, nee varuie inu ni daie S. Duha, ta nareia v ti cerqvi vse žlaht vučenike, tu pridigarstvu terdi inu brani. De skuzi te pridigarye ta cerkov iz tih živih kamenov bo zydana, reztegnena inu de gori v veri raste inu iemle inu de se ličkakim zapelavcem, kir nih vuk, pysmu inu pridigovane koker ty iegerci te burffle premečuio inu preminuio, ne puste zapelati. Za teim vely, de se tih pravih, risničnih pridigariev derže, kateri Cristusev vuk, kir ie naša glava, začetig inu konec vsiga praviga vuka, prov pela, koker ty preroky, kir so se le Cristusa koker ty vudi te glave inu tiga tellessa deržali, te iste oni imaio D ij slušati. 265 H TIM EFEZERIEM slušati. Inu ty pridigary imaio vkupe deržati inu te ludy v ti veri vkupe skladati, koker en cymmerman bruna, kadar cympra eno hyšo, vkupe sklada. C. Odspreda ie nerveč te pridigarye vučil, de zmislio, de so od samiga Cristusa h pridigarstvu postavleni, de od nega imaio vse dobre daruve, de s teimi imaio glih, z ano missalio to živo cerkov Božyo zydati inu rezt/e/govati. Zdai pag vuči te gmain ludy, de spumnio, v kakovi slipoti so bili, kir so maylikom služylli, neiso greh za greh imeili, vsi žlaht lotry inu v nečistosti prebivali, od Buga so bili odločeni, neso na Bugi obeniga trošta v ti smerti, ne vesselia imeili. Obtu vely, de to šego tiga perviga stariga Adamoviga grešni- ga človeka, kir od Cristusa, ne od Božyh ričy ništer ne zna, imaio od sebe odločyti inu zapustiti inu to šego Cristusevo nase vzeti, ta pravi zastop od Buga inu od nega vole skuzi ta evangeli pryeti, v pravici inu v svetusti prebivati, več ne lagati, serdyti, krasti, gardu inu hu- du ne govoriti, temuč vsem ludem dobru reči inu sturiti. A Pridigary inu vsi verni imaio biti krotki, myrni, zanešavci, IEst, ietnik v tim Gospudi, vas natu prossim, de vi taku hodite, koker se spodobi timu vašimu po- vkupe v lubezni derklycanu, h katerimu ste vi poklycani [2]zo vso pohle- žati. Phil. 1, vsčino inu krotkoto, z volnim terplenem, de edan timu Col. 1, 1. Thes. 2. druzimu zanesse v ti lubezni, [3]inu se flissaite, de ohra- nite to glihoto tiga Duha skuzi to zavezzo tiga myru. Rom. 12, [4]Bodite enu tellu inu en duh, koker ste vi tudi po- 1. Cor. 12, Mal. 2, klycani na enu samu vupane vašiga poklycana. [5]En 2. Cor. 10. sam ie Gospud, ena vera, eden kerst, [6]eden Bug inu Oča 266 TA IIII. CAP. 15 Oča naš vseih, kateri ie čez vse inu skuzi vse inu noter vseih vas. [7]Ampag enimu vsakimu vmei nami ie dana ta gnada po tei meri tiga darovane Cristu- seviga. [8]Obtu on pravi: »Kadar ie on gori šel v to vissoko- B Cristus iz nebes daie to, ie on to iečo uieto pelal inu ie dal darruve tim lu- mnogetere vučenike. Psal. 68, dem.« 1. Cor. 12. [9]Kir ie on pag »gori šel«, kai ie? Samuč, kir ie on poprei doli bil šal na te zdulaine kraye te zemle? [10] Inu ta, kir ie doli šal, ta isti ie tudi gori šal čez vsa ne- bessa, de vse ričy napolni. [11]Inu ta isti sam ie te ene postavil h tim iogrom, te ene pag h tim prerokom, te ene pag h tim evangelistom, te ene pag h tim pa- styriem inu vučenikom, [12]de ty svetniki bodo narov- nani h timu dellu tiga pridigarstva, skuzi kateru bo tu tellu Cristusevu gori sazydanu [13]dotle, de mi vsi ti- akai pridemo k ani veri inu k animu spoznanu tiga Synu Božyga inu de bomo en celi mož, kir bo v ti meri te popolnome starosti Cristuseve, [14]de ne bomo več otroci, kir bi se sem ter tam giballi inu sem ter tam nošeni bili od sleidniga veitra tiga vuka skuzi to hudo kunst tih ludy inu skuzi to nih goluffio, s kate- ro oni za nami postopaio, de bi nas obnorylli. [15]Oli D iij mi 267 H TIM EFEZERIEM mi hodimo po risnici v ti lubezni inu gori rastimo v vseh ričeh v nim, kateri ie ta glava, tu ie, v Cris tusu. [16]Iz kateriga ie ta celi život vkupe zložen inu ta en vud na drugim vissi po vsi vskladi, skuzi kateru enu timu drugimu pomaga po tim opravillu eniga vsaki- ga vuda v ti nega meri inu sturi, de tu tellu gori ra- ste h timu suimu lastnimu pobulšanu inu le-tu vse v ti lubezni. C [17]Le-tu pag iest pravim inu pryčuiem v tim Gos- Ostru, vissoku opomina, de verni se vapudi, de vi več ne hodyte, koker ty drugi aydie ho- ruio pred grehi. dio, v ti nemarnosti te vaše misli, [18]kir imaio nih za- stopnost otemneno inu so ptuy od tiga lebna, kir ie iz Buga skuzi tu neveidene, katera ie v nih, [19]skuzi to slipoto nih serca, kir so tiakai prišli, de so pu- styli od grevinge inu so se vdali v to hotlivost, de dopernašaio vso nečistost sred s to sylnogoltno- stio. [20]Vi pag neiste taku Cristusa se navučyli, [21]ste li vi sice od nega slišali inu ste v nim vučeni, koku Col. 3. ie ta risnica v Jezusu, [22]de vi doli položite tiga sta- riga človeka s teim nega pervim rovnanem, kateri Rom. 6, skuzi te zabledene lušte sam sebe končava. [23]Pono- Heb. 12, 1. Pet. 2, 4, vite se vi pag v tim Duhu [24]inu oblecyte tiga noviga Zah. 8. človeka, kateri ie po Bugi stvarien, v ti pravi risnici, 268 TA V. CAP. 16 risnici, pravici inu svetusti. 401. Položite. [25]Obtu požlite401 od sebe te laže inu govorite to risnico en vsakateri ž nega bli- žnim. Zakai mi smo vmei sebo vudi. [26]Serdite se inu ne grešyte. Tu sonce neima zaiti čez vaš serd: Psal. 4, [27]Ne Jac. 4. daite meista timu zludiu. [28]Kateri ie kradel, ta več ne kradi, temuč veliku več delai inu sturi z rokami tu, kar ie dobru, de bo imel kai dati timu, kir potribuie. [29] Obena nepoštena besseda ne puidi iz vaših vust, te- muč katera ie prydna h pobulšanu, kadar ie potreba, katera ie periatliva h poslušanu. [30]Inu ne režaluite tiga S. Duha Božyga, s katerim ste vi zepečateni h timu dnevi tiga odrešitva. [31]Sledna grenkust inu grimane inu serd inu vpyene inu šentovane bodi deleč od vas sred zo vso hudobo. [32]Bodite pag vmei sebo periatlivi, milostivi inu odpustite edan timu drugimi, koker ie tudi Bug v Cristusu vam odpustil. TA V. CAP. A. Vely vsem vernim, de hodio po Božyh stopynah, tu ie, de imaio v nih vseh ričeh vselei gledati inu zmisliti na Buga Očeta inu nega Synu dellu, rovnane, šego inu lubezan pruti nom, de koker Bug Oča inu nega Syn to suio preveliko lubezan, kir pusti čez hude inu dobre sonce siati inu dažyti inu kir se ie Cris- tus 269 H TIM EFEZERIEM tus dal v to smert za našo volo, pruti nom izkažuie inu koker ie Bug, Syn, Sveti Duh en čist, svet, pravičin stan etc. Glih taku vsi verni imaio lubyti Boga inu suiga bližniga inu en čist, svet, brumen, po- šten leben pelati. Inu pred vsemi nečistimi, gardimi, černimi, smer- deči grehi se varovati inu od aydovskih temnih grehov se deržati. Bomo li pag v smertnih grehih prebivali, taku Bug bo nas na tim sveitu z lakoto, žlizami inu z voiskami inu potle s peklom vekoma štraiffal. Inu taki grehi bodo na sodni dan vsem ludem rezodiveni inu veideči. Obtu on vely vsem ludem se obuditi od spana inu od mertvaških grehov gori vzeti, taku bodo od Cristusa resvičeni. Ty, aku pokuro deio, v Cristusa veruio, taku bodo prieli odpusčane vseh grehov. B. Opomina, de s pametio inu z modrustio ty verni po bessedi Božy nih ričy pelaio inu derže inu de ta čas nih lebna dobru nalože. Zakai ta čas tiga lebna hitru miny, v tim kratkim labni ie ta reva inu v nim se vsa žlaht hudoba dopernaša. Za teim vely tiga pyan- stva se varovati, iz kateriga vsa lotrya, nepoštene, velika škoda na životu, na blagi inu na duši pride inu iz ludy živino inu norce sturi, Svetiga Duha prežene. Potle zapoveda, de verni nekar k/o/ker pyanci ličkai, temuč od Buga govore inu poyo inu de za vse ričy hvalio skuzi Jezusa Buga Očeta. C. Vuči, koku se kersčeniki v nih pohyštvi imaio deržati, žena pruti možu, mož pruti ženi. Per tim lipu pravu, za čes volo ie Jezus umerl, kai inu kakova ie ta prava cerkov, tu ie, gmaina Božya, inu kai nom ta kerst nuca, de Cristuseva smert ie nas od gar- dosti, tu ie od grehov, očystila, tiga očisčena smo mi v tim kerstu di- ležni. A BOdite tedai postopavci Božy koker ty lubi otroci 270 TA V. CAP. 17 otroci Sam Cristusev offer [2]inu hodite v ti lubezni glih, koker ie Cristus dopade Bogu inu te nas lubil inu ie sam sebe dal za nas k animu darru naše grehe pačuie. Gen. 8. 1. Pet. 2. inu offru, Bogu k animu dobrimu dissečimu duhu. Curbarya, scopota, [3] lažee so grozzoviti Ampag curbarya inu sledna nečistost oli lakomnost grehi, kir v nih tovarištvi stoy, ta pride v oli norsku govoriene oli nepridne marine, kateri se večnu terplene. Joh. 13, 15, ne spodobio, ne pustyte imenovati vmei vami, ko- 1. Joh. 3, 4, Mar. 7, ker se tim svetnikom spodobi, 402 Col. 3. 402. Trubar je v pre[4]temuč veliku več vodu izpustil prvi zahvalene. [5]Zakai vi imate le-tu veiditi, de oben del Ef 6,4: »Isto velja za kvantanje in necurbar oli nečistnik oli lakomnik (kateri ie en mali- spametno ali prokovec) staško govorjenje; 403 neima te erbsčine v tim kralevstvi Cristuse- vse to je nespodobvim inu Bož ym. no.« 2. Thes. 2, [6]Ne pustyte se nikomer s praznimi Math. 24, bessedami zepelati, zakai za le-tih ričy volo pryde Mar. 13, Luc. 21. ta serd Božy čez te nepokurne otroke. 403. S prevodno re[7]Obtu ne šitvijo v oklepaju imeite ž nimi obeniga deila. »(kateri ie en mali[8]Zakai vi ste bili neka- kovec)« Trubar sledai temma, zdai ste pag luč v tim Gospudi. Obtu di L1545: » 5Denn das solt jr wissen / hodyte koker ty otroci te Luči, das kein Hurer oder [9]zakai ta ssad tiga Vnreiner oder Geit­ Duha stoy vsaki dobruti inu pravici inu v risnici, ziger (welcher ist [10] ein Götzendiener) inu rezgledaite, kai dobru dopade timu Gospudi. [11] Erbe hat an dem reich Christi vnd Got­ Inu ne imeite obeniga podyllena s teimi nerodo- tes.« vytnimi delli te temme, temuč veliku več ta ista sva- ryte. [12]Zakai tu, kar se od nih skrivaie sturi, tu istu ie gardu praviti. [13]Ampag tu vse bode rezodi- E venu, 271 H TIM EFEZERIEM venu, kar bode od te Luči svarienu. [14]Zakai vse tu, kar bo rezodivenu, tu istu ie Luč. Obtu on pravi: »Obudi sse ti, kir spyš, inu vstani gori od tih B mertvih, taku bo Cristus tebe resvetil.« Bug vse ričy vidi, sliši, obtu ty verni [15]Gledaite tedai, de vi razumnu hodite, nekar nemaio ništer nespodobniga misliti, gokoker ty nemodri, temuč koker ty modri, [16]deržyte voriti inu diati. Col. 4, se, koker ta čas pella, zakai ty dnevi so hudi. [17]Ob- Rom. 12, 1. Thes. 4. tu ne bodite nezastopni, temuč zastopni, kai ie ta vola tiga Gospudi. [18]Inu ne upyanite se z vinom, v katerim ie vsa žlaht nespoduba, temuč bodite polni tiga Duha [19]inu govorite sami sebi s teimi psalmi, s temi hvaležnimi inu duhovskimi peismi, puite inu hvalyte z vašim sercem timu Gospudi. [20]Daite vse- lei to hvalo od vseh ričy v tim imeni našiga Gospu- di Jezusa Cristusa Bogu inu timu Očetu [21]inu bodi- te eden timu drugimu podverženi s teim strahum Božym. C [22]Vi, žene, bodite pokorne vašim lastnim možem Očytu pryčovane od zakona, de Bogu dokoker timu Gospudi, [23]zakai ta mož ie te žene glava, pade inu de pomeni ta duhovski zakon koker ie Cristus glava te cerqve, inu on ie suiga telles- vmei Cristusom inu cerkovio. sa izvelyčar. [24]Oli koker ie ta cerkov Cristusu podver- Col. 3. žena, taku tudi te žene tim možem v vseh ričeh. [25]Vi, možie, 272 TA VI. CAP. 18 možie, lubyte vaše žene, koker ie tudi Cristus lubil Tit. 2, 1. Pet. 3, to cerkov inu ie sam sebe za no dal, 1. Cor. 11. [26]de ie no po- svečil inu očistil skuzi to vodno kopel v ti bessedi, [27]inu on sam sebi ie perpravil eno cerkov, katera ie gosposka, kir nema madeža oli vraska oli kai taci- ga, temuč de ie sveta inu prez tadla. [28]Glih taku ty možye imaio lubyti suie lastne žene koker suia la- stna tellessa. Kateri suio ženo lubi, ta sam sebe lu- bi. [29]Zakai oben nigdar nei suie lastno messu sou- vražil, temuč veliku več ie tu istu živil inu koyl, glih taku tudi ta Gospud to cerkov. [30]Zakai mi smo vudi nega tellessa od nega messa inu od nega ko- steh. [31]Za tiga volo ta človik zapusti tiga očeta inu to mater inu se perdruži h ti sui ženi inu onadva bota enu messu. [32]Le-ta skrivnust ie velika, iest pag govorim od Cris tusa inu od te cerqve. Ništar mane tudi vi: [33]en vsakateri imei za lubu suio ženo koker sam sebe, ta žena pag de poštuie tiga moža. TA VI. CAP. A. Vuči, kakova dobra della inu Božye službe ty mlaiši, otroci, hlapci, delovci, stariši inu gospodary doma, v ti E ij hiši 273 H TIM EFEZERIEM hiši imaio dopernašati. Ty otroci, hlapci, posli imaio tim starišem za- nesti, od nih dobru govoriti, radi, zveistu delati inu služiti. Koker od 404. Sir 3,3–16. tiga Sirah, cap. 3, 404 vuči. Ty stariši pag inu gospodary de tim suim otrokom inu hlapcem ne bodo pretrdi, temuč z lepim svarom, vučenem nee podvižaio po tim catehizmi verovati, molyti inu služiti Bogu. Tukai hlapci, dekle imaio velik trošt, so li verni, de nih služba, dellu Bogu dopade inu s teim nekar le ludem, temuč nerveč Bogu služio, ko- ker so Iacob, Iozef, Moizes, Daniel služili. B. Pothmal ta cerkov, vsi verni na tim sveitu vselei inu povsod vmei hudyči inu hudimi ludmi, koker Daniel vmei levmi inu ovčice vmei vulki, moraio prebivati, ve- dan ž nimi voiskovati, zakai ty hudyči nom vso žlaht revo na blagi, na životu inu na duši naganeio inu hote, de bi na Božy milosti inu pomuči cagali. Obtu on tukai, na koncu le-tiga lystu vely vsem ver- nim se h timu voiskovanu prepraviti inu ta duhovski arnož obleči inu to brumo k sebi vzeti inu nerpoprei veli se oppassati s to risnico, tu ie, de pravi vuk, pravu cilu spoznane Božye imamo. Potle, de te naše perssi bodo obarovane s to pravico, tu ie, de imamo myr inu eno dobro 405. 1 Tim 1,18–19. veist pruti Bogu, koker drugdi vely, 1. Thi. 1, 405 kir pravi: »Voiskui dobru voiskovane, imei vero inu dobro veist.« H tretimu, de bomo obuveni s teim evangeliom, tu ie, de ništer ne začnemo, ne deimo, sa- muč tu, kar ta evangeli kaže inu vely, inu de se tiga evangelia ne sra- muiemo, temuč od nega vsem ludem pravimo inu ga povsod rezteguie- mo. H četertimu, de imamo vselei per sebi ta sčit te vere, tu ie, de terdnu veruiemo, de ie nom Bog zavolo Cristusa dober, milostiv, de ie 406. Čelado. vselei suio močio per nas. H petimu, de to glavo s to čedalo, 406 tu ie, s teim železnim klobukom tiga ohranena inu izvelyčana pokriyemo. Tu ie, de imamo terdnu vupane inu dober trošt, de Bug nas v nadlugah, na smerti 274 TA VI. CAP. 19 na smerti tudi nekar ne zapusti. K šestimu, de imamo ta duhovski meč, tu ie, to bessedo inu oblubo Božyo, na katero se imamo zanesti inu vsimu, kar nom ta hudyč, ta sveit, naša pamet tei Božy bessedi zubper derži, zuperstati inu odegnati. K sedmimu, de vedan z vero inu iz serca prov molimo, koker Cristus, kadar se ie hotel zludiem inu s to smertio štrytati, ie v tim vertu trykrat molil. C. Od pridigaryev se radu laže inu ličkai govori. Obtu oni imaio nih ovčicom, katerim so oni poprei pridigali, čestu službo spoveidati inu pustyti veiditi, koku nim gre, de so tudi v ieči stonoviti v ti veri. VI, otroci, bodite vašim starišem pokorni v A Kateri stariše poštutim Gospudi, zakai tu ie pravičnu. ie, nim zveistu služi, [2]»Poštui mlaiše vuči inu viža tuiga očeta inu tuio mater« (le-ta ie ta perva za- na dobru, ta služi tudi prov Bogu. puvid, kir to oblubo ima), 407 Col. 3, 407. Prevodna reši[3]»de tebi dobru bode Exod. 20, tev z oklepaji »(le­ta inu de boš dolgu živ na zemli.« Deut. 5, [4]Inu vi, očeti, ne ie ta perva zapuvid, Math. 15, kir to oblubo ima)« dražite vaših otruk h timu serdu, temuč koyte nee Mar. 7, je Trubarjevo delo; Tit. 2, gori v tim podvižanu inu opominanu tiga Gos- L1545 in V je ne po1. Pet. 2. znata. pudi. [5]Vi, hlapci, bodite pokurni vašim telesnim gospudom strahom inu s trepetanem v ti prepro- sčini vašiga serca, koker Cristusu. [6]Ne služyte na uku, koker de bi hoteli le ludem dopasti, temuč koker ty hlapci Cristusevi storite to volo Božyo iz serca, [7]služyte z dobro volo timu Gos pudi inu nekar tim ludem. [8]Inu imate veiditi, de vsaki, kar E iij on 275 H TIM EFEZERIEM dobriga sturi, tu istu bode od tiga Gospudi pryel, bo- di on en hlapec oli en fray. [9]Inu vi, gospudi, sturite tudi tu istu pruti nim, pustite od priteža. Inu imate Deut 10, veiditi, de tudi vaš Gospud ie v nebessih inu pred nim 2. Paral. 19, Act. 10. en človik od drugiga ne vela. B [10]H puslednimu, muy bratie, bodite močni v tim Hudič te verne z grehi, s caganem, na­ Gospudi inu v ti močy nega močnusti. [11]Oblecyte dlugami izkušava, timu imaio z bessedo tu cilu orožie Božye, de vi bote mogli obstati Božyo, z vero inu z molitvami stati zubpruti tim kunstnim zalegom hudičevim. [12]Zakai per, s teim ga preženo. mi nemamo krega le s to kryo inu s teim messum, 1. Thes. 5, 3, Col. 4, temuč s teimi vyudi inu oblastniki, tu ie, s teimi Esa. 59. gos pudi tiga svita, kateri v ti temmi tiga svita gospoduio, s teimi hudimi duhuvi pod nebom. [13] Za tiga volo primyte tu cilu orožie Božye, de vi bote mogli zubper stati na ta hudi dan inu v vseh vaših dianih bote mogli obstati. [14]Stuite tedai opašeioč te vaše ledav ie s to risnico inu bodite oblyčeni s teim oklopom te pravice [15]inu bodite obuveni na nogah s teim evangeliom tiga myru, de bote perpravleni. [16]Ampag vmei vsemi ričmi vzamyte ta sčyt te vere, s katerim vi bote mogli vse ognene stryle tiga hudiča pogassiti. [17]Inu vzamite 276 TA VI. CAP. 20 vzamite to čelado tiga izvelyčana inu ta meč tiga du- ha, kateri ie ta besseda Božya. [18]Inu molyte vedan vsak čas s teimi molytvami inu p [ ro ]šnami v tim Du- hu. Inu h timu čuite vede[n] zo vsem flisso[m] inu molite za vse svetnike [19]inu za me. De meni bo danu to bessedo serčnim odprene [ m ] muih vust. De ne znane408 daiem to skrivnust tiga evangelia, 408. Na znane. [20]kateriga sem iest en sel v ketinah, de iest od nega serčnu govo- rim, koker se spodobi meni govoriti. [21]De vi pag tudi veiste, koku muie ričy stoye inu C Spoveida tim Efezekai iest dela [ m ], od tiga vsiga vom bo Tyhicus, mui riem, koku se on v yeči derži. lubi brat inu zveisti služabnik v tim Gospudi, dal na znane, [22]kateriga sem nalosč k vom za tiga volo po- slal, de vi zastopite, koku za me stoy inu de on po- trošta vaša serca. [23]Myr bodi vom, bratom, inu lube- zan s to vero od Buga Očeta inu od Gospudi Jezusa Cristusa. [24]Gnado zo vsemi, kir lubio našiga Gospudi Jezusa Kristusa s pravo čistostio, amen. 409. S stavkom »Le­ ­ta lyst ie bil po­ Le-ta lyst ie bil poslan tim Efezeriem slan tim Efezeriem iz iz Ryma skuzi Tihica. Ryma skuzi Tihica.« 409 Trubar sledi L1545: Predguvor »Geschrieben von Rom an die Epheser / Durch Tychicum.« V takega zaključka poglavja ne pozna. 277 P R E D G U VOR Č E Z TA LY S T S . PAU L A h tim Filipperiem. Od imena, bogastva inu diane tiga meista Filipos. U meistu Philippos leži v ti Gerski deželi, na krayu te Macedonie inu Tracie, blizi te velike vode, katera se imenuie Strymon. Poprei se ie imenovalu Datos, potle Kri- nides zavolo, kir ie undukai dosti studen- cev. Inu undu so bogate iame od srebra inu zlata, de ta macedoniski krall Filippus ie od nih vsaku leitu plateža šeststo tavžent cron imel. Tu istu meistu ie ta Filippus terdnu inu močnu sturil inu ie nee po suim imenu Filippos imenoval, v tim ie te dobre zlate pustil kovati, te ie filipperie imenoval. Inu iz tiga meista inu zlata ie tiga Filippa kralla syn, ta veliki Alexander taku bogat inu mogoč postal, zakai on ie imel prevelike dena- rie, s teimi ie on premogel voiskovati inu Geršku kralev- stvu taku široku reztegniti, koker ie od tiga Daniel, 7. 410. Dan 7,7.19. cap., 410 prerokoval. Inu tu kralevstvu geršku nei čez pul- drugu stu leit stalu. En rimski capitan, Emilius Paulus ie 25 tavžent Macedonieriev na en dan pobil inu nih kralla Perzea uluvil inu ie to celo Macedonio pod Rimsko oblast 278 TA VI. CAP. 21 oblast perpravil, tu se ie godilu 164 leit pred Cristusevim roystvum. Potle poleg tiga meista Filippos na enim širokim polei sta dva velika boya bila. Iulius Cessar ie undukai Pompeia premogel. Potle Antonius inu Octavius tiga Bru- tum inu Cassiam. Inu le-tu meistu ie bilo od Rimlanov k ani glavi tih drugih macedoniskih meist postavlenu. Act. 16.411 V nim so tudi ty rymski purgary prebivali inu tu meistu 411. Apd 16,12. ie bilu s to rymsko frayngo obdilenu. Koku se pag zdai tu meistu Filippos imenuie, se ne zna, Turki so to deželo Macedonio, katera se zdai Alba- nia imenuie, pred 126. leit noter vzeli. Taku vidimo inu beremo, koku te lipe, bogate, velike dežele inu meista, v katerih se ie poprei prov, od samih iogrov pridigovalu, Bogu prov služillu, dobri kersčeniki inu vučeniki prebi- vali, zdai zavolo velikikh412 grehov, prešuštva, šuštva, go- 412. Velikih. lufana, zatrena bozih ludy, malykovana inu zašpotovana Božye bessede so timu neverniku inu tyrannu Turku po- veržena.413 Na le-tu imamo zmisliti, se plakati inu pravo 413. Podveržena. pokuro diati, na Buga veden klycati, de se z nami tudi ta- ku ne pergodi inu Bug suiga serda zavolo naše nepokure čez nas ne izlye. KADAR INU KOKU IE S. PAUL v tu meistu Filippos poklycan inu prišal. KAdar ie s. Paul to kersčansko vero po iudovskih inu aydovskih deželah sedemnaist leit pridigal inu v ti Troiadi bil, se nemu ponoči en angel F v štalti 279 H TIM EFEZERIEM v štalti eniga macedoniskiga moža perkaže inu poklyče 414. Apd 16,9–10. s. Paula v to Macedonio etc. Od tiga berite Act. 16.414 Iz le-tiga poklycana imamo mi nerpoprei zmisliti na to preveliko dobruto inu milost Božyo, kir on zavolo suiga Synu sebi eno večno cerkov zbyra nekar iz brumnih, svetih ludy, temuč iz velikih grešnikov, kir Boga ne zna- io, po nim inu po nega bessedi oli voli ne vprašaio. Zakai v ti Macedoniski deželi so bile zgul temnice, od Buga, ne od tiga evangelia nisče nei slišal, ne želil oli vprašal po nim. Oli ništer mane Bug skuzi suiga angela poklyče te vučenike inu k nim pošle, ty isti delež inu široku po Macedoniski inu Gerški deželi ta s. evangeli rezglassuio inu zasaieio inu Gospud Bug tako nih pridigo z gvišnimi inu z velikimi caihni inu čudessi spryča inu poterdi. Le-to veliko dobruto inu milost Božyo spoznaimo, rezmislimo inu daimo čast inu hvalo Bogu, kir ie k nom na ta sveit suiga Synu poslal inu de vmei nami skuzi to štymo tiga evangelia eno večno cerkov inu gmaino sebi zbyra, inu mi bi imeili velik fliss inu skerb imeiti, de mi tako dobruto Božyo per nas obderžimo inu ohranimo. Zakai onu ie pissanu inu sam Cristus govori, de »timu, kir ima, se bode dalu inu timu, kir nema, tudi tu, kar ima, 415. Mt 13,12; 25,29; bode vzetu«. 415 Inu ta pustoba, zatrene tih dežel inu meist, Mr 4,25; Lk 8,18; Lk 19,26. v katerih se ie nekadai ta sveti evangeli čistu inu serčnu od iogrov inu drugih zveistih vučenikov pridigoval inu kir so pravi, zastopni kersčeniki bili, nas tudi imaio opo- minati inu spumniti od tiga velikiga serda Božyga inu od tih 280 TA VI. CAP. 22 tih velikih peen inu štraifing, katere so čez te dežele inu meista prišle zavolo, kir so to bessedo Božyo za špot imeili, zamečovali inu ny nepokorni bili. Take štraifinge so tudi čez to Iudovsko deželo od Buga poslane, koker ie Cristus prerokoval, Matth. 23,416 kir ie dial: »Ieruzalem, Ie- 416. Mt 23,37–38. ruzalem, kir te preroke moriš inu te, kir so h tebi poslani, s kameniem possipuieš, koku čestukrat sem iest hotel tuie otroke koker ena kokalnica suia pisčeta pod suie peruti vkupe zbrati, oli ti neisi hotelu. Polle, obtu bode tuia hyša pusta.« Na take exemple inu štraifinge Božye, kir ie Bug čez iudoske, aziske, syriske, egyptove, afriske inu potle čez Europo, traciske, čez gerške, vogerske, hrovaške inu slovenske dežele poslal, imamo mi zmisliti inu pred nimi se prestrašiti inu bati, de take reve inu nadluge tudi čez nas zavolo naših grehov, nepokure inu nezveisčine ne prydo. Raven tiga v le-ti history od poklycana s. Paula v to Macedonio h timu pridigarstvu imamo tudi rez- misliti, zakai Gospud Bug nei skuzi tiga angela ta sui evangeli v ti Macedonii pustil pridigati, temuč on tiga Paula h timu poklyče. Iz tiga se mi imamo vučiti, de Bug hoče h taki službi le te ludy inu nekar te angele imeiti inu de skuzi tako nizko, preprosto službo tiga pridigarstva radi inu iz serca poslušaio inu ni neso zubper, to nebeško pravico inu ta večni leben. Inu de skuzi take šibke, nizke inu preproste pridigarye hoče to veliko muč inu hudo kunst tiga hudyča rezvalyti inu zatreti. Obtu mi imamo radi F ii inu 281 H TIM EFEZERIEM inu iz serca poslušati te prave pridige, naisi se nom žleht inu norsku zdy, kir taki revni, bozi ludy od nega naprei- vzetia, misli, vole, diana, od tiga večniga izvelyčana, od vstaiena tih mertvih inu od drugih čudnih, skrivnih inu velikih ričy govore. H tretimu imamo tudi rezmisliti, de Gospud Bug iz nega velike milosti ie hotel tiga suiga služabnika Paula v tu meistu Filippos, v katerim ie veliku ludy (zavolo tih srebernih inu zlatih iam v nim) bilu, poslati inu per nih ta vuk tiga evangelia z velykimi caihni poterdyti. Zakai v nim ie zdaici ena bogaboyeča žena Lydia, ena kramarica ž ne družino, ta evangelium, Paulusa inu Silasa v suio hyšo gori vzela. Vundukai ie tudi s. Paul iz ene deklice, kir ie ugiballa, tiga hudiča izpodil. Inu kadar sta Paulus inu Silas v ieči sidela, ie Bug nyu čudnu s tressom iz ieče izpellal inu ta varih te ieče ž nega družyno ie skuzi nyu pridigo en kersčenik ratal. Inu Bug hoče, de mi taku ne- ga rovnane imamo veiditi, de ie on nekaterim ludem po- 417. Poročil. rocil417 inu zapovedal pridigovati, inu de imamo veiditi, od kod inu od koga mi imamo ta evangeliski navuk, ko- ku inu skuzi koga se ie ta kersčanska vera po vsim sveitu zasyala inu reztegnyla; ta falš vera, falš službe Božye inu malykovane, od kod so prišle, se ne vei, ampag v ti cerqvi se vei od začetka tiga svita, od inu skuzi koga se ie ta na- ša prava, stara vera kersčanska začela. Inu Bug ie tako vero z velykimi čudessi skuzi te, kir so no pridigovali, spryčal inu poterdil. Tih starih pervih pridigariev pridi- ge inu vero ie Bug z mnogeterimi caihni, kir ie nih offre iz nebes 282 TA VI. CAP. 23 iz nebes sežgal, spryčal, tiga Noe pridige, kir ga ie v ti grešni povudni ohranil, tiga Abrahama, kir ie nemu iz te nega stare inu neporodne žene eniga synu dal, tiga Moi- zesa, kir ie ta izraelski folk iz Egypta izpellal, tiga Sa- muela, Davida, Elia, Elizea, Esaia, Ieremia inu Daniela inu tih drugih prerokov pridigom k vsakimu čassu ie Bug s caihni pryčo daial, de so od Buga risnične. Glih taku potle sam Syn Božy inu ty nega iogri so nih navuk inu to pravo izvelyčansko vero z velikimi caihni spryčali zavolo, de ta cerkov bode zagvišana, de ta navuk tiga s. evangelia on ima inu ie pryela nekar od ludy, temuč od samiga Bo- ga.Le-tu sem tukai iz tiga 16. capitula iz Diana tih iogrov hotel v le-tei predguvori govoriti inu zapissati zavolo, de rezmislimo, od inu skuzi koga se ie ta evangeli po vsim sveitu pervič rezglassil inu koku ie v ta naš krai tiga svita, v to Europo, zuseb v to Macedonisko deželo inu v to Fi- lippos, katerimu ie le-ta lyst s. Paul pissal, prišal. Inu de tim raiši le-ta lyst od vseh ludy se bode bral inu s. Paula navuk ohranil inu deržal. Inu ta nega navuk ie tudi per tih Filiperyh dosti sadu pernessil, zatu nee on sylnu hva- li, kir nee imenuie tu nega vesselie inu to suio crono. ARGUMENT, ZAPOPADIG INU summa te Epistole h tim Fili- periem. F iii Le-ta 283 H TIM EFEZERIEM LE-ta lyst ne vuči tiga grunta te vere oli te articule kersčanske koker ta h tim Rymlanom, Galateriem oli Efezeriem. S. Paul v le-tim lystu od mnogeterih 418. Trošta. ričy govori. On hvali Boga, moli, vuči, trothsa418 inu opomina. On piše tim Filipperiem koker suim nerbulšim inu periatlivišim periatilom, nee imenuie nega vessele inu nega krono oli šapel. Inu naisi sta Paulus inu Silas, ta nega tovariš, v tim meistu Filippos hudu bila deržana, prez pravde inu zaslišena šibami tepena, v iečo veržena, potle iz meista izgnana. Oli vsai ništer mane se ie ta za- četa inu zasiana vera kersčanska v nim sylnu v kratkim čassu reztegnila. S. Paul ie v to Filippos v tim 17. leitu po nega preobernenu na kersčansko vero šal inu potle, ka- dar ie iz nega bila izpahnen, ie ta evangeli pridigal v tih meistih Amfipoli, Appolinii, Tessaloniki, Berrei, Ateni, Corintii. Od unot ie šal v Syrio, od tod pryde v to Efezo. Od unot spet gre v to Cesareio, od unot gre v Ieruza- lem. Iz Ieruzalema gre doli v to Antiochio, za teim ta meista v ti Galatiski inu Friski deželi poredu obhodi. Potle druguč pryde v to Efezo, undukai ostane dvei leiti inu kadar v nim ta šum inu avstrio, v katerim bi bil skorai ubye[n], utolaži, se poverne spet v to Macedonio inu v tu meistu Filippos. Tu se ie godilu v tim 22. leitu po nega preobernenu. Vundukai ie tudi to veliko nuč obhaial. Inu ie vidil, de v tih petih letih v tim Filippos se ie dosti ludy na to pravo vero kersčansko preobernilu. Ty so od dan do dne v ti veri, vupani inu v lubezni inu v brumi go- riiemali, nih vero očytu spoznali, za tiga volo so oni od tih 284 TA VI. CAP. 24 tih nevernih veliko nadlugo, obrupane inu proganane peryeli inu tu vse so oni stonovitu inu volnu preterpeli. Zatu ie on s. Paul vissoku hvali, nim piše, de oni na tim hudim sveitu svetyo koker ta luč. Inu naisi so tudi per nih ty falš preroki inu vučeniki koker per tih Galateryh inu Corintarih okuli hodili, oli oni neso se pustili od praviga vuka zapelati. Inu oni so se cilu dobri inu hvaležni pruti s. Paulu izkazali, so nemu noter v Rym, v to iečo ceringo inu kar ie potriboval, po- slali, koker od tiga v tim 4. cap.419 sam piše. De taku s. Paul 419. Flp 4,15–16. to filip persko cerkov tim drugim cerqvom inu kersčeni- kom, vsem k animu exemplu inu navuku, koku tudi onu vseh ričeh pruti Bogu ž nih vero, ž nih lebnom, inu pruti suim bližnim, zuseb pruti tim pridigariem, se imaio der- žati, naprei stavi. EN DRUGI KRATIK ARGU- ment oli summa le-te epistole. VLe-tim lystu s. Paul hvali inu opomina te Filipe- rie, de ostano inu gredo naprei v pravi veri inu de gori iemlo v ti lubezni. Oli kadar pag ty falš vučeniki v ti cerqvi ner to vegšo škodo sture, vely nim se pred ni- mi varovati. Inu nim pravi od mnogeterih pridigariev, od hudih inu dobrih, vmei te sam sebe inu nega tovari- ša Timotea inu Epafrodita stavi. Tu on v tim 1. in 2. cap. govori. V tim tretym capit. zamečuie to prez vere inu človesko 285 H TIM FILIPPERIEM. človesko pravico, katera bode od falš vučenikov vučena inu deržana. Inu sam sebe stavi naprei k animu exemplu, kir ie v taki pravici tudi nekadai offertnu prebival inu zdai od nee cilu ništer ne derži zavolo te pravice Cristu- seve, zakai ta človeiska pravica le ta trebuh dela k animu bogu inu souvražnike Cristuseviga criža. V tim četertim opomina nee h timu myru inu de en brumen, pošten le- ben pelaio inu derže. Inu nim zahvaluie zavolo nih darru, kir so oni nemu v Rym bili poslali. TA I. CAPITUL. A. Hvali Boga za nega dobruto, kir ie skuzi nega inu drugih evangeliske pridige tulikain ludy v tim meistu Filippos na pravo izvelyčansko vero preobernil. Per tim ga prossi, de v tim nega spo- znanu gori iemlo, v ti veri bogatiši rataio inu de po tim evangeliu nih stan inu leben pelaio. B. Začne nim praviti, koku nemu v Rymu v ieči gre. De skuzi tako nega iečo bo ta evangeli inu Syn Božy v Rymi v tim cessarievim dvoru inu drugdi po meistu rez- glassen. Inu ty kersčeniki bodo potroštani inu serčneši h pridigova- nu inu k očitimu spoznanu te vere zavolo, kir on tako iečo zavolo tiga evangelia rad inu volnu terpi. Per tim nim pravi, de ty nega souvražniki tudi od tiga evangelia govore, s teim oni hote nega reč pred teim cessariem, per Iudih inu aydih le hušo sturiti, de bi vegši serd pruti nemu gnali zavolo, kir ie on tako novo vero v Rym per- nessel. Oli tu on rad vidi inu sliši, de se povsod iz souvraštva inu iz lubezni govori od tiga evangelia, de se teim bule inu dale rezglas- suie. 286 TA I. CAPITUL. 25 suie. Obtu ie on volan zavolo tiga evangelia umreti, zakai za Cri- stusevo inu nega evangelia volo terpeti inu umreti ie poštenu inu pridnu. Inu mi smo taku dobru v ti smerti koker v tim životu vselei Božy. C. Na koncu opomina inu vely try ričy nim deržati, de se po tim evangeliskim vuku derže, en brumen, pošten leben pe- laio, potle, de se narazen v ti veri ne ločio, tim falš prerokom ne puste od praviga vuka odpelati. H tretimu, de bodo serčni, de se nikogar ne boye, ne prestrašio, de bi ta evangeli zavolo nad lug ho- teli zapustiti. PAulus inu Timoteus, hlapci Jezusovi Cristusevi. A Pridigary imaio zve­ Vsem svetnikom v Jezusu Cristusu, kir so v tim Fi- istu ta evangeli vučiti, raven tiga molyti lipinu, sred s teimi šcoffi inu služabniki. inu kir veido, de nih [2]Gnada inu vuk sad pernesse, za 420. S prevodno remyr od Buga, našiga Očeta, inu od Gospudi Jezusa tu Boga zahvaliti. šitvijo v oklepa1. Thes. 1. ju »([4]kateru iest Cristusa bodi z vami. vsag čas deim, [3]Iest zahvalim muiga Boga, ko- vseh molytvah za ker čestukrat na vas zmislim ( vas vse, inu iest [4]kateru iest vsag čas de- deim to molytov im, vseh molytvah za vas vse, inu iest deim to molytov z z vesseliem)« Trubar sledi L1545: vesseliem), 420 [5]de ste vi diležni tiga evangelia od perviga »3JCH dancke meidne do le-te ure. nem Gott / so offt [6]Inu sem tiga istiga gvišan, de ta, kir ich ewer gedencke 4 ie tu dobru dellu noter v vas začel, ta isti ie bo tudi do- (welchs ich alle zeit thue / in alle meikonal do tiga dne Jezusa Cristusa, nem Gebet fur euch [7]koker se tudi meni alle / vnd thu das spodobi, de iest le-tu od vas vseh deržim, zakai iest vas gebet mit freuden) ...« V take rešitve ne vse, kir ste diležni z meno te gnade muie, imam v mui- pozna. em serci inu v le-ti mui ieči, v kateri iest ta evange- G lium 287 H TIM FILIPPERIEM. lium zagovariem inu poterduiem. [8]Inu Bug ie moia pryča, de iest po vas želim iz grunta tiga serca v Je- zusu Cristusu. [9]Inu vas iest le-tu prossim, de ta va- ša lubezan le čedale več obilneši bode v tim spo- znanu inu vsi zastopnosti, [10]de bote mogli soditi, katere ričy so pridniše, de vi bote čysti inu prez blaznena na ta dan Cristusev, [11]napolneni s teimi saduvi te pravice, kateri so v vas skuzi Jezusa Cri- stusa h ti hvali inu časti Božy. B [12]Inu iest hočo, lubi bratie, de imate veiditi, Kadar se pridigary love inu morre, taku de tu, kar se ie meni pergudilu, ie prišlu k vegši- skuzi ta nih criž, s/e/ ta prava vera /t/erdi mu goryiemanu tiga evangelia, [13]taku, de te mu- inu rezteguie. ie zveze so rezodivene v Cristusu po vsim ro- tavžu inu tudi tim drugim vsem [14]inu dosti bratov v tim Gospudi so tih muih zvezz vupane dobili inu serčneši ratali prez straha govoriti to besse- do. [15]Inu risnica ie, de ty eni Cristusa pridiguio iz nyda inu za zdražbe volo, ty eni pag iz dobre vole, vuni pridiguio Cristusa zavolo zdražbe, nekar čistu. [16]Zakai oni menio, de oni hote muim zvezom še vegšo nadlugo perložyti. [17]Le-ty pag iz lubezni, zakai oni veido, de iest zavolo zago- voriana tiga evangelia tukai ležim. [18]Nu, kai ie te- 288 TA I. CAPITUL. 26 ie tedai, de se le Cristus v kakeršni viži pridiguie, bodi skuzi hynavsčino oli skuzi risnico, de se le Cristus pridiguie, taku se iest v tim vesselim inu, ia, iest se bom vesselil. [19]Zakai iest veim, de tu tu istu meni rata h timu izvelyčanu skuzi to vašo mo- litov inu skuzi premagane tiga Duha Jezusa Cri- stusa [20]po tim muim čakanu inu vupanu, de ne bom v obeni ričy zasramovan, temuč de s celim serčnim zevupanem koker vselei, taku tudi zdai Cristus bode vissoko čestčen v tim muim tellessi, bodi skuzi ta leben oli skuzi to smert. [21]Zakai Cri- stus ie mui leben inu umreiti ie mui dobitag. [22]Inu ie li meni nucnu, de iest živim v tim messei, taku iest ne veim, kai bi si izvolil. [23]Zakai iest sem od dveiu ričy styskan, iest želim se ločyti inu biti s Cristu/s/om, kateru ie meni veliku bulši, [24]oli ostati v tim messei, ie več potrebnu za vašo volo. [25] Inu iest z dobrim zavupanem veim, de bom obstal inu bom z vami vsemi prebival k vašimu goriie- mlenu inu vesseliu te vere, [26]de ta vaša hvala bode obylna v Cristusu Jezusu na meni skuzi ta mui prihod spet k vom. C Kersčeniki imaio [27]Gledaite samuč, de vrednu timu evange- brumni, G ij liu 289 H TIM FILIPPERIEM. myrni inu serčni biti. liu Cristusevimu hodyte, de aku iest pridem, de Ephes. 4, Col. 1, bom vidil, oli aku iest vpryčo ne bom, de bom slišal, 1. Thes. 2. de stoyte glih vu enim duhu inu de z nami red z ano misalio voi skuiete za to vero tiga evangelia. [28]Inu se ne pustite z obeno ričyo od tih zupernikov prestra- šiti, kateru ie nim enu izkazane tiga pogublena, vom pag tiga izvelyčana inu tu istu od Buga. [29]Zakai vom ie danu zavolo Cristusa, nekar le samuč, de v nega veruiete, temuč de tudi za nega volo terpite [30] inu de imate tu istu voiskovane, kateru ste na meni vidili inu zdai slišite od mene. TA II. CAP. A. Potehmal sprava, myr inu lubezan v ti cerqvi so ene potrebne inu pridne ričy, zakai en človik tiga drugiga, koker ta lyvica te de- snice, veden potribuie. Obtu s. Paul koker en sel inu služabnik Cri- 421. 2 Kor 5,20. stusov, 2. Cor. 5, 421 na Cristusevim meistu vse kersčenike, zuseb pridigarie, z lepimi bessedami prossi inu opomina, de oni myr, periazen vmei sebo derže inu ohranio inu taka lubezan se obderži, kadar tei offerti, prazni hvali ne dopuste v sebi kralovati, temuč edan drugiga poštuie inu za bulšiga ima inu nekar le na sui lastni prid inu na suio čast, temuč tudi na suiga bližniga gleda, nemu svetuie inu pomaga. B. Inu de tako lubezan vmei kersčeniki inu nerveč vmei pridigarmi zasady inu ohrani, nim naprei stavi ta lepi, čudni, zastopni exempel 290 TA II. CAP. 27 exempel te prave pohlevsčine, samiga Synu Božyga, stvarnika zemle, nebes, vseh angelov inu ludy, kir ie Bogu zo vso ričyo glih inu večni, vsigamogoči Bug; ta isti se ie pred suiem Očetom ponižal, de ie volnu se pustil cryžati. Na le-tiga mi vselei, kadar nas hudyč na to offart, zdražbo inu kreg nagane, imamo zmisliti inu gledati inu s Cristusom red v ti pohlevsčini prebivati. Zakai Bug ie vsem souvražnim offer- tnim zubper, 1. Pet. 5. 422 Ampag te pohlevne povišuie, žegnuie, nim da 422. 1 Pet 5,5. srečo v nih rovnanu, bodo lubleni od Buga, od angelov inu od vseh svetnikov. C. Vely vsem vernim, kir so se z Bugo[m] spravili skuzi to vero v Cristusa, de v taki veri inu milosti Božy nemaio biti žiher, prez Božyga straha, offertni, prez pokure inu pohlevsčine. Per tim nim pravi, de vse tu, kar dobriga deio, de veruio inu služio prov Bogu, de tu istu vse pride od Buga, koker Cristus pravi: »Prez mene vi ništer ne morete sturiti.« Za teim vely, de v nadlugah nemaio mermrati, ne serdyti se z Bugo[m], zakai s teim zubper to Pervo zapuvid grešio ko- ker ty Iudi, 1. Cor. 10; Exod. 15, 16, 17; Num. 14. 423 Inu kadar komu 423. 1 Kor 10,10; kai dobriga sture, de z dobro volo deio. Inu de se pruti vsem ludem 2 Mz 15,24; 16,2; 4 Mz 14,2.36. taku derže, de nisče po pravici od nih ne more kai hudiga govorit. De koker tu sonce, ta luna, te zveizde na tim sveitu vmei to hudo, never- no žlahto ž nih brumo, s pravim vukum svetuio, de ty neverniki bodo od nih tudi resvičeni, na pravo vero oberneni. Matth. 5. Inu de tu deio nemu k službi, de bo od Buga na sodni dan hvalo imel, kir ie do- sti ludy ž nega pridigo v nebessa perpravil. Natu nim pravi, de hoče rad, volnu inu z vesseliem zavolo tiga evangelia inu pridigo od Cri- stusa (katero pridigo inu vero kersčansko tukai imenuie en offer inu službo Bož yo) umreti. Inu za nega smerti inu martre volo, kir suim životom inu s kryo ta sui vuk tiga evangelia poterdi inu spryča, de ie risničin inu Božy, se imaio vsi verni vesselyti, v nih veri biti potroš- G iij tani 291 H TIM FILIPPERIEM. tani inu zagvišani. D. Na koncu hvali Timotheia inu Epafro- dita, suia mlaiša inu tovariša, de sta se dobru poleg nega der- žala, inu Epafrodita, kir ie bil per nim bolan, k nim pošle, Ti- motheia oblubuie tudi skorai k nim poslati. Inu nim obba poroča, vely nyu inu vse zveiste pridigarie poštovati inu za lubu imeiti. A Gdi ie serčna lubezan vmei pridigary inu kersčeniki, vun­ IE li tedai kei enu opominane v Cristusu, ie li kei en trošt te lubezni, ie li kei enu tovarištvu tiga dukai ie S. Duh že­ Duha, ie li kei ena serčna lubezan inu milost, [2]taku gnom. Psal. 133, napolnite muie vesselie, bodite ene misli, imeite Rom. 12. glih eno lubezan, bodite ene vole, [3]ništer ne sturite iz zdražbe oli za prazne hvale volo, temuč skuzi to pohlevsčino deržite vmei sebo edan drugiga za vi- šiga. [4]Inu en vsakateri ne gledai le na tu suie, te- muč na tu, kar ie eniga drugiga. B [5]En vsakateri imei to missal, katero ie Jezus Hudič iz nebes, Adam iz raya, farao, Cristus imel, [6]kateri, kadar ie v ti štalti Božy Nabuhodonozor, Erodes iz nih kralevbil, on nei za en rupp deržal Bogu biti glih, [7] st zavolo offerti so bili verženi. temuč on ie sam sebe izpraznil inu nase vzel to Gen. 3, Dan. 4, Act. 12, Heb. 2. štalt tiga hlap ca inu ie podoben sturien enimu človeiku inu na obrazu ie nai den koker en člo- vik. [8]Inu ie sam sebe ponyžal inu ie bil poko- ren do te smerti, ia, do te smerti tiga cry- ža. 292 TA II. CAP. 28 ža. Esa. 45, [9]Za tiga volo ga ie Bug vissoku povišal inu ie ne- Dan. 7, mu dal enu ime, kateru ie čez vsa imena. Rom. 14. [10]De v tim imenu Jezusa se more pokloniti sledne kolenu, kir ie v nebessih inu na zemli inu pod zemlo. [11]Inu de sledni iezik more spoznati, de Jezus Cristus ie ta Gospud v Joh. 13, 1. Cor. 8, 12. ti časti Boga Očeta. [12]Obtu, mui lubeznivi, koker ste vselei bili po- C Pravi pridigary korni, nekar le samuč, kadar sem vpryčo bil, temuč prossio, nekar zapovedaio tim ovčicom, tudi zdai veliku več, kir neisem vpryčo, dodelaite de bodo volnu pokorni Bogu, ludem tu vaše izveličane strahom inu s trepetanem. služio etc. [13]Za- kai Bug ie ta, kir noter v vas dela obuie, de vi hočte inu de vi dopernessete po nega dobri voli. [14]Sturite vse prez mermrana inu disputirana, 1. Pet. 4. [15]de vi bote prez tadla inu čysti synuvi Božy prez madeža v sre- di vmei to pregnano inu zevyto žlahto, vmei kate- Matth. 5. rimi sveitite vi koker te luči na sveitu, [16]deržoč inu ohraneioč to bessedo tiga lebna meni k ani hvali na ta dan Cristusev, de iest ne bom zabston tekal, ne zabston delal. [17]Inu aku iest bom offran čez ta of- fer inu Božyo službo te vaše vere, taku se iest ves- selim inu iest se vesselim z vami vsemi, [18]tiga istiga se vi imate vesselyti inu vesselyte se vi z meno red. [19]Inu 293 H TIM FILIPPERIEM. D [19]Inu iest vupam na Gospudi Jezusa, de hočo tiga Pravi pridigary za nih ovč/i/ce nuč ter Timotheia skorai k vom poslati, de iest tudi bom dan skerbe, molio, nee opominaio, s dobre vole, kadar bom rezumel, koku te vaše ričy pysmom inu z bessedami, de v Božym stoye. [20]Zakai iest nemam nikogar, kir bi taku cilu strahu, v pravi veri, v pokorsčini Božy muie misli bil, kir bi zveistu te vaše ričy oskerbil. [21] ostano. Acto. 16, Zakai vsi le tu suie isčeio inu nekar, kar ie Jezusa /2./ Cor. 10. Cristusa. [22]Vi pag veiste, de se ie vselei v nadlugah dobru deržal, zakai koker enu deite timu očetu ie on z meno služil v tim evangeliu. [23]Tiga, iest vu- pam, bom q vom pošilal zdaici, koker bom vidil, koku te muie riči stoye. [24]Inu iest vupane imam na tim Gospudi, de iest tudi sam skorai q vom pridem. [25]Meni se ie pag potrebnu zdelu tiga Epafrodita, brata, muiga tovariša inu ravenviteza inu vašiga io- gra, kir ie v ti muy potrebi meni služil, q vom po- slati. [26]Zakai on ie po vas vseh želil inu ie sylnu ža- losten bil zavolo, kir ste vi zaslišali, de ie on bolan ležal. [27]Inu gvišnu, de ie on v ti bolezni blizi smerti bil, oli Bug se ie čez nega usmilil, nekar le čez nega samiga, temuč tudi čez me, de bi eno žalost na dru- go ne imel. [28]Iest sem ga pag teim berže poslal, de ga vidite inu spet vesseli bodite inu de tudi iest bom prez 294 TA III. CAP. 29 prez žalosti. [29]Vzamite ga tedai gori v tim Go- spudi zo vsem vesselem inu tee, kir so taki, der- žite nee za dragu. [30]Zakai zavolo tiga Cristuse- viga opravila ie on taku blizi te smerti prišal inu ie sui život vagal, de ie on meni služil na vašim meistu. TA III. CAP. A. Nerpoprei Filipperie trošta, de za nega ieče inu Epafrodita bolezni volo ne žaluio inu de za zlu ne vzameio, kir nim gostu vely inu piše, de se pred falš vučeniki varuio, katere on tukai pse, hude delovce, rezreznike imenuie, kir lude[m] branio po pravi veri puiti v nebessa, so polni nyda, kir to cerkov, te verne ne zidaio ne ta pravi grund, na Cristusa, temuč na druge ričy napelavaio inu kir te ludy odrezuio od Cristusa inu s teim vunanim iudovskim obrezovanem inu s teimi ceremoniami hote te ludy v nebu perpraviti. Za teim pravi, du so ty pravi pridigary inu kersčeniki, kir v tim duhu, tu ie, s pravo vero, strahum, z lubezno, serčno pohlevsčino inu pokorsčino služio Bogu, kir se le s Cristusom hvalio inu na nega samiga vupaio, tiga ty hynavci, falš pridigary ne deio, temuč hote z mašami, sveča- mi, s cryži, s kadylom, s kropylom, z rumanem, s praznovanem, z gvantom, špendio služyti Bogu. Inu kir se na suio brumo koker fari- zeus, Luc. 18, 424 zanašaio inu ž nih staro krivo vero inu ž nih stari-424. Lk 18,9–14. ši, ž nih navado hvalio. Natu pruti tim falš vučenikom suio pervo vunano brumo inu te vunane službe stavi naprei inu pravi, de on /t/ake vunane ceremonie, službe inu to suio brumo za ništer, za H en smrad 295 H TIM FILIPPERIEM. en smrad derži, zakai le ta bruma inu pravica, kir ie nemu od Buga zavolo Cristuseve martre inu gorivstaiena dana, katero ie on s to ve- 425. Pred. ro nase inu k sebi perpravil inu diležin ratal, ta ista vela prod425 Bugom inu sama tiga človeka izvelyča. Inu de le taki na sodni dan z vesseliem puido Cristusu pruti. Ty hynavci, neverniki se boye sodniga dne. Potle pravi, de on, vsi kersčeniki inu svetniki v ti veri, v Bo- žym spoznanu, v strahu, v lubezni inu pokorsčini pruti Bogu, dotle so na tim sveitu, so še vselei šibki, diny inu neso popolnoma. Obtu od dan do dne v tih Božyh ričeh gori iemlo, rasteio inu molio »Pobulšai, Bug, to našo vero« inu se na vsim popravlaio inu gredo naprei po re- guli, tu ie, po pravim vuku tiga evangelia, inu kadar tu deimo, taku od dan do dne nom Bug ž nega volo skuzi to suio bessedo se bo rezode- val inu daial na znane. B. Vely vsem kersčenikom, de na iogrov inu prerokov vuk inu leben gledaio, ty so brumni, Bogu zo vsem pokorni bili, oli oni so se le s to Cristusevo martro inu Božyo milostio troštali priti v nebessa, nekar ž nih delli. Ampag ty falš vučeniki so cryžu Cristusevimu zubper, ne hote, de bi ty ludy le skuzi Cristusa v nebu prišli, inu za nega volo ne hote cryža nossiti, ne terpeti, suiga pryda inu pokoya gledaio. Na koncu postavi, kai se ty verni troštaio, de nih tellessa bodo preminena, de več ne bodo grešna, smerdeča, mertvaška, temuč čista, svitla, tedai Cristus na sodni dan bo nad nami suio muč inu čast izkazal; amen, de bi tu skorai sturil, amen. A Kersčeniki se imaio iznotra, v nih visty tudi v nadlugah v KAr ie več, mui bratie, bodite vesseli v tim Gospudi. Od ene riči čestče vom pissati se Cristusu vesseliti, meni ne toži inu vom ie ena žihra reč. [2]Varyte veden čestu se pred psi, varyte se pred hudimi delov- ci, 296 TA III. CAP. 30 ci, varyte se pred rezrezanem. poslušati, /bu/gati [3]Zakai mi smo tu ob- bessedo Božyo, rezane, kir služimo Bogu v tim Duhu inu se hvalimo brum ni biti, oli nekar na nih brumo, v Cristusu Jezusu inu se ne zanašamo na tu messu, temuč na to, od Cri[4] stusa nim dano, se koker bi se iest dobru tudi mogel na tu messu zane- zanesti, od dan do dne v veri, v Božym sti. Aku se kei enimu drugimu zdy, de se mora na spoznanu goriiemati inu rasti, po Božy messu zenesti, iest veliku več, reguli, vuku vse nih [5]iest sem obreizan na ričy deržati. osmi dan, iest sem iz tih izraelskih ludy, iz te žlahte 2. Cor. 11, Act. 23. Beniamin, en Iud iz tih Iudov, po tim ordnu en fa- rizeus, [6]po teim ayffru en preganavec te cerqve, po tei pravici, kir ie v ti postavi, sem iest bil prez svarra. [7]Oli te ričy, katere so bile meni h dobitku, te sem za eno škodo šacal zavolo Cristusa. [8]Zakai iest vse ričy za škodo šacam pruti timu previssokimu spoznanu Jezusa Cristusa, muiga Gospudi, za kateriga volo iest vse riči za škodo deržim inu ie deržim za govna, de le iest Cristusa dobim [9]inu de v nim bodem nai- den. De iest nema [ m ] to muio ptavico,426 kir pryde iz 426. Pravico. te postave, temuč to, kir skuzi to vero v Cristusa pride. Tu ie, to pravico, kir pryde od Buga skuzi to vero, [10]de ga spoznam, inu to muč nega gorivstaiena inu tu tovarištvu tiga nega terplena, de tei nega smerti bom podoben. [11]De iest tudi v tim gori- H ij vstaienu 297 H TIM FILIPPERIEM. vstaienu od te smerti bom mogel nemu pruti pryti. [12]Nekar de bi iest vže bil dosegal oli de bi iest po- polnom bil, iest le za no hodim, aku bi iest no mogal zapopasti, koker sem iest popaden od Je- zusa Cristusa. [13]Bratie, iest štimam, de iest sam še nesem zapopal, ampag enu iest deim, iest poza- buiem tu, kar ie odzadai, inu se izteguiem h timu, kar ie odspreda, [14]inu grem naprei h timu posta- vlenimu cilu, po tim palyu, kateri nom naprei der- ži tu nebesku poklycane Božye v Cristusu Jezusu. [15]Obtu, kar ie nas tedai tih popolnih, le-tu misli- mo. Aku vi pag drigači mislite, tu istu vom bo Bug tudi rezodil. [16]Oli vsai, de v tim, h katerimu smo Rom. 15, /2./ Cor. 1. mi prišli, de po eni reguli gremo inu de bomo ene misli. B [17]Bodite kmalu, lubi bratie, mui postopavci inu Zludi ie od začetka vselei pravi veri, Bogledaite na te, kir taku hodio, koker vi imate na nas žy bessedi souvraž, obtu vsag gledai, de en exempel. [18]Zakai nih veliku drigači hodio, od ka- na krivo vero ne bo zapelan. terih sem iest vom čestu pravil inu zdai vom pravim plačeioč, de so souvražniki tiga cryža Cristuseviga, [19] Rom. 16. katerih konec ie tu pogublene, katerih bug ie ta tre- buh inu nih čast bo zasromovana, kir le po pozemel- skih ričeh mislio. [20]Naše prebivane ie pag v nebes- sih, 298 TA IIII. CAP. 31 sih, od unot mi tudi čakamo tiga ohranenika Gospudi Jezusa Cristusa, [21]kateri bo tu naše nečemernu tellu vu eno drugo štalt premenil, de bo podobnu timu ne- ga iasnimu telessu po tim nega močnim opravillu, s katerim on premore sam sebi vse ričy podvreči. TA IIII. CAP. A. Opomina, de v nadlugah, kir zavolo te vere od nevernikov terpe, v tim evangeliskim navuki bodo stonovitni, s teim bodo Bo- ga inu te pridigarie čestyli inu besselili. Potle vely dveima kersče- nicema, de se spravita, inu tih Filiperiev farmoštra prossi, de te kersčenike spravla inu v myru derži, s teim se izkažeio, de slišio v nebessa. V. Vely vsem vernim, de v tim Gospudi Jezusu, kir ie nee od serda Božyga, od te večne smerti, od hudyča inu pekla odrešil, v nebessa postavil, v tih nadlugah ne žaluio inu za telesne ričy ne skerbe, zakai Bug gleda na nee, za nee skerbi, temuč de klyčeio na Buga, molio inu ga za nega duhovske inu telesne ričy inu dobrute zahvalio. C. Vely, de kersčeniki se vse žlaht dobrute, brumme inu poštena flissaio, de deio, mislio inu govore, kar ie Bogu inu ludem pryetnu inu prydnu. Rom. 14. 427 Inu de zmislio na ta pravi pridi-427. Rim 14,19. gariev vuk, stan, leban, de se oni tudi taku derže. D. Zahvaluie tim Filipperiem za nih pomuč inu štyvro inu kir so ty pervi bili, kir so ž nim podeilili po tei ratingi tiga daiena inu iemlena, tu ie, de so oni spoznali, koku ie on nim zveistu s teim pridigarstvom služil, obtu so oni nemu tudi taku bogatu lonali, nekar H iij le samuč 299 H TIM FILIPPERIEM. le samuč, kadar ie on per nih bil, temuč tudi, kadar ie drugdi pridi- gal, so oni nemu nega potrebo poslali. E. Zahvaluie Boga, svetnikom od svetnikov, tu ie, tim kersčeniko[m], kir so v Filippos bili, od tih rymskih službo spoveda, zuseb od tih dvornikov, kir so timu tyrannu Neronu služili. A Kadar so ty verni v nadlugah stonoviti, vmei sebo myrni, ti­ OBtu, mui lubi inu serčeni bratie, vi ste tu muie vesselie inu muia crona, stuite taku v tim Go- ga so ty pridigary spudi, mui lubeznivi. [2]Iest prossim to Evodio inu vesseli. prossim to Syntihen, de bote ene misli v tim Gospu- di. [3]Inu iest tebe, muy zveisti tovariš, tudi prossim, pomagai tim, kir so se z meno red trudili v tim evan- Apoc. 3, 20, 21. geliu s teim Clemenom inu s teimi drugimi muimi pomočniki, katerih imena so v tih buqvah tiga lebna. B [4]Bodite vesseli vselei v tim Gospudi inu spet dru- Verni imaio vselei, v zlei inu v dobruti, guč pravim: Vesselyte se, [5]vaša krotkota bodi znana biti vesseli, klycati na Buga inu ga vsem ludem. Ta Gospud ie blizi, [6]ne skerbyte za ni- hvalyti. Matth. 6, šter, temuč vseh ričeh pustyte te vaše prošne v tih 1. Pet. 5. molytvah inu prošnah s to zahvalo znane biti pred Bugom. [7]Inu myr Božy, kir ie viši koker vsaka pa- met, ta obari vaša serca inu vaše misli v Cristusu Je- C zusu. Risnica, poštene, pravica, čistost, pre[8]Raven tiga , lubi bratie, vse ričy, kir so ri- iazen, snične, vse te ričy, kir so poštene, kir so pra- vične, 300 TA IIII. CAP. 32 vične, kir so čiste, kir so periaznive, kir so dobriga bruma inu dobruta kersčenike snažio, imena inu glassu, ie li kei ena hvala, na te ričy vi zmis- ludem periatlive delaio. lite, [9]katere ste se vi navučili inu pryeli inu slišali inu vidili na meni, le-te ričy vi sturite inu Bug tiga myru bode z vami. [10]Iest sem se silnu obesselil v tim Gospudi, de ste D Spodobnu ie, Bug se vi spet ozelenili za me skerbeti, koker ste vi vselei vely, de te cerqve za suie pastyrie skerbe, skerbeli, oli vom ie mankalu na na položnim čassu. nee omislio; s teim [11] oni Bogu offruio. Nekar zavolo tiga pomankana iest le-tu govorim, za- kai iest sem se navučil v tih ričeh, kir sem, dosti imei - ti. [12]Iest znam nizik biti, iest znam tudi vissok biti, povsod inu v vseh ričeh sem iest navučen syt biti inu lakoto terpeti, preveč imeiti inu pomankaie428 terpeti, 428. Pomankane. [13]iest premorem vse ričy v Cristusu, kateri mene moč- niga della. [14]Oli vsai vi ste dobru sturili, de ste vi mui nadlugi podeilili. [15]Inu vi, Filip pery, veiste, de v tim začetku tiga evangelia, kadar sem iz te Macedonie vlekal, obena cerkov nei z meno podilila v ti raitingi tiga daiena inu iemlena, temuč vi sami. [16]Zakai tudi v to Tessalonico ste vi meni enkrat inu dvakrat poslali, kar sem potreboval. [17]Iest nekar ne iščem darru, te- muč iščem ta saad, kir bo prebival h ti vaši raitin- gi. 301 H TIM FILIPPERIEM. /gi./ [18]Iest sem pryel vse ričy inu imam preveč. Iest sem bil napolnen, kadar sem priel od Epafrodita te ričy, katere ste vi meni poslali, en sladak duh, en per- Rom. 12, yetin offer inu dopadeč Bogu. [19]Mui Bug pag ta na- Heb. 13. polni vso vašo potrebo po nega prevelikim blagei s to čestyo skuzi Jezusa Cristusa. E [20]Timu Bogu pag inu našimu Očetu bodi čast od Pozdravlene, službe spovedane ie znamivekoma do vekoma, amen. [21]Poveite službo vsem ne te periasčine. svetnikom v Cristusu Jezusu. Ty bratie, kir so z me- no, vom nih službo spovedaio. [22]Vsi svetniki vom službo spovedaio, nerveč ty, kir so iz te cessar ieve hyše. [23]Ta gnada našiga Gospudi Jezusa Cristusa bodi z vami zo vsemi, amen. Le-ta lyst ie v Rymi pissan inu skuzi 429. S stavkom »Le­ Epafrodita poslan. 429 ­ta lyst ie v Rymi pissan inu skuzi Epafrodita poslan.« Trubar sledi L1545: »Geschrieben von Rom / Durch Epaphroditum.« V takega zaključka poglavja ne pozna. 302 33 SVETIGA PAV- L A LY S T, P I S S A N h tim Colosseriem. Od tiga meista Colossa. U meistu Colosse leži v ti Manši Azii, po- leg nega ležita dvei drugi meisti, Laodicea inu Ierapoli; od le-tih tryeh meist v tim 4. capituli v le-tim lystu sam s. Paul govori. Poleg tih meist try velike reke (tei eni pra- vio Lycus, tei drugi Menander, tei trety Caper) vkupe te- ko. Inu v to eno vodo, kadar se en cegal verže, zdaici h kaminu rata. Inu poleg Laodiacea ie dostih leipih ovac, kir so lipe farbe, žlahtno volno imaio. Inu zavolo tih vodi, kit čassi pod to zemlo teko inu to zemlo rahlo delaio, se gostu undukai tresse. Inu pod teim cessariem Neronom v maihinim času potle, kar ie s. Paul le-ta lyst pissal (piše Orozius), 430 so se le-ta meista od tressu ressula. Nom k 430. Pavel Orozij, Hi- animu navuku, de se imamo Božye pravde bati. V ti Iero- storiarum Adversum Paganos Libri VII, poli ie s. Filip ioger cryžan inu s kamenem possut. Zatu VII,7,12: »in Asia tres urbes, hoc est Laoinu zavolo, kir v tim Ieropoli so tim malykom, timu Plu- dicia Hierapolis Cotoni služili, ie Bug tu meistu inu ta druga štraiffal. lossae, terrae motu conciderunt.« I Argument 303 PREDGUVOR ČEZ TA LYST. ARGUMENT, SUMMA, EN KRA- tik zapopadig vsiga Lystu h tim Colosseriem. V Tim meistu Colossi s. Paul nei sam pridigal, temuč nega tovariša Epafras inu Arhippus. Inu potehmal v ti Colossi ie tudi dosti Iudov inu vučenih aydovskih filo- zofov bilu, ty Iudy so te preproste kersčenike v ti veri ž nih iudovskimi postavami, ty filozofi ž nih modrustio inu kunštio motyli. Ti eni Iudi so diali, de ta sama vera v Cri- stusa ne izveliča, te Moizesove postave od špendie, od praznikov, od obrezane se moraio tudi poleg deržati. Ty eni so pag diali: »Cristus nei prišal na ta sveit inu nigdar ne pride. Zakai Bug nema obeniga sinu, Bug le skuzi te angele s teimi ludy govori inu vse ričy rovana.« Na tu s. Paul te Colosserie inu vse kersčenike po vsim sveitu zvei- stu opomina, de se varuio pred takimi zepelavci, samo- hvalci, hynavci, samopravičary inu falš vučeniki, kir ter preproste od Cristusa odpelavaio, te iudovske postave inu službe s teim evangeliom inu s to vero kersčansko mešaio. Inu zuseb vely, de se varuio pred le-teimi, kir od velikih, vissokih, skrivnih, modrih ričy, od prikaznih, zguvorih tih angelov inu svetnikov govore, se ž nimi hvalio inu po- hlevnu, tihu pred ludmi se derže inu hodio, kir se za bru- mne, svete, andohtive vunkai dai etc. In summa: le-ta lyst ie zo vsem timu h tim Efezeriem glih, kar ie kratči. Inu nerveč od le-tih tryeh riči oli štukov pravi, nerpo- prei 304 TA IIII. CAP. 34 prei, koku velik šac ie Bug nom skuzi ta s. evangeli šenkal inu dal. De smo skuzi Cristusa od te hudyčeve oblasti inu syle inu od vseh grehov rešeni inu smo erbiči tiga nebe- škiga blaga ratali inu postali. Potle vely, de per takim vu- ku stonovitu ostanemo inu od nega ne pustimo ne tei po- stavi Moizesevi ne človeskim vukum, zapuvidom inu postavom se odvleči. H tretimu, de se verni brumsku, po- štenu derže. V tim pervim capituli hvali te Colosserie zavolo nih vere inu lubezni pruti Bogu inu ludem, moli inu prossi, de per taki veri ostano, gori imelo inu rasteo. Nim pravi inu izlaga, kai ie ta evangeli inu kai ie ta vera kersčanska, de ie ena taka modrost, navuk inu zastopnost, de Jezusa Cristusa za eniga gospudi inu vsigamogočiga Boga spo- zna inu ima inu de ie za našo volo se taku ponižal inu ie crižan, de ie on naš izveličar inu ta glava te prave Božye cerqve, inu le-ta modrost ie bila pred ludmi skrivena, ampag zdai se skuzi to pridigo tiga evangelia rezodeva, rezglassuie inu se daie po vsim sveitu na znane. V tim drugim capituli opomina inu vely se varovati pred človeskimi navuki, zapuvidi, postavami inu Božymi službami, kir so vselei ter pravi veri zubper, inu pravi, ka- kovi so taki vučeniki, kai govore, vuče, koku se derže inu z veliko svetustio hvalio, de vsaki nee more lahku spo- znati. Zatu on nee redle, očitu tadla inu svary. V tim tretyu opomina inu vely, de se derže brumsku inu poštenu, pred grehi varuio, v svetusti prebi- I ii vaio, 305 H TIM COLOSSERIEM valio, veden Božyo bessedo bero inu poslušaio. Per tim vuči, koku se en vsaki kersčenik v nega stanu inu poklyca- nu, bodi oča, syn, gospud oli hlapec, ima deržati. V tim četertim vely zase inu vse pridigarie molyti. Po- tle od sebe inu od drugih nim službe spoveda. TA I. CAPITUL. A. Pravi, de ie po Božy voli en ioger, tu ie, en sel Cristusev; s teim suie pismu inu sui vuk terdi inu pryča, de ie prov, risničin inu Božy. Za teim hvali Boga zavolo, kir so v ti pravi veri, v lu- bezni vmei sebo inu vupanu pruti Bogu prebivali inu kir so ta evangeli skuzi Epafra radi inu vesselu gori vzeli. B. Moli za styri riči. 1. De v ti veri rasto, to Božyo čudno skrivno volo, de te grehe sylnu souvraži inu grozzovitu štraifa inu tim vernim, pokurnim hoče biti milostiv, nee braniti inu ohraniti, spoznaio. 2. De se brumsku derže, dober sad pernesso. 3. De nee Bug v ti veri poterdi, de v nadlugah, pod cryžom bodo volni inu terpežlivi. 4. De za- hvalio Boga, kir ie nee v tu tovarištvu tih izvolenih perdružil, kir ie nas iz tih temnic, iz pekla v to luč, v tu nebesku kralevstvu po- stavil. Potle pravi, de odpusčane vseh grehov imamo le skuzi to martro Cristusevo, de Cristus ie pravi, vsigamogoči, oblastni bug inu človik, de so vse riči skuzi nega stvariene inu de on vse ričy gori derži inu ohrani, de ie on ta glava te cerqve inu de Bug Oča le skuzi nega angele iu ludy sebo spravla. C. Nim pravi inu spomina, kai so poprei, preden so verni ratali, bili, de so bili deleč od Božye milosti, podverženi tei ferdamnosti, zdai pag so z Bugom zmyrie- ni, sveti sturieni skuzi Jezusevo martro. Inu le-tu nebesku bla- gu 306 TA I. CAPITUL. 35 gu, tu ie, odpusčane vseh grehov, gvišnu imaio inu uživali bodo, aku per taki veri do konca ostano. D. Ie vessel, v iečy v Rymi sed- oč, kir ie zavolo tiga evangelia tudi Cristusu s teim terplenem glih sturien, Rom. 8. 431 Inu de on zavolo Cristusa inu te nega cerqve 431. Rim 8,17. terpi. Zakai ty vudi moraio z glavo red terpeti, koker se ie Cristu- su, tei glavi, na tim sveitu godylu, taku se tei cerqvi, tim vudom, godi. Inu te cerqve inu vseh vernih terplene se pravi tu Cristusevu terplene, koker ie sam Cristus dial s. Paulu, kir ie te kersčenike lo- vil, moryl: »Saul, Saul, zakai ti mene preganeš?« Act. 9. 432 Inu s. 432. Apd 9,4. Peter pravi: »Vesselyte se, kir s Cristusom terpite.« 1. Pet. 4. 433 433. 1 Pet 4,13. Potle povišuie tu nega pridigarstvu, de tu istu ie nemu od samiga Boga poročenu, se nei koker ty falsk434 pridigary od sam sebe h timu 434. Falš. postavil inu vrinil. Inu de on ta evangeli, v katerim ie tu veliku blagu Božye, tu ie Cristus, skrivenu, pridiguie inu rezodeva vsem izvolenim. Inu de on s to nega pridigo vse ludy opomina h pokuri, vuči, kei inu koku milost dobee, s čim mogo Bogu dopasti. Inu de Bug h tim nega pridigom suio muč inu žegen daie inu perlaga. PAulus, en ioger Jezusev Cristusev, skuzi to volo A Hvali Boga, de prov Božyo, inu brat Timoteus, verio, vupaio inu de [2]tim svetnikom inu se vmei sebo lubio. vernim bratom v Cristusu, kir so v tim Colossi, gna- da inu myr bodi vom od Buga, našiga Očeta, inu od Gospudi Jezusa Cristusa. [3]Mi zahvalimo Boga inu Očeta našiga Gospudi Jezusa Cristusa inu mi moli- mo za vas vsag čas, [4]potehmal smo mi slišali od te va- še vere na Jezusa Cristusa inu od te vaše lubezni pru- I iij ti 307 H TIM COLOSSERIEM ti vsem svetnikom [5]zavolo tiga vupane, kir ie vom odločenu v nebessih, od kateriga ste vi poprei slišali skuzi to bessedo te risnice v tim evangelij, [6]kir ie q vom prišal, koker tudi po vsim sveitu sui sad pernaša inu se rezteguie, koker tudi notri v vas od tiga dne, kir ste vi slišali inu spoznali to gnado Božyo v ti ris nici, [7]koker ste se vi navučili od tiga Epaf ra, našiga lubiga ravenslužabnika, kateri ie en zveist služabnik Cristusev za vas, [8] kateri ie nom tudi rezodil to vašo lubezan v tim Duhei. B [9]Obtu mi tudi od tiga dne, kir smo mi zaslišali, Evangeli nas vuči to skrivno volo Božyo nesmo nehali za vas molyti inu prossiti, de vi bote inu Cristusa spoznati, de smo skuzi Crinapolneni s teim spoznanem te nega vole, zo vso stusa rešeni inu v nebessa postavleni. žlaht modrost io inu zastopnostio, [10]de hodite vre- Ephes. 4, Phil. 1, dnu timu Gospudi, de zo vsem nemu dopadete inu 2. Thes. 1, 1. Cor. 1. de saad pernessete v slednim dobrim dellu inu de rastete v tim Božym spoznanu [11]inu de bote kripki zo vso močio po nega gosposki močy v slednim za- našanu inu volnim terp lenu z vesseliem. [12]Inu de zahvalite tiga Očeta, kir ie nas vredne sturil, de smo diležni te erbs čine tih svetnikov v ti luči. [13]Ka- teri ie nas odrešil od te oblasti teh tem nic inu ie nas prestavil 308 TA I. CAPITUL. 36 prestavil v tu kralevstvu sui ga lubiga Synu, Matth. 3, 17, [14]v katerim 2. Pet. 1, mi imamo tu odrešitvu skuzi to nega kry, tu odpusča- Heb. 1, Joh. 1. ne tih grehov. [15]Kateri ie ta ravenpild tiga nevidečiga Boga, ta pervičroyen pred vso stvaro. [16]Zakai skuzi nega so vse riči stvariene, katere so v nebessih inu na zemli, Cristus ie bug, človik, vse riči stvaril, videče inu nevideče, ty troni inu gospostva, ta evangeli rezodil, za ludy se ie offral, nee vyudstva inu oblasti, vse riči so skuzi nega inu v nim posvečil. stvariene [17]inu on ie p [ re ] d vsemi ričmi [18]inu vse riči v ni [ m ] stoye inu on ie ta glava tiga telessa, tu ie, te cerqve, kateri ie ta začetig inu p [ er ] vičroye [ n ] od tih mertvih, de on vseh ričeh to vyudstvu derži. [19] 1. Cor. 15, Zakai taku ie (timu Očetu) Apoc. 1, 435 dobru dopallu, de v 435. Prevodne re­ Joh. 1, šitve v oklepanim vsa polnost prebiva Col. 2. [20]inu de se skuzi nega vse ju »(timu Očetu)« L1545 in V ne poričy spravio sebi inu skuzi nega, skuzi to kry nega znata. cryža ie myr sturil s teimi rič mi, kir so na zemli inu v nebessih. [21]Inu vi, kir ste nekadai ptuy inu souvražniki C Velik dar Božy h bili, s to missalio v tih hudih dellih, pravi veri pryti; per [22]ampag zdai ni se ima ostati. ste sprav leni v tim telessu nega messa skuzi to Ephes. 2, 5, Luc. 1. smert, de vas naprei pred sebo postavi svete, prez 309 H TIM COLOSSERIEM 1. Cor. 1, prez svara inu prez tadla, [23]aku vi ostanete v ti veri Tit. 2, Joh. 15. gruntani inu stonoviti inu de se ne pustite preme- kniti od tiga vupane tiga evangelia, kateriga ste vi slišali, kateri ie pridigan per sledni stvari, kir ie pod nebom, kateriga sem iest, Paulus, en služabnik ratal. D [24]Nu iest se zdai vesselim v tim muim terp lenu Cristus še zdai v vernih terpi, ie ena za vas inu iest dopulnuiem v tim muim messei te skrivna reč, se mora le skuzi pridigo rezričy, kir so mancale na tim terpleni Cristusevim, za odeti. Rom. 16, tu nega telu, katero ie ta cerkov, [25]katere sem iest Ephes. 3, 2. Thi. 1, en služabnik ratal, po tim Božym pridigarstvi, ka- Tit. 1, 1. Pet. 1. tero ie meni dano pruti vom, de imam pridigati to bessedo Božyo obilnu, [26]to skrivnust, kir ie bila skrivena od začetka tiga svita inu od tih porodov semkaie, ampag zdai ie rezodivena tim nega sve- tnikom, [27]katerim ie Bug hotel na znane dati, ka- kovu ie tu gosposku blagu le-te skrivnusti vmei teimi aydi, kateri ie Cristus notri v vas, kateri ie tu vupane tiga gospostva, [28]tiga mi oznanu iemo inu opominamo vse ludy inu vučimo vse ludi zo vso modrustio, de sledniga človeka, dokonaniga v Cristusu Jezusu, naprei postavimo, [29]v katerim se iest flissa [ m ] inu trudim po tei nega močy, kir v meni močnu della. Ta 310 TA II. CAP. 37 TA II. CAP. A. Skerbi tudi za te kersčenike, katere nei znal ne vidil, zakai, pravi on, skuzi znane inu zguvori se ty ludie vmei sebo troštaio, pe- riazen terdio inu eden drugimu te Božye skrivne ričy rezodevaio, de Cristusa, v katerim vse nebesku blagu tečy, spoznaio inu h timu celi- mu nebeskimu navuku prideio. Potle vely, de se varuio pred člove- skimi kunštnimi inu modrimi navuki, kir so timu evangeliu zubper, de se Cristusa derže, per nim samim ostano do konca. Inu de ty, kir so h pravi veri prišli, de za tu zahvalio Boga. B. Vely inu vissoku opomina, de se varuio pred aydovskimi inu iudovskimi modrimi, tei človeski norski pameti perietnivimi navuki inu falš vučeniki, kir te verne s kunštnimi, l/e/pimi bessedami od te vere na Cristusa, de on sam, obena druga reč nas izvelyča, odpelaio. Zakai tedai ty aydovski filozofi so iz človeske modrusti inu pameti inu ty Iudy iz Moizese- vih postav inu zapuvid (koker zdai tu papežniki, kir lažeioč povsod vpyo inu pravio, de nih vera ie ta prava inu stara) dosti kersčenikov zapelali. Obtu tukai s. Paul vely na take gledati, pred nih vukum se varovati. Inu de le samuč per Cristusu vsiga, kar v nebessa potribu- io, isčeio, per nim samim naido cilu, polnu odrešitvu od vsiga zlega. Zakai v Cristusu prebiva tu cilu Bogastvu, on ie vsigamogoč, milo- stiv. Obtu on hoče inu more te verne sam, prez vseh drugih ričy inu službi, prez obreze izvelyčati. V samim Cristusu imamo obilnu inu popolnoma, kar h timu izvelyčanu potribuiemo. Za teim pravi, de na meisti te obreze ie ta kerst od Cristusa postavlen. Inu de le skuzi Cristusevo martro imamo odpusčane vseh grehov, on ie te naše za- pissane grehe v ti naši visty s to nega kryo doli izbrissal inu ie nas od te hudyčeve oblasti odkupil inu odrešil. C. Vely, de ty kers- K čeniki 311 H TIM COLOSSERIEM čeniki se ne puste tim iudoiskim inu papežovim menihom, škoffom inu faryem, kir pred ludmi pohlevnu, andohtlivu hodio inu se s te- imi angeli inu svetniki, de se nim perkazuio, ž nimi govore, inu ž 436. Inu. nih brumo hvalio iuu436 kir ž nih postavami, zapuvidi od špendie, postov, praznikov od vere v Cristusa hote zepelati. Zakai ty kersčeniki neso več Moizesevim vunanim postavom inu zapuvidom, veli- ku mane papežovim inu človeskim podverženi, Cristus ie nee gori vzdignil inu rezdial, obtu oni mogo prez greha vso žlaht zdravo spyžo vsag čas, messu v petig inu v soboto iesti, ob praznikih delati, vsake- teri gva[ n] t doma inu v cerqvi nossiti, neso dolžni več živine offro- 437. Obrezovati. vati ne se obrezonati. 437 A Pridigary imaio skerbei inu voiskovati s to bessedo za INu iest hočo, de imate veiditi, kakovo skerb iest imam za vas inu za te, kir so v ti Laodicei, inu za nih ovce, nee opomivse te, kir neso muiga obličia v tim messei vidili, [2]de nati, de ostano per pravi veri. bi ta nih serca bila potroštana inu bili vkupe skle- neni v ti lubezni inu v slednim blagei te gvišne za- stopnosti, v tim spoznanu te skrivnusti Božye inu tiga Očeta inu Cristusa, [3]v katerim so vsi šaci te modrusti inu veidena skriveni. [4]Inu le-tu iest vom 1. Cor. 5. pravim, de vas kei du ne obnorri s pregovorienimi bessedami. [5]Zakai naisi sem s teim messum deleč od vas, taku sem vsai s teim duhum z vami, sem vessel inu vidim to vašo ordningo inu to vašo stonovito vero na Cristusa. [6]Koker ste tedai tiga Gospudi Je- zusa Cristusa pri eli, taku v nim hodite, [7]bodite uko- reneni 312 TA II. CAP. 38 reneni inu scimprani v nim inu bodite stonoviti v ti veri, koker ste navučeni, 1. Cor. 15. bodite v ti isti obilni inu hvaležni. B Sveti evangeli ie vsem Božym služ­ 438. Gledaite. [8]GIedaite, 438 de vas kei du ne obrupa skuzi to bam, zapuvidom, človeisko modrost inu prazno obnorene po tim prepuvidom, kir so od človeske modrusti človeiskim navuko [ m ] inu po tih posvitnih posta- postavlene, zubper. Zakai on le na Crivah inu nekar po Cristusu. stnsa439 samiga kaže, [9]Zakai v nim prebiva ta 439. Cristusa. ta ie nom popolnoma cela polnost tiga bogastva telesnu ta večni leben dobil. [10]inu vi ste do- Col. 1, polneni v nim, kir ie ta glava sledniga vyudstva inu Joh. 1, Deut. 10, 30, vsake oblasti, Rom. 2, 6, [11]skuzi kateriga ste vi tudi obrezani s Phil. 3, to obrezo prez rok, kadar ste islekli tu grešnu telu Ephes. 1, 2. v tim messei skuzi to Cristusevo obrezo, [12]kadar ste ž nim red pocopani skuzi ta kerst, v kateri [ m ] ste vi tudi ž nim gorivstali skuzi to vero, katero Bug della, kir ga ie obudil od te smerti. [13]Inu ka- dar ste vi mertvi bili v tih grehih inu v ti neobrezi tiga vašiga messa, ie on vas ž nim red žive sturil, kir ie vom odpustil vse grehe [14]inu ie doli izbrissal to qvitingo, kir ie zubper nas bila v ti postavi, ka- tera ie nom bila zubper inu ie no iz srede proč vzel inu ie no na ta cryž perbil [15]inu ie islekil ta vyud- stva inu te oblasti inu ie nee očytu na pogledane postavil inu ie skuzi sam sebe iz ž nih en triumff sturil. K ij [16]Obtu 313 H TIM COLOSSERIEM C [16]Obtu nisče vas ne sodi v ti ieidi oli v pyt iu oli Človeske postave v Božyh ričeh tih verzavolo tih enih postavlenih praznikov oli zavolo nih visty ne zvežeio; kir nih ne derži, ne tih novih mescev oli sobot, [17]katere so senca bile greši. Math. 24. tih ričy, kir so imeile pryti, ampag tu tellu ie Cri- stusevu. [18]Ne pustite, de bi vom kei du ta cil pre- stavil skuzi to pohlevsčino inu andoht tih angelov, kir offertnu hodi v tih ričeh, kir nei vidil inu ie zabston napušen v tih nega messenih mislih [19]inu se ne derži te glave, iz katere se tu cillu telu gori derži inu ie vkupe sklenenu skuzi te žyle inu skle- pe inu gori raste s teim Božym porassolkom. [20]Ste li vi tedai umerli s Cristusom tim postavom tiga 440. Vrstici 20 in 21 svita, zakai se tedai vi pustite deržati s teimi po- sledita L1545: »20SO jr denn nu abgestorstavami, koker de bi še živeli na tim sveiti? [21](Kir ben seid mit Christo den Satzungen pravio:)440 »Tiga ti nemaš ieisti, tiga ti nemaš po- der welt / was laskussiti, tiga se nemaš dotegniti,« [22]katere ričy vse set jr euch denn fangen mit satzungen k ničemer rataio, kadar se uživaio, inu so človeske / als lebetet jr noch in der welt? (die da zapuvidi inu nauki, [23]katere ričy se izvuna vidio, sagen) 21Du solt das nicht angreiffen / za eno mod rost, oli ie le ena iz lastne vole naide- Du solt das nicht kosten / Du solt das na, kriva vera inu pohlevsčina v tim, kir se tiga te- nicht anrüren ...« Prevodne rešitve z lessa ne šonaio inu timu messu nega česti ne dado oklepajem »(Kir pravio)« V ne pozna. po nega potrebi. Ta 314 TA III. CAP. 39 TA III. CAP. A. S. Paul ie v tih pervih dveyu capitulih vučil od prave vere inu hynavskiga navuka inu od falš Božyh službi. De skuzi pravo vero v Je- zusa dobimo odpusčane vseh grehov, bomo brumni, svety pred Bugom. Ampag te iudovske, hynavske službe Božye pre/d/ Bugom ništer ne vela- io. Zdai v le-tim capituli vuči od tih pervih dobrih dell inu službi, kir dopado Bogu. Te iste so, kadar veden želymo per Cristusu biti v nebessih. De se troštamo v nadlugah inu na smerti ležoč, de na sodni dan bomo od Cristusa z veliko čestio inu z večnim lebnom obdileni. Inu de se izvabimo inu varuiemo pred gardimi velikimi grehi inu hudimi želami. Inu de se zo vsem našim dianem pruti Bogu, pruti ludem, z našim lebnom lebnom inu životom ponovimo, po Božy voli, šegi inu bessedi deržimo inu živi- mo. Kateri taku dei, tar si bodi kakeršne dežele, moder oli preprost člo- vik, ta isti ie v tim Cristusevim kralevsti, 441 v milosti Božy, bo izvelyčan. 441. Kralevstvi. A. Več z dostimi lepimi bessedami inu s Cristusevim exemplom vse verne vuči, de se brumsku, poštenu, pohlevnu, lubeznivu, terpežlivu pruti vsem ludem derže. Zakai skuzi take ričy, skuzi to lubezan se spoznaio ty pravi kersčeniki. Za teim vely, de myr pruti Bogu inu dobro veist ohranio, Bo- ga zahvalio, to bossedo 442 Božyo bero, pridiguio, poslušaio, eden drugiga 442. Bessedo. vuče, opominaio. Te pridne duhovske peisni iz serca zastopom poio. Inu de ž nih lebnom inu dianem vselei povsod Boga česte. C. Vuči, de zakoni- ce nih možem bodo pokorne inu de možye nih ženom zenesso, otroci, de stariše slušaio. Stariši, de z lepimi bessedami inu z oblubami nih otroke na dobru vižaio. Hlapci, de služio inu delaio, koker bi samimu Bogu de- lali inu služili. Gospudie, de hlapcem tudi prov deio, dobro bessedo vo- sčio. Zakai pred Bugom hlapec tulikain koker gospud vela. K iij Ste 315 H TIM COLOSSERIEM A Vselei z miselio v nebi biti, te messene lušte v sebi moriti, v STe li vi tedai gorivstali s Cristusom red, taku vi isčyte tu, kar ie ozgorai, gdi ie Cristus, si- pokuri, v brumi predeč na desnici Božy. [2]Skerbyte za te ričy, kir so bivati. S teim se Bogu prov služi. ozgorai, nekar kir so na zemli. [3]Zakai vi ste umerli inu ta vaš leben ie skriven s Cristusom v Bugi. [4]Kadar pag Cristus, ta naš leben, se bo rez- odil, tedai bote vi tudi ž nim rezodiveni v ti čas ti. [5]Obtu moryte te vaše vude, kir so na zem li, kur- baryo, nečistost, gerde lušte, hude želee inu to lakomnost, katera ie to malykovane. [6]Za katerih ričy volo pride ta serd Božy čez te nepokurne otroke. [7]V katerih ste vi tudi nekadai hodili, ka- Rom. 6, dar ste v nih živeli. [8]Zdai pag le-tu vse položyte Ephes. 4, Heb. 12, od sebe, ta serd, nevolo, hudubu, hudu rečene, 1. Pet. 2. nesramne bessede od vaših vust. [9]Ne lažyte eden pruti timu drugimu. Islecyte tiga stariga človeka ž nega dianem [10]inu oblecite tiga noviga, kir bo ponovlen h timu spoznanu po tim pildu tiga, kir ga ie stvaril. [11]Gdi nei Gerka, Iuda, obreze, neo- breze, nevučeniga, Scyta, hlapca, fraya, temuč B vse inu vseh ie Cristus. Pravih kersčenikov mašni [12]Oblecyte tedai koker ty izvoleni, svety inu lubez nivi Boži tu serčno lubezan, periatlyvost, pohlevnost, 316 TA III. CAP. 40 pohlevnost, krotkust, preterplene. gvant inu svetu [13]Zenessite eden oblačilu so prava vetimu drugimu inu aku eden ima kako tožbo zubper ra, bruma, lubezan, pohlevsčina, myr etc. drugiga, taku odpusti eden drugimu, koker ie Cri- Eph. 6, 4. stus vom odpustil, taku tudi vi. [14]Inu čez le-tu vse oblecite to lubezan, katera ie ta vozal tiga dokona- na. [15]Inu ta myr Božy regirai v tih vaših serceh, h katerimu ste vi poklycani v tim enim telessu, inu bodite hvaležni. [16]Ta Cristuseva besseda prebivai bogatu vmei vami zo vso modrustio. Vučite inu opominate se vmei sebo s teimi psalmi, hvaležnimi inu duhovskimi peisnami, puite periaznivu v tim va- šim sercei timu Gospudi. [17]Inu karkuli delate z bes- sedo oli z dianem, tu vse sturite v tim imeni Jezusa 1. Cor. 1/0/. Cristusa inu zahvalite Boga inu tiga Očeta skuzi nega. [18]Vi, žene, bodite pokorne vašim lastnim možem v C Zakonisku, pohištnu tim Gospudi, koker se spodobi. dellu inu rovnaue443 [19]Vi, možie, lubite 443. Rovnane. več koker menišku vaše zene444 inu ne bodite grenky pruti nim. inu hinavsku dopade 444. Žene. [20]Vi, Bogu. otroci, bodite pokorni vašim starišem vseh ričeh, za- Ephes. 5, 6, 1. Pet. 3, 2, kai tu dopade timu Gospudi. Tit. 2. [21]Vi, očeti, ne dražite vaših otruk, de nih misli ne odstavio. [22]Vi, hlapci, bo- dite pokorni vseh ričeh tim vašim telesnim gospu- dom, 317 H TIM COLOSSERIEM 445. Tih. dom, nekar le samuč v thih445 službah, pred očyma iz- kazanih, temuč s preprostim sercem inu strahum Bo- žym. [23]Vse, karkuli delate, tu iz serca sturite, nekar koker tim ludem, temuč koker timu Gospudi. [24]Inu imate veiditi, de vi bote od tiga Gospudi pryeli ta lon Deut. 10, te erbsčine, zakai vi timu Gos pudi Cristusu služite. [25] Sap. 6, Eccles. 35, Sice, kateri krivu dei, ta bo pryel, kar ie on kriviga Rom. 2, Gal. 2, sturil. Inu nei obeniga rezlotka tih person. Vi gospu- Ephe. 6. die, kar ie prov inu spodobnu, tu izkažyte tim hlap- cem inu imate veiditi, de vi tudi imate eniga gospudi v nebessih. TA IIII. CAP. A. Vely gostu molyti za vse ludy, zuseb za pridigarie, de nim Bug da pravi zastop, muč inu serce to skrivnust od Cristusa, tu ie ta s. evangeli, pridigati, de se nih pridiga reztegne, rezglassi, dosti ludy na pravo vero oberne. Več vely, de verni tim nevernim z bessedo inu z dianem uržaha ne dado našo vero tadlati oli na ny se zmotiti. B. S. Paul iz Ryma vunkai iz ieče pošle suie tovariše te nega ovčice troštati inu opominati, de terdnu pred veri v Cristusa ostano. C. Od suih tovarišev, kir so se iz iudovske inu aydovske vere na to ker- sčansko preobernili, službe spoveda inu nee hvali, de so zveisti v tim Božym kralevstvi, tu ie, s to pridigo tiga s. evangelia, inu de veden za kersčanstvu molio. Tiga Nimfa družino imenuie cerkov zavolo 318 TA IIII. CAP. 41 zavolo, kir ie vsa verna inu brumna bila, Matth. 18. Rom. 16. 446 Na 446. Mt 18; koncu vely, de nih pridigarie Arhippa opominaio, de zveistu tei Rim 16,11. cerqvi služi. BOdite veden v tih molytvah inu čuite v tih istih s A Pridigarstvu ie težteim zahvalenem. ku, pridnu, za tu se [3]Molyte poleg tudi za nas, de ima molyti. Ty verni nom Bug odpre vrata te bessede, de govorimo to imaio modri, brumni, zgovorni biti. Cristusevo skrivnust (za katere volo sem iest tudi Luc. 18, 1. Thes. 1, zvezan), 447 Ephes. 6, 5, 447. Prevodna reši[4]de iest to očito sturim, koker se spodobi 2. Thes. 3. tev z oklepajem »(za govoriti. [5]Modru hodite pruti tim vunanim. Inu der- katere volo sem iest tudi zvezan)« sle­ žite se, koker ta čas hoče imeiti. [6]Vaše govorene bodi di V: » 3orantes sivselei lubeznivu inu s to solio začineno, de veiste, mul et pro nobis, ut Deus aperiat nobis koku imate enimu vsakimu odgovoriti. ostium sermonis ad loquendum mysterium Christi (propter [7]Koku vse muie riči stoye, tu vom bode povedal B quod etiam vinctus Pastyry imaio do Tyhicus, mui lubi brat inu zveisti služabnik inu ra- sum), ...« L1545 take smerti nih ovce tro­ štati, za nee skerbeti. segmentacije besevenhlapec v tim Gospudi, dila ne pozna. [8]kateriga sem iest za tiga volo q vom poslal, de izvpraša, kai delate, inu de ta vaša serca potrošta sred Onezimom, s teim zveistim inu lubim bratom, kateri ie od tih vaših. Ona bota od vseh ričy, kir se tukai godee, vom povedala. C S teim službami [10]Aristarhus, kir ie z meno v yeči, vom službo zapovedane[m]to spoveida inu Marcus, Barnabov sestrič (od kate- periazen, lubezan terdi. riga ste vi nekateru poročene pryeli; aku L q vom 319 H TIM COLOSSERIEM 448. Prevodne req vom pryde, vzamite ga gori), 448 [11]inu ta Jezus, kir šitve z oklepajem L1545 in V ne pose imenuie Iustus, kir so iz te obreze. Le-ty sami znata, Trubarjev prevod pa pomensko so muy pomočniki v tim Božym kralevstvi inu so sledi L1545: » 10ES grüsset euch Arimui trošt bili. [12]Vom službo spoveda Epafras, kir starchus mein Mitgefangener / vnd ie od tih vaših, hlapec Cristusev, kir vede [ n ] s Marcus der neff Barnabe / von welchem flissom za vas moli, de vi obstoyte dokonani inu jr etlich Befelh empfangen habt. So er dopolneni vsaki voli Božy. [13]Iest nemu pryčo dai- zu euch kompt / neem, de ima velik flys za vašo volo inu zavolo teih, met jn auff / ...« /2./ Thi. 4. kir so v Laodicei inu Ierapoli. [14]Vom službo spo- veida Lucas, arcat ta lubeznivi, inu Demas. [15]Spo- veite službo tim bratom, kir so v ti Laodicei, inu timu Nimfu inu tei cerqvi, kir ie v nega hyši, [16]inu kadar le-ta lyst bode per vas prebran, taku sturi- te, de se v ti laodiceiski gmaini tudi prebere inu de vi ta na te Laodicerie tudi preberete. [17]Inu po- veite timu Arhippu: »Gledai na to službo, katero so ti pryel v tim Gospudi, de ti to isto dopolniš.« [18]Ta spovedana služba ie muia Pavlova roka. Spumnite na muie zveze. Ta 449. S stavkom »Poslan iz Ryma skugnada bodi z vami. zi Tyhica inu Onezima.« Trubar sledi Amen. L1545: »Geschrieben von Rom / Durch Tychicum vnd Onesimum.« V take­ Poslan iz Ryma skuzi Tyhica ga zaključka poglavja ne pozna. inu Onezima.449 320 42 SVETIGA PAV- L A P E RV I LY S T, P I S - 450. Trubar je imel v mislih pokol v Solunu leta 390, ko san h tim Tessaloniheriem. je dal cesar Teodozij I. brez sodnega procesa in brez ozira na krivdo pobiti več ti­ Od meista Tessalonica. soč solunskih meščanov (cerkveni zgodovinar Teodoret omenja številko 7000) kot odgovor na upor. V sled­ U meistu Tessalonica, katerimu zdai Salo- njem so Solunčani ubili Teonik oli Salonih, eni Salnik pravio, leži v ti dozijevega magistra militi- um Botherika in več drugih Macedonii, v Gerski deželi, katera se zdai rimskih uradnikov zara­ Albania imenuie. Ie enu staru, veliku mei- di dejstva, ker je dal cesarjev general zapreti nekega stu, per ni so ene zdrave toplyce. Le-tu homoseksualnega voznimeistu ie Turek pred stu ossem inu dvaisseti leit po syli ka voza, ki je bil slavna osebnost in je Botherika razžalil, dobil, vse beneške žolnerie (tedai so tu meistu Benetki pa ga slednji kljub glasnim imeili) inu purgarie pobil. V tim so poprei dosti bru- javnim protestom ni hotel izpustiti. Teodoret, Historia mnih, vučenih inu svetih šcofov bilu, ty so čez papeže ecclesiastica 5.17. Škof Ambrož Milanski je zato cesarju v Rymu ostru pissali zavolo, kir so hoteli viši čez druge odrekel vstop v katedralo in šcoffe biti inu kir so tim fariem zakon prepovedali. V pristop k obhajilu. Ambro­ ževo zadržanje v celi zadevi le-tim meistu ie ta Teodosius cessar iz nagliga serda odraža slednjega Pismo 51, zavolo, kir so ty purgary bili eniga altmana ubyli, se- zlasti 51.3, iz leta 390, ki je v celoti posvečeno pokolu dem tavžent purgariev pustil umoriti. Zatu s. Ambrož v Solunu. Ambroževa interie tiga cessaria bil v pan polužil. vencija, ko milanski škof bra­ 450 V le-tu meistu ie s. ni cesarju Teodoziju stopiti Paul po Cristusevim roystvu v tim 49. leitu bil pryšal. čez cerkveni prag, je postala znana po platnu flamskega Koku se ie nemu inu nega tovarišem v nim godilu, be- baročnega slikarja Antoona rite sami Act. 17. 451 Zdai so v nim veliku Turkov inu Iu- van Dycka Sveti Ambrož izže- ne Teodozija iz Milanske kate- dov okuli styrinaist tavžent; ty Iudi imaio v nim 80 šul. drale (1619–1620). L ii Kersče- 451. Apd 17,5–8. 321 PREDGUVOR ČEZ TA LYST. Kersčenikov ie malu notri, ty veliku terpe. Tu ima- mo rezmisliti, kam so ta meista, v katerih so ty io- gri sami pridigali, zavolo nih nepokure inu krive vere prišla, de se nom tudi taku zavolo te naše ne- pokure, nezvesčine inu nehvale pruti Bogu bode gvišnu godylu. Dai nom Bug suio gnado, de bi se prov h Bugi obernili inu nemu zo vsem bili pokor- ni, amen. ARGUMENT INU SUMMA le-tiga lystu. VLe-tim meistu Tessaloniki per času s. Paula so ty kersčeniki, kir so skuzi s. Paula inu nega tovarišev pridigo od te iudovske inu aydovske vere na to kersčan- sko se preobernili, stonovitu inu očytu per veri obstali, se neso obeni nadlugi, ne martri, ne tim falš vučenikom pu- stili od nee odvleči ne perpraviti. Inu on nee zavolo nih stonovitosti v ti veri inu terplena sylnu hvali, kir so s teim vsem kersčenikom en navuk inu exempel naprei postavi- li. Inu on per tim hvali Boga, de ta evangeli ie tak saad per nih izkazal. Tu piše v tim dveima pervima capitula. V tim tretym capituli pravi od Timoteviga salstva, kir ie k nemu od nih nazai bil prišal inu ie nemu poveidal, de ty Tessalonihery terdnu per pravi veri inu v lubezni vmei sebo stoye, s teim ie on bil vessel sturien inu veliku po- troštan. Natu on nee opomina, de v tim spoznanu tiga evangelia gori iemlo inu rasto. V tim 322 TA I. CAPITUL. 43 V tim četertim opomina, de se varuio pred grehi, de eden drugimu dobru dei. Inu da odguvor na enu vprašane od gorivstanene tih mertvih, aku kmalu inu poredu bomo od smerti vstaieli. V tim petim piše od sodniga dne, de hytru inu naglu pryde, de čuio inu veden na sodni dan čakaio, de se brumsku derže, pred temnimi delli, tu ie, pred grehi, va- ruio, pridigarie de poštuio, te nepokurne h pokori opo- minaio, revne de troštaio. TA I. CAPITUL. A. S. Paul ie dva suia tovariša perpissal zavolo, de verni veido, de pravi pridigary vsi glih veruio inu vuče. Za teim hnali 452 vissoku 452. Hvali. Boga, kir ie tim Tessaloniheriem dal to gnado, de so terdni v ti veri, v ti lubezni, v tim volnim terplenu, pod teim cryžom, zakai v le-tih tryeh stukih tu pravu kersčanstvu stoy. Potle pravi, kateri radi, z dobrim volnim sercem ta s. evangeli poslušaio, po nim deio, ty so iz- voleni inu S. Duhom obdileni. B. Hvali Tessaloniherie, kir so zavo- lo evangelia nih život, blagu vagali, pod cryž, v nadluge z vesseliem se podali, s teim so drugim en lep navuk dali inu so to kersčansko ve- ro reztegnili. Več pravi: vsi ty, kir timu evangeliu ne veruio, po nim ne deio, so zgul malykovci. Inu de ty verni z vesselem, prez straha čakaio na sodni dan, zakai oni se Božyga serda ne boye. A Gdi se prov iz serca ta s. evangeli pridi­ PAulus inu Sylvanus inu Timoteus tei tessalo- n i s k i g m a i n i v B u g i O č e t u i n u v t i m L iij Gospudi 323 H TIM COLOSSERIEM guie, posluša, vun­ Gospudi Jezusu Cristusu, gnada vom inu myr od dukai S. Duh tu suie dellu per tih izvole­ Buga, Očeta našiga, inu od Gospudi Jezusa Cri- nih opravla. 2. Thes. 1, stusa. [2]Mi zahvalimo vsag čas Boga za vas vseh Phil. 1. volo inu mi vas v misli imamo v tih naših molytvah. [3]Inu mi veden v misli imamo tu vaše diane v ti veri inu tu dellu v ti lubezni inu tu vaše terplene v tim vupani, kateru ie naš Gospud Jezus Cristus pred Bugom inu našim Očetom. [4]Zakai, lubi bratie, od Buga lubleni, mi veimo, de ste izvoleni [5]zavolo, kir ta naš evangelium per vas nei bil le samuč v ti bessedi, temuč tudi v ti močy inu v Sveti [ m ] Du- hei inu v veliki gvišnosti, koker vi veiste, kakovi smo mi bili vmei vami za vašo volo. B [6]Inu vi ste ty naši postopavci ratali inu tiga Gos- Velik prid cerqvi dui de, kadar velika pudi, kir ste to bessedo v veliki nadlugi z vesseliem meista prov veruio. tiga S. Duha gori vzeli [7]taku, de ste vi k animu exemp lu vsem vernim v ti Macedonij inu Achay rata- li. [8]Zakai od vas se ie rezglassyla ta besseda tiga Go- spudi nekar le samuč v ti Macedonij inu Ahay, temuč po vseh krayh ie ta vaša vera na Buga vunkai prišla, taku de nei potreba nom kai govoriti. [9]Zakai oni sa- mi od vas oznanuio, kakov prihod smo mi q vom imeili 324 TA II. CAP. 44 imeili inu koku ste se k Bugi od malykov obernili, de služite timu živimu inu risničnimu Bogu [10]inu de ča- kate na tiga Synu iz nebes, kateriga ie on obudil od te smerti, Jezusa, kir ie nas rešil od tiga prihodniga ser- da. TA II. CAP. A. Tu nega inu suih tovarišev pridigarstvu hvali, s teim terdi te Tessaloniherie v ti veri inu ta sui vuk, de ie prov, Božy inu risničin, zakai on nei zavolo tih nadlug od pridigovane pustil inu s to suio pridigo nei iskal suiga pryda inu se nei k nikomer perlizoval oli dober delal. Tiga ty falš pridigary ne deio, isčeio le blaga inu dobriga leb- na. Koku se ie pag s. Paulu v tim meistu Filippos godilu, berite Act. 16. 453 Per tim pravi, de pridigary nemaio biti perlizavci, lakomni, 453. Apd 16,12–40. prazne posvitne hvale želeti, temuč koker krotky, periaznivi, delovni suie ovčice koker oča inu mati lubiti, nim streči, veden opominati na brumo inu Božy strah. Več pravi, de ie ob suy špendij nim pridigal, brumsku, poštenu per nih se deržal, nee vučil, troštal, vižal, opomi- nal na vse dobru B. Ie vessel inu hvali Boga, de so ty Tessalonihery tih iogrov pridigo prov spoznali inu za to pravo bessedo Božyo gori vzeli inu per ni tudi v nadlugah inu v preganenu terdnu obstali. Za teim strašnu govori od tiga velikiga souvraštva tih nevernih Iudov pruti tim vernim, obtu nee Bug taku štraiffa. C. Pravi, de bi rad bil per nih, v nih nadlugah. Zludi dosti ričy začne, de vernim pot prete- če. Vsag pridigar bo na sodni dan suio hvalo imel, aku dosti ludi h pravi veri prepravi. Vi 325 I. LYST H TESSALON. A Zveisti pastiry so dolžni vagat sui život zavolo suih ov­ VI sami dobru veiste, lubi bratie, de ta naš prihod q vom nei bil prazen, [2]temuč kadar čic, varovati se pred smo poprei terpeli inu zašpotovani bili v ti Fili- lažmi, golufio, offertio, lakomnostio. ppi, koker vi veiste, smo mi vini v tim našim Bo- Act. 16, Gal. 1. gu serčni bili per vas govoriti ta evangeli Božy z velikim štritanem. [3]Zakai tu naše opominane nei bilu h timu zepelanu, ne h ti nečistosti, ne z golufio, [4]temuč koker smo od Buga izkušeni, de se ie nom ta evangeli pridigati zevupal, taku mu govorimo, nekar de bi mi hoteli tim ludem dopasti, temuč Bogu, kir ta naša serca izkušava. [5]Zakai mi nesmo nigdar s perlizavskimi besse- dami okuli hodili, koker vi veiste, ne za lako- mnost rodili, Bug ie pryča. [6]Mi tudi nesmo ča- sty od ludy iskali, ne od vas, ne od drugih. [7]Mi bi bili mogli veliku velati, koker ty Cristusevi iogri, oli mi smo vmei vami krotki bili glih ko- ker ena amma, kir te suie otroke pestuie, [8]eno tako serčno lubezen smo mi imeili pruti vom, de Act. 20, 1. Cor. 4, smo želeli z vami diliti, nekar le samuč ta evan- 2. Thes. 3. geli Božy, temuč tudi ta naš život, zatu, kir ste no [ m ] lubi ratali. [9]Vi ste dobru pumneioč, lubi bratie, našiga della inu truda, koku smo mi nuč 326 TA II. CAP. 45 nuč inu dan delali, de bi komu vmei vami pretežki ne bili, smo per vas pridigali ta evangeli Božy. [10]Vi inu Bug ste pryče, koku svetu inu pravičnu inu prez tožbe smo mi z vami, kir veruiete, prebivali. [11]Inu koker vi veiste, de smo mi vsakiga vmei vami koker en oča te suie otroke [12]opominali inu tro- štali inu spryčovali, de hodite vrednu pred Bugom, Ephes. 4, Phil. 1, kir ie vas poklycal v tu suie kralevstvu inu gospo- Col. 1. stvu. [13]Zatu mi tudi veden zahvaluiemo Boga , de B Pridigary vegšiga kadar ste vi od nas to bessedo Božyo, katero lona ne žele, samuč de nih ovčice bessedo ste vi od nas slišali, gori vzeli, ste vi to isto go- Božyo vzamo, no slušaio, per ni v tih ri vzeli nekar koker eniga človeika bessedo, nadlugah ostano. temuč (koker ie tudi risničnu) to bessedo Bo- žyo, katera tudi notri v vas, kir veruiete, tu su- ie opravla. [14]Zakai, lubi bratie, vi ste postopav- ci tih Božyh cerqov, kir so v ti Iudovski deželi, v Jezusu Cristusu ratali, kir ste glih tu istu od te vaše lastne žlahte preterpeli, kar so oni od tih Iudov, [15]kateri so tudi tiga Gospudi Jezusa umurili inu nih lastne preroke, glih taku so nas tudi, preganali inu ne dopadeio Bogu inu so vsem ludem zubper. [16]Oni nam branio tim M aydom 327 I. LYST H TESSALON. aydom govoriti, de bi tudi izvelyčani postali, de taku nih grehe vselei dopolnuio, zakai ta serd ie čez nee do konca prišal. C [17]Mi pag, lubi bratie, kadar smo en čas bili s teim Verni so radi vkupe inu v Bugi vesseli. oblyčiem, oli nekar s teim sercem, vas obrupani, smo Rom. 1. mi zatu teim več hyteli z velikimi želami tu vaše oblyčie viditi. [18]Obtu smo hoteli q vom pryti (iest, 454. Prevodna reši­ Paul, dvakrat), 454 oli ta hudič ie nom zubper bil. [19]Za- tev z oklepajem deloma sledi L1545: kai du ie tu naše vupane oli vesselie oli ta crona te »18Darumb haben wir wollen zu euch hvale? Neiste li tudi vi pred teim oblyčiem našiga komen (Jch Paulus) zwey mal / vnd Sa­ Gospudi Jezusa Cristusa v tim nega prihodu? [20]Vi ste, tanas hat vns verhindert.« ia, ta naša čast inu vesselie. TA III. CAP. A. Pravi, de ie tim Tessaloniheriem službi le sam v tim velikim 455. Apd 17,16–34. meistu Ateni (od Aten berite ta 17. cap. Act. ) 455 pridigar ostal inu Timotea od sebe k nim poslal, de skuzi nega zvei, koku nim gre inu de nee v ti veri poterdi inu potrošta, de zavolo cryža od vere ne pado. B. Pravi poredu, kai ie dobriga od Tessaloniheriev skuzi Timotea rezoumil, try dobre ryči, de so v ti veri inu v ti lubezni stonoviti inu de bi nega radi vidili. Tu so ta prava znamina pravih kersčenikov inu pridigariev. C. Hvali Boga, kir se ty Tessalonihery ž nih vero dobru derže, inu prossi Boga za try ryči. 1. De Bug inu Oča sred ž nega 328 TA III. CAP. 46 ž nega Synom nemu to gnado inu srečo da, da bi skorai k nim mogal pryti. 2. De Bug nee bogate inu obilne v ti veri inu v lubezni sturi. 3. De Bug nee v ti v veri, v brummi inu v svetusti poterdi inu ohra- ni do sodniga dne. OBtu, kir mi nesmo mogli dale terpeti, se ie nom A Kersčeniki vselei podobru zdelu, de mi sami bomo v ti Ateni pusče- tribuio navuka, tro­ šta, poteriovana v ti ni, [2]inu smo Timoteia, našiga brata inu Božyga slu- veri, zuseb v nadlu­ žabnika inu našiga ravendelovca v tim Cristusevim gah. Act. 16. evangeliu poslali, de vas poterdi inu potrošta od te naše vere, [3]de se kei du ne zmoti v le-tih nadlugah. Zakai vi sami veiste, de smo h timu postavleni. [4]Inu kadar smo per vas bili, smo vom poprei pravili, mi bomo nadlugo terpeli, koker se ie tudi pergudilu inu vi veiste. [5]Za tiga volo tudi iest nesem mogel dale terpeti, sem zatu poslal, de bi to vašo vero spoznal, de bi ta, kir izkuša, vas ne bil izkušal, inu tu naše del- lu bi bilu zabston. [6]Vnuvič pag, kadar ie Timoteus od vas k no[m] bil B Kadar ovčice v veri, prišal inu ie nom dobre marine od vaše vere inu lube- v lubezni pod cryžom ostano, tiga zni pernessal inu de vselei v dobrim na nas zmislite inu so pastyry vesseli. želite nas viditi, koker mi tudi vas. [7]Skuzi le-tu, lubi bratie, smo mi od vas trošt čez vso to našo nad lugo inu M ij potrebo 329 I. LYST H TESSALON. potrebo skuzi to vašo vero priyeli. [8]Zakai mi smo zdai živi, kadar vi stonovitu stoyte v tim Gospudi. C [9]Inu gvišnu, kakovo zahvalo mi moremo dati Kadar v /ce/rqvi d/o/bru st/o/y, se Bogu za vas? Čez tu vse vesselie, kir se vesselimo ima za /t/u zahval/i/ ti inu za naprei za vašo volo pred našim Bogum? [10]Mi nuč inu dan prossiti. sylnu prossimo, de bi mi mogli tu vaše obličie viditi, de bi dopolnili, aku kai manka na tei vaši veri. [11]On pag, Bug inu naš Oča inu naš Gospud Jezus Cristus, ta naredi naš pot q vom. [12]Inu ta B Gospud vas napolni inu sturi obilne v ti lubezni 1. Thes. 5, 1. Cor. 1. vmei sebo inu pruti vsem, koker smo mi tudi pruti vom, [13]de ta vaša serca bodo poteriena inu prez tadla v ti svetusti pred Bugom inu našim Očetom v tim prihodu našiga Gospudi Jezusa Cristusa sred vsemi nega svetniki. TA IIII. CAP. A. Opomina, de v veri, v poštenu gori iemlo, de nih stan pelaio po Božy voli inu po nega zapuvidah, de v svetusti, v brumi žive inu prebivaio, pred gardnimi, smerdečimi grehi, nerveč pred ne- čistostio inu pred golufio se varuio inu de se vmei sebo bratovsku, prov iz serca lubio, nikogar ne opravlaio inu de vsaki tu suie delu inu poklycane opravi, tyhu, suiemi rokami, vse[m] ludem 330 TA IIII. CAP. 47 lude[m] prez škode sui kruh dobiva, de kar h timu užitku inu potrebi tiga tellessa sliši, ne bo potriboval, ne per nevernikih petlal. B. Prero- kuie inu pravi, koku se bo na sodni dan godilu inu ty mertvi od smer- ti vstaieli; s teim trošta te kersčenike, de zavolo tih suih vernih mer- tvih nemaio preveč žalovati, potehmal spet vsi bomo živi in v nebi s Cristusom vkupe vekoma prebivali. Per tim tudi pravi zastopnu inu iz Božyh vust, koku se bo s teimi mertvimi inu živimi, kir pred so- dnim dnem ne umerio, godilu. Inu pravi, de Cristus na sodni dan z veliko čestio, glorio, močio, s trobentanem, vpyom, štymo tih angelov pryde na ta sveit; v tim, kir bodo tedai živi inu ty, kir so poprei umerli, kateri so prov verovali, v pokuri bili, ty isti vsi puido s Cri- stusom red v nebessa, ty neverni pag inu nepokurni puido v ta pekal. Tukai s. Paul od vyc, od mertvaških maš, od vigil, od kadila inu kropila, de bi tim mertvim pomagalu, ništer ne govori. O, papežniki, fary, menihi, kam ste boge ludy zepelali, z vašimi lažami od vyc ob dušo inu ob blagu perpravili. KAr ie več, lubi bratie, mi vas prossimo inu opo- A Verni imaio biti Bominamo v tim Gospudi Jezusu, de koker ste gu pokorni, brumni, svety, tyhi, delovni, od nas pryeli, koku imate hoditi inu dopasti Bogu, nekar petlati. Rom. 12, de vi le čedale več bodete obilneiši. Ephes. 5. [2]Vi dobru vei- ste, kakove zapuvidi smo mi vom dali skuzi Gospu- di Jezusa. [3]Zakai le-tu ie ta vola Božya, tu vaše po- svičene, de se deržyte od curbarye [4]inu de en vsakateri vmei vami vei to suio possodo obderžati v ti svetusti inu časti [5]inu nekar v tih želevih luštih M iii koker 331 I. LYST H TESSALON. koker ty aydie, kir Boga ne znaio. [6]Inu de kei du v kakim dianu suiga brata ne zatarre inu ne obnorri, zakai ta Gospud se mesčuie čez vse le-te riči, koker smo vom poprei pravili inu pryčovali. [7]Zakai Bug nas nei poklycal h ti nečistosti, temuč h ti svetusti. [8]Obtu, kateri le-tu zamečuie, ta ne zamečuie tiga človeka, temuč Boga, kir ie suiga Svetiga Duha v nas dal. [9]Sice od te bratovske lubezni nei potreba, de vom pišem, zakai vi ste sami od Buga navučeni, Joh. 13, 15. de se lubite vmei sebo, [10]inu vi to deiste pruti vsem bratom, kir so po vsi Macedonij. Oli ništer mane, lubi bratie, mi vas prossimo, de še več obilneiši bo- dite. [11]Inu flissaite se zo vso močio, de tyhi bodete, inu sturite te vaše riči inu delaite z vašimi lastnimi rokami, koker smo vom zapovedali, [12]de se poštenu deržite pruti tim vunanim inu de ne bote obene ryči potrebovali. B [13]Sice, lubi bratie, iest nečo, de bi ne imeili ve- De ty mertvi spet, koku, bodo vstaieli, iditi od tih, kir so zaspali, de ne bote koker ty se le iz Božyh vust, iz S. pisma, nekar iz drugi, kir obeniga vupane nemaio, žalovali. [14]Za- zastopnosti navučikai, aku mi veruiemo, de ie Jezus umerl inu od smerti vstal, taku Bug te, kir so skuzi Jezusa zaspali, 332 TA V. CAP. 48 zaspali, tudi ž nim popela. mo. Mar. 12, [15]Inu gvišnu le-tu vom ko- 1. Cor. 15, ker to bessedo Božyo pravimo, de mi, kir bomo živi Matth. 24. inu bomo ostali do tiga prihoda tiga Gospudi, nekar naprei ne pridemo tim, kir so zaspali. [16]Zakai on sam, ta Gospud s teim poročenem in s to štymo tiga veliki- ga angela inu s to trobento Božyo pryde doli iz nebes inu ty, kir so umerli v Cristusu, bodo nerpoprei gori vstaieli, [17]potle mi, kir bomo živi inu ostali, bomo ž nimi red makneni v te oblake pruti timu Gospudi v ta lufft inu bomo taku vselei per tim Gospudi. [18]Obtu troštaite se vmei sebo z le-teimi bessedami. TA V. CAP. A. Odgovarie tim preveč modrim, kir hote veiditi inu vprašaio, v katerim leitu oli urri bo sodni dan, de se ne vei. Per tim, koker Cri- stus poprei prerokuie, Matth. 24, 456 de ty ludi pred sodnim dnem bo-456. Mt 24,4–12. do hudi, nezveisti inu žiher. Inu de ta sodni dan gvišnu ter naglu, koker tim nossečim ženom nih betež, pryde. Natu vely inu opomina, de vsaki človik v ti svitlobi čuieioč, tu ie, v pravi veri, v brumnim lebnu, z dobro inu vesselo vystio vsako urro na sodni dan inu na sui pusledni dan čaka. B. Prossi inu vely te pridigarie, kir delaio, te, kir te ludi prov s flissom vuče prov verovati, služiti Bogu, troštaio inu h dobrimu opominaio, za lubu imeiti, od nih veliku deržati, ž nimi 333 I. LYST H TESSALON. ž nimi myrnu prebivati inu podiliti. Od lenih, nedelovnih, pyanih, pozrešnih, curbarskih, lakomnih inu offertnih faryev, menihov, sčof- 457. Šcoffov. fov457 inu papežov, kir v tim Božym vinogradu ništer oli nezveistu 458. Flp 3,2. delaio, tukai ništer ne govori; s. Paul, Phil. 3458 take imenuie pse, hu-de delovce, linee trebuhe, Cristuseve souvražnike inu vely vsem ver- nim pred nimi se varovati. Za teim vuči, koku se ty verni pruti sui- mu bližnimu, pruti Bogu inu pridigariem z vukom, s troštom, opominanem, terplenem, z vesselem, z molytvo, zahvalo inu zo vsem dianem imaio deržati. Na koncu moli za verne, de nih zastop, pa- met, dušo inu tellu Bug po sui voli pela. A Verni imamo veden z gorečimi baklami inu lampami na Cri­ OD tih čassev pag inu urr, lubi bratie, nei po- treba, de vom pišem, [2]zakai vi sami dobru stusev pusledni priveiste, de ta dan tiga Gospudi koker en tat po- hod čakati. Matth. 25, 24, noči pride. [3]Inu kadar poreko: »Ie myr inu vse 2. Pet. 3, Apoc. 3, 15, ryči so žiher,« tedai naglu pryde čez nee tu po- Jere. 15. gublene glih koker ta betež ene nosseče žene inu ne ubeiže. [4]Vi pag, bratie, neste v ti temmi, de bi vas ta dan koker en tat zapopal. [5]Vi vsi ste otroci te svitlobe inu otroci tiga dne, mi nesmo od te nočy, ne od te temme. [6]Obtu ne spymo koker ty Esa. 59, drugi, temuč čuimo inu bodimo trezivi, [7]zakai ty, Ephes. 6. kir spee, ty spee ponoči, inu ty, kir so pyani, ty so ponoči pyani. [8]Ampag mi, kir smo tiga dne, bodimo 334 TA V. CAP. 50 bodimo trezivi, obličeni s teim panceriem te vere inu te lubezni inu imeimo to čalado, tu vupane tiga izvelyčane. [9]Zakai Bug nas nei postavil h timu ser- du, temuč de tu izvelyčane possedemo skuzi našiga Gospudi Jezusa Cristusa, [10]kateri ie za nas umerl, de aku mi čuiemo oli spymo, bomo ž nim red žive- li. [11]Za tiga volo opominaite se vmei sebo inu zida- ite gori eden drugiga, koker vi tudi tu deite. [12]Inu, lubi bratie, mi vas prossimo, de vi spozna- B Cerkov ima te suie te te, kir vmei vami delaio inu kir so čez vas posta- pastyrie; sami vmei sebo lubyti, vučyti, vleni v tim Gospudi inu vas opominaio, troštati, eden za dru[13]de vi te giga molyti. iste deržite v vissoki časti, v ti lubezni zavolo nih Pro. 17, Rom. 12, della inu imeite myr ž nimi. 1. Pet. 3, [14]Mi vas tudi, lubi bra- Eccle. 18. tie, prossimo, opominaite te, kir se prov poštenu ne derže, troštaite te, kir so mahiniga serca, zenes- site tim šibkim, bodite terpežlivi pruti vsem. [15]Gle- daite, de kei du komu hudu za hudu ne poverne, temuč de vselei vmei sebo inu pruti vsem dobruto izkažete. [16]Bodite vselei vesseli, [17]veden molyte. [18] Luc. 18, Bodite v vseh ričeh hvaležni, zakai le-tu ie ta vola Col. 4. Božya skuzi Jezusa Cristusa pruti vom. [19]Ne ugas- syte tiga Duha. [20]Tu prerokovane ne ferahtai- N te. 335 I. LYST H TESSALON. te. [21]Pro bi raite vse riči, kar bo dobru, tu ohranite. [22]Od sledne riči, kir se huda vidi, proč se deržite. [23]Bug tiga myru pag, ta vas sturi skuzi povsod svetee, de ta vaš duh, duša inu tellu cilu, prez tadla, bo ohranenu do prihoda našiga Go- spudi Jezusa Cristusa. [24]Ta, kir ie vas poklycal, ie zveist, ta bo tu sturil. [25]Lubi bratie, molyte za nas. [26]Povei te službo vsem brato [ m] s teim sve- tim pušovanem. [27]Iest vas zaklinam per tim Gospudi, de vi le-ta lyst vsem svetim bratom pustite brati. [28]Ta gnada našiga Gospudi Jezusa Cristusa bodi z vami, amen. 459. S stavkom »Ta pervi tim Tessaloniheriem ie pissan iz Atene.« Trubar sledi L1545: »An die Thessalonicher die Erste Ta pervi tim Tessaloniheriem ie / geschrieben von Athene.« V takega pissan iz Atene.459 zaključka poglavja TA ne pozna. 336 51 T A D R U G I LY S T H T I M T E S - saloniheriem. ARGUMENT INU SUMMA le-tiga lystu. Veti Paul nei utegnil sam vpryčo te Tes- saloniherie obiskati, potroštati inu še bule od v mnogeterih ryči podvižati inu zuseb od anticrista inu od sodniga dne. Obtu nim le-ta drugi lyst piše inu v tim pervim capituli nee trošta s teim večnim lonom v nebessih, kateri bodo zavolo nih vere inu ter- plena pryeli, ampag ty nih, tiga s. evangelia souvražniki bodo vekoma v pekli goreli. V tim drugim spet od sodniga dne piše inu pravi, sodni dan ia na naglim inu hytru pryde, oli še ne ta- ku skorai, koker eni menio, govore, pridiguio inu pišeio. Zakai pred sodnim dnem mora poprei tu Rymsku kralevstvu doli iemati, manše perhaiati inu ta anticrišt v ta te [ m ] pel seisti, tu ie, v ti cerqvi re- girati inu gospodovati; ta isti se bo čez Boga inu čez Božyo oblast vzdigoval, bo te Jezuseve postave, za- puvidi inu navuke prestavlal, obrač/a/l inu nazai me- tal. Inu tiga anticrišta ime/n/uie tu zgublenu deite, N ii človeka 337 II. LYST H TESSALON. človeka tiga greha, zubpernika, hudobniga, kriviga. Inu pravi od nega caihnov inu de bo pred sodnim dnem rez- odiven, vsem ludem na znane dan. Zakai Cristus s teim duhum nega vust ga bo umuril, tu ie, Cristus bo pustil spet ta sui eva [ n ] geli povsod pridigati, skuzi ta isti se bo papežova, turška inu iudovska vera spoznala, de ie an- ticrištova, obtu taka turška inu papeška vera bo doli ie- mala, ampag na sodni dan bo cilu zaveržena inu končana. V le-tim capituli s. Paul zastopnu, očytu to papeško vero inu papeže mala inu vsem ludem daie na znane. Inu per tim pravi, za čes volo ie Bug timu papežu, anticrištu tuli- kain ludi zepelati dopustil, zatu, kir ty ludie to risnico, tu ie, ta s. evangeli, neso hoteli poslušati. V tim tretym se poroča nih molytvom inu ostru vely te nemarne, linee, nedelovne kersčenike svaryti, kir se ne hote z lastnim suim delom živiti, sui kruh vsem prez ško- de dobivati, inu aku se ne hote popraviti, se imaio od gmaine odločiti, tu ie, v pan položiti. Le-tu ie zupber te sadašne šcoffe, papeže, farye inu menihe, kir ništer ne delaio, ne bero, ne pridiguio, sylnu govorienu. TA I. CAPITUL. A. Še pag koker v tim pervim, taku v le-tim drugim lystei raven sebe suie tovariše ie podpissal, zakai pravi pridigary povsod glih veruio, vuče inu pišo. Za teim hvali Boga, de so se s to vero, z dianem inu s terplenem prov deržali, inu nee troš- ta, 338 TA I. CAPITUL. 52 ta, de Cristus na sodni dan bode to suio pravdo izkazoval, tedai oni bodo zavolo nih stonovite vere inu terplena velik lon, nih sou- vražniki pag inu vsi neverniki večnu zlu inu terplene pryeli. Per tim pravi, v kakovi viži inu štalti Jezus iz nebes na sodni dan pryde. Inu de ty, kir ne znaio prov Boga, so neverni inu s. evange- liu zubper, bodo z večnim ognem štraiffani, ampag v tih vernih bode Jezus tu suie čudu, suio muč, čast inu glorio izkazoval, kir bode ta nih tellessa suimu glih sturil inu v nebessa sebo pelal. Phil. 3. 460 B. Moli, de Bug zavolo nega dobrute s to nega močyo te verne, 460. Flp 3,20. kir so skuzi evangeli poklycani, vsi pravi veri poterdi inu do konca obderži, de skuzi nih terdno vero bo Cristus čestčen tar hvalen inu oni spet nazai tudi skuzi Cristusa. Le-tu ima vsakiga volniga inu luštniga sturiti h pravim Božym službom, h pokuri, h brumi inu h terplenu. PAulus inu Silvanus inu Timoteus tei cerqvi v A Hvali nih vero, lube­ Tessaloniki, v Bugi, našim Očetu, inu v tim zan, terplene inu nee trošta v nih nadlu­ Gospudi Jezusu Cristusu. gah, de na sodni dan [2]Gnado inu myr od Bu- bodo v veliki časti. ga, našiga Očeta, inu od Gospudi Jezusa Cristusa. 1. Thes. 1. [3] Mi bi imeili vselei, lubi bratie, za vas, koker se spo- dobi, zahvaliti Boga, ker ta vaša vera sylnu raste inu kir ta lubezan vmei vsemi vami pruti enimu drugimu gori iemle, [4]taku de se mi hvalimo v tih Božyh cerqvah od tiga vašiga volniga terplena inu od te vaše vere, kir vi terpite v tih vseh vaših nadlu- N iij gah 339 II. LYST H TESSALON. gah inu revah, [5]kateru ie enu izkazane, de Bug bode prov sodil, inu vi vredni bote h timu Bo- žymu kralevstvu, za kateriga volo vi terpite. [6]Za- kai tu ie prov per Bugi, de se poverne nadluga 1. The/s/. 4, tim, kir vas z nadlugami oblagaio, [7]vom pag, kir Esa. 66. nadlugo terpyte, de z nami red imate pokoi tedai, kadar ta Gospud Jezus se bo iz nebes s teimi an- geli te nega močy rezodil [8]inu s teim plamenim ognem se bo mesčoval na tih, kir Boga ne znaio, inu na tih, kir neso timu evangeliu našiga Gos pudi Jezusa Cristusa pokorni, [9]kateri bodo to peno plačovali, tu večnu terplene pred teim obličiem tiga Gospudi inu pred to nega gosposko močyo, [10] kadar on pride, de se gosposku izkaže v tih nega svet nikih inu de bo čudnoviten v vseh vernih na ta isti dan, potehmal se ie verovalu timu našimu pryčovanu pruti vom. B [11]Inu za tiga volo mi tudi veden molimo za Za stonovitost, pobulšane v ti veri se vas, de vas naš Bug vredne sturi le-tiga po- ima veden molyti. Luc. 17. klycane inu dopolni vse dobru dopadene te nega dobrute inu tu dellu te vere [12]s to močyo, de tu ime našiga Gospudi Jezusa Cristusa bode skuzi vas čestčenu inu vi skuzinega po tei gnadi 340 TA II. CAP. 53 gnadi Božy inu našiga Gospudi Jezusa Cristusa. TA II. CAP. A. Vissoku per sodnim dnevi inu per tim, kir bomo na sodni dan vkupe zbrani, opomina, de od prave misli inu vere ne odstopio, de vsakimu klafaryu inu pysmu od sodniga dne, koker de bi ta isti čas, enu oli dvei leitu, imel pryti, ne veruio. Za teim začne prerokovati, kai se bo pred sodnim dnem godylu, inu on skorai glih tu istu, kar ie sam Jezus, Matth. 12, Luc. 21, Mar. 13, prerokoval, prerokuie, de bo velika žalost, reva, zepelane, zmešnave, padane od te vere, an- ticrišt bo z veliko oblastio koker en bug v tim templi, tu ie, po vsim kersčanstvi, regiral, ty preprosti kersčeniki se ga bodo več bali, slu- šali koker samiga Boga. Le-tu prerokovane ie cilu obilnu pod papeži dokonanu, zakai ty ludi so bili tim papeškim postavom, naisi so Cristusevim bile zubper, več pokorni koker tim Božym, tu zdai vsa- ki vei. B. S. Paul ie čestu od anticrišta pridigal inu pissal, de gvi- šnu pred sodnim dnem pride. Inu kir pravi tukai »On bo gori der- žan etc.« Tu eni zastopio, de ta anticrišt ne bo cilu očytu inu z oblastio gospodoval, dotle tu Rymsku kralevstvu ne bode doli iema- lu. Inu tu ie risnica, zdaici, koker ie tu Rymsku kralevstvu začelu manše perhaiati, tukai sta začela Turk inu papeži gospodovati. Eni pag zastopio, de kadar ty iogri inu ty pervi zveisti vučeniki pomerio, tedai bo ta anticrišt začel z oblastio gospodovati inu regi- rati. Tu ie tudi risnica. Ty stari pervi gerški šcoffi inu vučeniki inu sam s. Gregor so sylnu zubper papeža pissali zavolo, kir so hoteli čez vse druge šcoffe po vsem sveitu biti. Ty anticrištovi so bili že per iogrovih 341 II. LYST H TESSALON. 461. 1 Jn 2,18–27. iogrovih časih, 1. Ioh. 2. 461 Oli nekar taku oblastni koker tedai, kadar so papeži gori vstali. Inu per tim anticrištu se ima zastopiti tu nega cilu kralevstvu, kateru so papeži inu Turki posseli. Papež neče, de bi nas Cristus ž nega martro izveličal, Turk neče, de bi Cristus bug inu Božy syn bil, s teim sta obba Cristusu zubper, oba sta ta prava an- ticrišta; anticrišt ie hudyčev hlapec inu berkzeug. Berite ta argu- ment odspreda tiga drugiga capitula. Za teim pravi, zakai Bug do- pusti timu anticrištu taku te ludi zepelovati. Za tiga volo, kir neso tei Božy risnici, timu s. evangeliu hoteli verovati, te ie Bug skuzi take lažee s falš caihni štraiffal. C. Trošta te verne, de so izvoleni, kir so timu evangeliu verovali, obtu bodo v nebessih per Cristusu, nee ta anticrišt ne zepela. Potle vely, de se, koker ie nee vučil inu nim pissal, derže. Za teim moli, de nee Bug Oča inu Jezus v vseh nih na- dlugah trošta. A Verni imaio per pravi veri ostati, na anticrišta, kir s. evan­ NAtu vas, lubi bratie, prossimo skuzi ta prihod našiga Gospudi Jezusa Cristusa inu skuzi tu geliu, catehismu naše vkupezbrane v nim, [2]ne pustite se zdaici preme- zubper vuči, merkati, pred nim se varovati. kniti od te misli inu ne prestrašite se ne skuzi duha, Ephes. 5. ne skuzi bessedo, ne skuzi lysty, koker de bi bili od nas poslani, de bi ta dan Cristusev pred rokami bil. [3] Ne pustite se nikomer v obeni viži zepelati, zakai on ne pride, temuč de poprei bo to dolipadene inu bo rezodiven ta človik tiga greha, tu deite tiga pogu- blena, [4]kir ie en zupernik inu se vzdiguie čez vse 342 TA II. CAP. 54 vse tu, kar se pravi Bug oli kar se moli, taku, de bo v tim templi koker Bug sidil inu se bo vunkai daial, de ie on Bug. [5]Ne spumnite li, de že tedai, kadar sem per vas bil, B Papež, Turk bota sem vom le-te ryči pravil? pred sodnim dnem [6]Inu kai ga gori derži, tu na znane dana, de vi veiste, tu ie, de on bo rezodiven per nega čassu. sta anticrišta, stu[7] prov na sodni dan Zakai on vže zdai della to skrivnust te hudobe inu on bota cilu končana. Esa. 11. se gori derži, dotle on bo proč iz srede vzet, [8]inu te- dai bo ta hudobni rezodiven, kateriga bo ta Gospud umuril s teim Duhum nega vust inu ga bo k ničemer sturil s to svitlobo nega prihoda. [9]Kateriga prihod bo po tim dianu tiga hudyča zo vso žlaht močio, s caihni inu z ležnivimi čudesi [10]inu zo vsem žlaht zepelanem na krivico vmei teimi, kir bodo zgubleni, zavolo kir te lubezni h ti risnici neso gori vzeli, de bi izveličani bili. Zah. 5. [11]Obtu Bug bode nim sylne zablode poslal, de bodo lažom verovali, [12]de bodo obsoyeni vsi ty, kir neso tei risnici verovali, temuč so na tei krivini sui lu- št imeili. C [13]Mi pag, bratie, od tiga Gospudi lubleni, Ty verni so izvoleni, imamo vsag čas za vas zahvaliti Boga, kir ie vas posvičeni, z risnico obdileni, nim se Bug od začetka izvolil h timu izveličanu v ti O svetusti 343 II. LYST H TESSALON. evangeli pridiguie. svetusti tiga Duha inu v ti veri te risnice, [14]v kateru ie vas poklycal skuzi ta naš evangeli, de vi bote posseli to vissoko čast našiga Gospudi Jezusa Cristusa. [15]Ob- tu, lubi bratie, stuite tedai terdnu inu deržite se po- stave, katere ste se vi navučili bodi skuzi to bessedo oli skuzi te naše lysty. [16]On pag, naš Gospud Jezus Cristus inu Bug inu naš Oča, kir ie nas lubil inu ie dal ta večni trošt inu enu dobru vupane skuzi gnado, [17]ta troštai vaša serca inu terdi vas v sledni bessedi inu v dobrim dellu. TA III. CAP. A. Opomina, de molio, de ta evangeli se povsod rezglassi inu de Bug pridigarie pred hudimi ludi brani, zakai nekar vsi, kir se za verne pe- laio, so verni. Per tim nee trošta, de Jezus bo per nih v nih nadlugah, inu prossi za nee, de bi lubili Boga, suiga bližniga inu de bi pernaredni čakali na sodni dan. B. Zapoveda na Cristusevim meistu, de s teimi ludi, kir so liny, ne delaio, veden praznuio, ne služio ne ludem ne cerqvi, obeniga tovarištva ne derže, zakai on sam, naisi ie pridigal, ie sui kruh suiemi rokami dobival. Le-te bessede se imaio tim petlerskim 462. Delaio. bozzim menihom inu fariem, kir ništer ne delalio, 462 naprei deržati inu spryčati, de neso kersčeniki, temuč hudyčevi bratie. C. Vely dobra della dellati, te hude z leipimi inu ostrimi bessedami na dobru vižati. Na koncu od nih slovu iemle inu nim noterni inu vunani myr, tu ie, vse dobru v nebi inu na zemli, prossi. Sice 344 TA III. CAP. 55 SIce kar ie več, lubi bratie, molyte za nas, de ta A Cerkov ima molyti besseda tiga Gospudi teče naprei inu de bo čes- za pridigarie inu pomuči od Buga se tro­ čena koker per vas štati. [2]inu de bomo odrešeni od tih Ephes. 5, divyh inu hudobnih ludi, zakai ta vera nei vseh. Col. 4. [3] Ampag ta Gospud ie zveist, kateri vas bo poterdil inu obaroval pred hudim. [4]Inu mi vupane imamo pruti vom v tim Gospudi, de kar mi vom zapoveimo, de vi tu istu sturite inu bote sturili. [5]Inu ta Gospud oberni vaša serca h ti lubezni Božy inu na tu čakane na Cristusa. [6]Inu mi vom, lubi bratie, zapovemo v tim imeni B Kersčeniki imaio od našiga Gospudi Jezusa Cristusa, de se zderžite od suiga perdelane biti živi. sledniga brata, kir se nespodobnu derži inu nekar 1. Cor. 11, 1. Thes. 4. po našim navuku, kateri ie od nas pryel. [7]Zakai vi veiste, koku imate po naših stopinah hoditi, zakai mi nesmo nespodobnu hodili vmei vami [8]inu nesmo od nikogar zabston ta kruh vzeli, temuč smo nuč Act. 20, 1. Cor. 4, inu dan z dello [ m ] inu s putom delali, de bi komu 1. The. 2. vmei vami težki ne bili. [9]Nekar za tiga volo, de bi se no [ m ] tu istu ne bilu spodobilu, temuč de smo sami sebe vom k animu exemplu naprei postavili za nami hoditi. [10]Inu že tedai, kadar smo per vas bili, O ij smo 345 II. LYST H TESSALON. smo mi vom le-tu zapovedovali, aku kei du ne hoče delati, ta isti tudi nema ieisti. [11]Zakai mi slišimo, de 463. Eni. oni463 vmei vami se nespodobnu derže, ništer ne dela- io, temuč nepridne marine reznašaioč okuli hodio. [12] Le-takim pag mi zapoveimo inu nee opominamo skuzi našiga Gospudi Jezusa Cristusa, de oni s pokoi- em delaioč sui lastni kruh ieido. C [13]Vi, bratie, pag ne bodite trudni sturiti dobru. Grehe, nekar tiga človeka imamo so[14]Inu aku kei du ne hoče biti pokoren tei naši bes- vražiti. Gal. 6. sedi, tiga istiga zaznaminuite skuzi en lyst inu ne imeiti ž nim obeniga tovarištva, de ga bo sram. [15] Oli vsai ne imeite ga koker eniga sovražnika, te- muč opominaite ga koker eniga brata. [16]On pag, ta Gospud tiga myru, vo [ m ] dai myr vselei po 464. S stavkom »Levseh vižah. Ta Gospud bodi z vami zo vsemi. [17]Ta ­ta Drugi lyst tim Tessaloniheriem ie spovedana muia služba so muie Pavlove roke, kir pissan iz Atene.« Trubar sledi L1545: ie tu znamine v vseh lysteh, le-taku iest pišem, [18]ta »Geschrieben von Athene.« V takega gnada našiga Gospudi Jezusa Cristusa bodi z vami zaključka poglavja vsemi, amen. ne pozna. Le-ta Drugi lyst tim Tessaloniheriem ie pissan iz Atene.464 Predgu- 346 56 P R E D G U VOR Č E Z TA LY S T U 465 S V E - 465. Lyst. tiga Paula h Timoteu. Du inu kai ie Timoteus bil. U ime Timoteus ie enu iudovsku ime, latin- ski se pravi beneficus oli benefaciens, tu ie, dobrotliv oli dober delovec. Inu s. Lucas, Act. 16, 466 piše, de ie bil v tim meistu Lystra v 466. Apd 16,1. ti Lacaoniski deželi, kir v ti Odspreda Azii leži, royen. Nega mati ie bila ena vduva inu Iudina Euni- ka ime, nega oča ie bil en ayd inu nega babi ie Lois bilu ime, oli nega mati inu baba ste skuzi to pridigo s. Paula na pravo kersčansko vero bile preobernene. Inu obei ste nyu synu inu vnuka tudi kersčansko vero od mladiu na- vučile inu on ie nyu vuk gori vzel inu se ie prov brumsku v ti kersčanski veri deržal. De ie od vseh kersčenikov hva- len bil, Act. 16, 2. Thi. 1. 467 O, Bug, de bi se povsod te ma- 467. Apd 16,2; tere, babe, synuvi inu vnučeta taku deržali. 2 Tim 1,5. Inu kadar ie s. Paul druguč v to Lysno te verne obiskati, potroštati inu v ti veri poterditi bil prišal, potehmal on nee ossem leit nei vidil, zakai ty Iudi so bili poprei v ti Lysni čez nega en punt obudili, de so ga bili s kamenem possuli inu so ga za mertviga O iii vunkai 347 PREDGUVOR ČEZ TA LYST 468. Apd 14,19. vunkai iz meista žlaifali, od tiga berite Acto. 14.468 Inu ka- dar on druguč v tim 50. leitu po Cristusevim roystvu spet v to Lystro pryde inu kadar ie od tih vernih zastopil, de ta Timoteus ie en brumen, zveist, zastopen hlapčič bil, ga ie začel lubiti inu ga ie k suimu tovarišu gori vzel. Kadar se ie pag veliku Iudov na tu kersčanstvu bilu preobernilu inu vmei nimi ie nih dosti v ti veri šibkov bilu, ty so se blaznili inu motyli, kir ie s. Paul eniga ayda synu, kir nei bil obrezan, k animu tovarišu vzel. Obtu za tih šib- kih Iudov, kir so dobriga serca bili, ie tiga Timotea nim k službi obrezal. Ampag poprei tiga Tita nei hotel obrezati 469. Gal 2,16. 470. 1 Tes 3,2. zavolo, kir ty eni Iudi več iz hudobe koker iz šibkote so 471. 1 Kor 16,10–11; hoteli, de bi se Titus obrezal, aku bi hotel biti izvelyčan. Flp 2,19–22. Tiga s. Paul kratku nei hotel dopustiti. S teim ie hotel iz- 472. Evzebij, Historia ecclesiastica 3.4.6. kazati inu spryčati, de ta obreza, ne te druge Moizeseve 473. Trubar je imel vunane postave inu ceremonie ništer h timu izvelyčanu ne v mislih beneškega hagiografa in škopomagaio. De le skuzi to vero v Jezusa samo bomo vsi lu- fa Pietra Ungarella di izvelyčani, berite Gal. 2. 469 di Marca de' Natalija († 1400 oz. 1406). Le-tiga Timotea ie s. Paul sylnu imel za lubu, koker Njegova knjiga Ca- ste v tim 1. lystei h tim Tessalon/./, v tretym cap. 470 brali, talogus sanctorum gestorum eorum ex kir ga imenuie suiga brata, služabnika Božyga inu po- diversis voluminibus močnika v ti službi Cristusevi. Berite, kai od nega piše 1. collectus je kot tiskano delo prvič izšla Cor. 16 inu Phil. 2. 471 Nega ie bil v tim meistu Efezi k ani- leta 1493 v Vicenzi, zadnja izdaja pa mu farmoštru postavil inu Euseb., lib. 3, cap. 4472 piše, de leta 1616 v Benetie s. Ianža iogra inu evangelista poslušal pridiguioč inu ie kah. V Srednji Evropi so bile v Trubarjeveliku tovarištvu ž nim imel. vem času običajne Inu Petrus de Natalibus473 piše, de ie Timoteus tudi te- izdaje iz 1513, 1514, 1516, 1521, 1542 in dai, kadar ie Nero cessar bil, od tih nevernih aydov 1543. v tim 348 TA III. CAP. 57 v tim Efezu zavolo, kir ie nih malikovske službe tei bogi- ni Diani štraiffal, s kamenem possut inu ie od tiga ma ta 24. dan tiga mesca prossinca umerl. Tulikain od Timotea. ARGUMENT, SUMMA INU KRA- tig zapopadik vsiga Perviga lys- tu h Timoteu. LE-ta pervi lyst s. Paula h timu Timoteu ie bogat inu lep. Zakai on skorai vse kersčanske articule inu potrebne nauke, kir se imaio v ti cerqvi veiditi inu vučiti, v sebi derži. Inu on nekai nei če zavolo samiga Timotea pissan, temuč zavolo vseh pravih šcoffov, pri- digariev inu podružnikov, kir so bili inu bodo na tim sveitu. Zakai on v le-tim lystei piše, koku se ima po vsim kersčanstvi prov pridigati, ta postava inu evangeli izlagati inu narazen ločyti, s čim inu koku se ima služiti Bogu, molyti inu vsag sui stan deržati. On zapoveda, de se nerveč ima vučiti ta vera inu ta lubezan, v le-teyu dveyu štuku vus pravi kersčanski navuk stoy, skuzi le- -ta navuk dobimo enu čystu serce inu eno dobro veist pruti Bogu; per tim pravi, komu inu za čes volo ie ta postava dana. Za teim hvali Boga, kir ga ie h pridigar- stvi poklical, iz eniga velikiga grešnika eniga svetnika sturil. Inu poleg tiga kratku od vsiga Cristuseviga opravila inu prida pravi. Na koncu piše, de ie dva zu- pernika te prave vere inu hynavca v pan polužil, hudyču 349 PREDGUVOR ČEZ TA LYST hudyču izročil, ta bo nyu na veisti na tim sveitu, potle na duši inu na životu notri v peklu vekoma, aku se ne poko- rita, martral/./ Tu govori v tim pervim cap. V tim drugim vely molyti za vse ludi, nerveč za vissoko inu mallo gosposčino. Inu pravi: Potehmal ie nom Bug dal ta evangeli inu suiga Synu k nom poslal, de ie naš od- vetnik inu spravlavec, inu hoče, de vsi ludi bodo izvelyča- ni, obtu vely vsem vernim molyti, zakai tih vernih molytve so Bogu perietne. Per tim vuči, koku ty možye imaio molyti, oni inu te žene z oblačilom v cerqvi se der- žati. V hudyču tretym pravi, kakovi šcoffi, farmoštri, pridi- gary, podružniki, nih žene inu otroci imaio biti inu h taki cerkovni službi staviti. Za teim pravi, kai ie ta cerkov, hyša Božya, v nei sama risnica Božya, v tih drugih vseh laža prebiva. Inu kir ie Bug človik ratal, de ie tu ena veli- ka, čudna skrivnust, tiga se s. Paul začuduie. V tim četertim prerokuie od tih puslednih časov; v tih no ta anticrišt s falš vukum regiral, kar nei greh, za greh hotel imeiti inu kar ie Bug tim vernim, koker vso žlaht zdravo špendio inu zakon, dopustil, tu on bo prepovedal. Potle vely Timoteu, de on le z Božymi ričmi inu z Božyo bessedo veden okuli hodi, tu istu nemu na tim sveitu inu v nebessih h dobrimu pride. Per tim tudi pravi, de ty verni od tih nevernikov le za tiga volo, kir nih cilu vupane inu trošt v Buga stavio, moraio veliku preslišati inu terpeti. V tim petim vuči Timotea inu vse pridigarie, koku, 350 TA I. CAPITUL. 58 koku, s kakovimi bessedami oni imaio te stare, mlade ludi, možye inu žene, dečle inu babe vučyti. Inu kate- re vduve se imaio v špital vzeti inu od gmain almožne redyti, katere pag se imaio spet omožyti. Potle pravi, de tim pridigariem, kir prov, s flissom vuče, cerqvi slu- žio, se ima nih potreba obilnu dati. Vely Timoteu vynu pyti zavolo nega bolezni inu de nekar s teim panom se ne prenagli. V tim šestim pravi, koku se imaio ty verni hlapci, gospudi, ty bogati deržati; on tukai zubper lakomnost ostru piše. Za teim še pag prepoveda z ličkakimi ba- snami, s teim nepridnim dišputiranem okuli hoditi. In summa: le-ta lyst ie lep, priden inu lagag. TA I. CAPITUL. A. S teim začetkom, kir pravi, de ie on do Buga inu nega Synu odločen inu postavlen k animu iogru, on ta sui vuk inu pismu terdi, de od Buga prido, obtu se ima nemu verovati, človeiski navuk v Božyh ryčeh ie kriv, zepelan inu zgul lažee. Inu de Cristus ie tu sa- mu vseh vernih zevupane, zakai on sam nas brani pred peklom inu nas v nebessa perpravi. Potle pravi, de ie tiga Timotea v tim mei- stu Efezu pustil, de ima na falš vučenike gledati. Per tim vely, de se varuio pred vnucnim dišputiranem inu basnami, pred štivenem inu raitanem, od kakove žlahte ie roye[n], inu od iudovskih vuna- nih Božyh službi, kir le kreg inu zdražbo obude, človeka ništer v ti veri ne pobulšaio. Za teim pravi, kai ie vseh Božyh zapuvid inu vsiga Božyga navuka ta summa, de imamo lubiti Boga inu našiga P bližniga. 351 I. LYST H TIMOTEU. bližniga. Pravi tudi, komu ie ta postava dana. S teim odgovarie tim, kir veliku od dobrih dell, od Božyh službi inu postav zubper to vero govore, oli ty isti sami obeniga praviga dobriga della ne sture, obene Božye zapuvidi, temuč le človeiske derže koker zdau ty pape- žniki. B. Zahvaluie Cristusa, kir ga ie h pridigarstvu iz milosti iz- volil inu postavil; pravi sam, kakov ie poprei bil. Za teim s kratki- mi, zastopnimi bessedami vus ta celi evangeli zapopade, kai ie Cristus ž nega prihodom na ta sveit vsem ludem dobriga sturil. Te bessede vsaki človik v serce zapiši inu na nee zmisli inu verui, ka- dar bo merl. S teimi on vse žlaht velike grešnike trošta. C. Zapove- da Timoteu, de od Cristuseviga opravila inu zaslužena prov vuči, ta evangeli od postave loči, Timotea hvali, de ie brumen, zveist v nega službi, de ie od nega prerokovanu, de bo en dober Božy pridi- gar, obtu ga nisče zavolo mladusti za špot nema imeiti. Na koncu pravi od dveyu, kir sta od prave vere pala. Od nyu berite več 2. 474. 2 Tim 1,16–18. Thim. 1. 474 A Sledni pridigar ima od postave, od evangelia prov govoriti, PAulus, en ioger Jezusev Cristusev, po tim Bo- žym poročenu našiga ohranenika inu Gospudi narazen ločiti, nekar Jezusa Cristusa, kateri ie tu naše zevupane, [2]timu nezastopnu vkupe zmešati. Timoteu, muimu pravimu synu v ty veri, gnada, mi- Col. 1, Act. 16, lost, myr od Buga, našiga Očeta, inu od Jezusa Cri- 1. Thi. 4, 6, Tit. 1, stusa, našiga Gospudi. [3]Koker sem iest tebe prossil, Rom. 13. kadar sem v to Macedonio vlekal, de ti ostaneš v tim 475. Prevodne re­ Efezu (taku sturi)475 inu de ti tim enim daš na zna- šitve »(taku sturi)« L1545 in V ne pone, znata. 352 TA I. CAPITUL. 59 ne, de drigači ne vuče [4]inu de ne rodio za basne inu za žlahtove regištre, kir nigdar konca nemaio inu več vprašane koker pobulšane v Bugi v ti veri gori perpravio. [5]Zakai ta konec te zapuvidi ie ta lubezan, kir gre iz čistega serca inu iz dobre visty inu iz vere, kir hinavska nei. [6]Od katerih riči, po- tehmal so ty eni zašli, so se obernili h tim nepri- dnim marinem, [7]hote biti vučeniki te postave, ne zastopio, kai govore inu kai terdio. [8]Inu mi veimo, de ta postava ie dobra, aku du no prov uživa. Rom. 7. [9]Ka- dar se tu vei, de ta postava nei postavlena tim pra- vičnim temuč tim krivim inu nepokornim, tim ne- vernikom inu grešnikom, tim, kir neso svety inu kir so prez Duha, tim, kir očeta inu mater ubyaio, tim, kir ludi moree, [10]curbariem, kir se z moškim spolum zmešaio, martolozzom, lažnikom inu kir falš perseguio, inu ie li kakova druga reč, kir ie ti- mu zdravimu vuku zubper, [11]kir ie po tim vissoku- čestnim evangeliu izvelyčanskiga Boga, kateri ie meni zevupan. B Za redle pridigarie, za pokurne grešnike, [12]Inu iest zahvalim našiga Gospudi Jezusa Cristusa, kir ie mene močniga sturil inu za P ij zveistiga 353 I. LYST H TIMOTEU. za Cristusevo martro zveistiga sodil inu postavil v le-to službo, [13]kir sem se ima Bug zahvaliti. poprei bil en šentovavec inu preganavec inu kir sem sylo obhaial. Ampag meni se ie milost izkazala, za- kai iest sem tu iz nezastopnosti sturil skuzi to neve- ro. [14]Ampag ta gnada našiga Gospudi ie teim vegši bila sred s to vero inu lubezno, katera ie v Jezusu Cristusu. [15]Inu tu ie ena gvišna besseda inu vredna, de se zo vsemi ričmi gori vzame, de Cristus Jezus ie Matth. 9, 18, 20, prišal na ta sveit te grešnike izvelyčati, vmei kateri- Luc. 18. mi sem iest ta pervi. [16]Ampag za tiga volo sem iest milost dobil, de ie Jezus Cristus nerpervič na meni izkazal vse zanessene k animu exemplu tim, kir bo- do na nega verovali h timu večnimu lebnu. [17]Inu ti- mu večnimu kralu, vselei živimu, nevidečimu, sami- mu modrimu Bogu bodi čast inu gloria vekoma, amen. C [18]Le-to zapuvid iest tebi poročim, mui syn Timo- Pridigary imaio biti vučeni, zveisti inu tee, po tim prerokovanu, kir ie poprei od tebe vunkaie brumni. šlu, de voiskuieš eno dobro voisko [19]inu de imaš to vero 2. Thi. 2, 1. Cor. 5. inu eno dobro veist, katero so ty eni od sebe pehnili, so na tei veri ta čoln rezbyli, [20]vmei katerimi sta Ime- neus 354 TA II. CAP. 60 neus inu Aleksander, katera sem iest timu zludiu iz- dal, de se vučyta nekar šentovati. TA II. CAP. A. Vuči, kai se ima raven inu poleg pridige v ti cerqvi diati. Vsi kersčeniki so dolžni nerpoprei molyti, de tu Božye ime bo povsod, per vseh ludeh znanu, posvičenu, de Bug sam per nih kraluie, po nega voli deio. Potle za odpusčane tih grehov inu de Bug nim pomaga inu odreši od vsiga zlega. H tretimu de prossio za pravo vero, za S. Du- ha, za večno inu tellesno potrebo. H četertimu de za druge ludi, za periatile inu souvražnike, de nim Bug nih krivu diane pruti Bogu inu ludem odpusti. H petimu. De zahvalio Boga za nega vse žlaht dobrute, tellesne inu večne. Per tim de molyo za dobro inu hudo go- sposčino, ta dobra de bo dolgu živa, ta huda de se h Budi476 preoberne, 476. Bugi. de pod nih brambo ta cerkov myr ima inu s pokoiom služi Bogu. S takim molenem se per Bugi veliku opravi. B. S. Paula inu s. Ianža, 1. Ioh. 2, 477 bessede se imaio dobru zamerkati, kir obba pravita, de le 477. 1 Jn 2,1–2. eniga samiga srednika, spravlavca, odvetnika inu bessednika per Bugi v nebessih imamo, kateri ie Cristus Jezus. Obtu ty, kir svetni- ke, Divico Mario h timu stavio, z lažami okuli hodio, Cristusa inu vse svetnike zašpotuio. Zakai Cristus sam ie ž nega martro za naše grehe sturil zadosti, koker tukai s. Paul pryčuie inu tim aydom pri- diguie. C. Vuči lipu, kei, koku se ima molyti; gdi kuli verni, bodi do- ma, v cerqvi, na puli, molio, so uslišani, aku z vero, prez cbivla, prez nyda, prez offerti z dobro, čisto vistio molio. Inu de v ti cerqvi možye inu žene z gvantom inu drugo ričio se imaio poštenu deržati. Ženom P iij očytu 355 I. LYST H TIMOTEU. očytu v cerqvi prepoveda pridigati, ampag doma družin/o/ mogo vu- čiti. Na koncu zakonice lipu trošta, aku prov veruio, lubio Boga, su- iga moža inu bližniga inu aku so čyste, sui zakon derže, taku bodo izvelyčane. Take oblube od Buga obena nuna ne menih nemaio. A Vseh cerqvah se ima molyti za vse ludi, za gosposčino, za myr NAtu iest vas opominam, de pred vsemi ričmi se sture molytve, prošne, zaprošne, zahvale za etc. vse ludi, [2]za krale inu za vso gosposčino, de mi en po koin inu tyh leben po Božy voli inu v poštenu pe- lamo. [3]Zakai le-tu ie dobru inu perietnu pred Bu- /2./ Pet. 3. gom, našim ohranenikom, [4]kateri hoče, de vsi ludi bodo izvelyčani inu de prido h timu spoznanu te ri- snice. B [5]Zakai ie le en sam Bug inu en sam srednik vmei S. Troyca ie le eniga bessednika, srednika, 478. Prevodna re­ Bugom inu vmei ludmi, ta človik Cristus Jezus, [6]ka- spravlavca vmei sebo šitev sledi L1545: inu vmei ludmi po­ »7Dazu ich gesetzt teri ie sam sebe dal za nas vseh k animu odrešitvu, de stavila. bin ein Prediger vnd 1. Joh. 2, se tu istu per nega čassu ima pridigati; [7]k le-timu Apostel (Jch sage Col. 1, die warheit in Chri2. Thi. 1. sem iest postavlen en pridigar inu ioger (iest govorim sto / vnd liege nicht) ein Lerer der Heirisnico v Cristusu inu ne lažem), 478 en vučenik tih ay- den / im glauben vnd in der warheit.« dov v ti veri inu v ti risnici. Podobno tudi V: »7 C in quo positus sum Povsod, vsakim mei[8]Inu iest hočo, de ty možie molio po vseh ego prædicator, et stu Bug tih Apostolus (veritakraih, de vzdigno gori čiste roke prez serda inu tem dico, non mentior) doctor gentium krega. in fide, et veritate.« 356 TA III. CAP. 61 krega. vernih molytve usli[9]Glih taku tudi te žene, v poštenim gvantu, s ši. S. Paul tukai tim to sramotlivostio inu čistostio se lipe narede, nekar s ženom eno lipo regulo naprei piše, nee criš panimi kitami oli zlatom oli s perlami oli z gvan- vuči inu trošta. Joh. 4, tom, kir dragu stoy, 1. Pet. 3, [10]temuč koker se spodobi tim že- 1. Cor. 14, nom, kir očitu služio prov Bogu skuzi dobra della. Gen. 1, 2, 3. [11] Ena žena se vuči v tihoti zo vso pokorsčino. [12]Sice eni ženi ne dopustim vučiti, ne gospodovati čez moža, temuč de v tihoti bode. [13]Zakai Adam ie bil poprei sturien, potle Eva. [14]Inu Adam nei bil zepelan, temuč ta žena ie bila zepelana inu ie tu pergrešene noter perpelala. [15]Oli ona bo izvelyčana, kadar otroke rody, aku ostane v ty veri inu v ti lubezni inu v ti svetusti sred s to čystostio. TA III. CAP. A. Vuči inu pravi zastopnu, kakovi ludi se imaio h tim šcoffom, tu ie, h tim farmoštrom, pridigariem inu h tim služabnikom te cerqve izvoliti inu postaviti. Nekar norci, pynaci, curbary etc. Temuč bru- mni, pošteni inu vučeni ludi. Ta gerška besseda episcopos, katero mi tolmačuiemo šcoff, ie tulikain koker en ogledavec oli merkavec oli en vahtar, kir ima gledati, merkati inu vahtati s flissom čez nega ovčice. S. Paul tudi hoče, de en pridigar ima biti en dober gospodar, zako- nik 357 I. LYST H TIMOTEU. nik inu en bogaboieči oča suih otruk; tiga papeži, nečisti fary inu menihi ne hote, zatu so ty pravi anticrišti, koker od nih za teim 4. capituli prerokuie. B. Per tei bessedi služabniki, katerim gerški pra- vio diaconi, se mogo tih farmoštrov inu pridigariev pomočniki, ka- terim Crainci podružniki pravio, oli špitalmoštri oli šulmoistri, me- žnary oli studenti, kir hote fary biti, zastopiti. Le-ty vsi, kir cerqvi, tu ie, tei kersčanski gmaini služio, imaio brumni, risnični, vučeni inu prave terdne vere biti inu nih žene poštene, molčeče inu zveiste, nekar klafarice. C. Vely Timoteu inu vsem pridigariem, de vuče, te prave Božye službe s teimi molytvami v cerqvi narede, nih stan inu leben pelaio, koker ie nee zdai navučil. Inu per tim kratku, oli zasto- pnu pravi, kei, per kom ie ta cerkov, tu ie, ta prava gmaina Božya, 479. Božya. drugdi nekar, samuč gdi se ta Božye479 risnica, tu ie, ta s. evangeli čistu pridiguie inu se po Božy bessedi služi Bogu. Obtu papeška cerkov oli gmaina nei Božya, temuč hudyčeva, zakai v ni se lažee pridi- guie inu se malykuie. Za teim lipu od Cristusevih obeyu natur govo- ri, de ie bug inu človik, de se ie ta pravi Bug, ta večna Božya besseda v tim našei messei rezodela, od tiga se v ti cerqvi pridiguie, S. Duh, angeli pryčuio inu timu se od ludi veruie. Le-te riči vse so zgul veli- ka čudessa Božya. 480. Šcofflo. A Kakovi imaio biti ty pravi pridni šcoffi inu pridigary inu nih TU ie ena gvišna besseda, aku kei du to skcofflo480 službo žely, ta želi enu dobru dellu. [2]En šcoff pag družina. more biti prez tadla, ene žene mož, treziv, zmassen, po- Tit. 1. šten, de rad erperguie, umetallen vučiti, [3]nekar en pyanec, nekar 358 TA III. CAP. 62 nekar en boinik, nepošteniga dobitka nema želeiti, temuč de ie krotak, prez zdražbe, prez lakomnosti, [4] kir sui lastni hyši dobru naprei stoy, kir pokorne otroke ima zo vsem spoštovanem [5](Aku pag kei eden sui lastni hyši ne zna naprei stati, koku on bo to gmai- no Božyo oskerbil?), 481 [6]nekar en novuveric, de se ne napuši od offerti inu v to hudyčevo pravdo ne pade. 481. Prevodna re[7] šitev sledi L1545: On mora tudi enu dobru pryčovane od tih vunanih »5(So aber jemand seinem eigen Hause imeiti, de on ne pade v tu zašpotovane inu v ta štrik nicht weis furzustehen / wie wird er die tiga hudyča. gemeine Gottes versorgen?)« [8]Glih taki ty služabniki imaio pošteni biti, nekar B Kakovi ty podružniduyiezični, nekar vinski požrehi, nekar želeti ne- ki, mežuary, 482 špi­ 482. Mežnary. talmastri, studenti, pošteniga dobitka, šulmoštri inu nih že[9]de imaio to skrivnust te vere s ne, družina imaio bi­ čistio vistio. ti. [10]Inu ty isti se imaio poprei izkusiti, potle de služio inu de bodo prez tadla. [11]Glih taku nih žene imaio poštene biti, nekar opravlavke, tre- zive, zveiste vseh ričeh. [12]Podružniki, de bodo mo- žye ene žene, kir nih otrokom inu suim lastnim hyšom prov naprei stoye. [13]Zakai kateri dobru slu- žio, ty isti sebi dobe eno dobro štablo inu veliko fraydikost v ti veri, katera ie v Cristusu Jezusu. Q [14]Le-te 359 I. LYST H TIMOTEU. C [14]Le-te riči iest tebi pišem inu iest imam vupane, Gdi se risnica pridiguie inu rezodeva, de skorai h tebi pridem. [15]Aku pag pozneiši pridem, zakai ie Bug človik ratal, evangeliu vede boš veidil, koku ti se imaš deržati v ti Božy hyši, ruie, prov se služi Bogu, tukai ie ta katera ie ta gmaina tiga živiga Boga, en stebar inu prava cerkov Božya. podpurna te risnice. [16]Inu prez vsiga cbivla ie tu ena velika skrivnust te vere, de Bug se ie rezodil v tim messei, ie pravičen sturien v tim Duhei, se ie izkazal tim angelom, ie pridigan tim aydom, nemu se ie ve- rovalu na sveitu inu ie vzet v to glorio. TA IIII. CAP. A. Pridiguie zastopnu še pag od kriviga papežoviga inu meni- škiga zepelaniga vuka inu od falš Božyh službi, koker ie Cristus, Matth. 24, poprei inu s. Peter raven nega, 2. Pet. 2, inu on sam, 483. Mt 24,11.24; 2. Thi. 3, 483 potle prerokoval. Nu, vsaki vei, de iz papežoviga na-2 Pet 2,1–3; 2 Tim 3,1–7. vuka inu službi nisče nei mogel imeiti ene dobre, vessele visty pru- ti Bogu. Zakai ty papežovi vučeniki neso koker mi zdai na samiga Cristusa kazali, de se per nim samim gnada, odpustig vseh grehov skuzi vero v nega naide, temuč na nih krive, izpačene maše, na nih odpuske inu ordne. Inu oni so zakon tim fariem, nunom, me- nihom, vso zdravo špendio v petig, v soboto inu druge dni ieisti prepovedali. Iz tiga vsaki vidi, de papeži inu kir ž nim derže, so ty pravi anticrištovi hlapci. B. Kateri prov vuči to postavo inu ta 360 TA IIII. CAP. 63 ta evangeli, molyti, koku se imaio pridigary ž nih ženami, otruki deržati, de ie Bug Syn človik postal, de nom od večniga zlega poma- gal, od zakona inu de vsa špendia, kir ie zdrava, se more vsag čas prez greha z maso inu s to hvalo ieisti. Ia, kir tu vuči, ta isti ie en pravi služabnik Cristusev. Tiga papež ne dopusti, obtu ie ta anticrišt. Per tim pravi, de tu tellesnu vunane dellu inu zderžane, koker praznova- ne, posti, offrovane, čuvane, pred Bugom mallu vela, ampag pietas, tu ie, kir človik prov veruie, klyče na Buga, v Božym strahu prebiva, v pokuri, v poštenim lebni prebiva, se z grehi krega, bližnimu dobru dei, le-tu ie Bogu perietnu. C. Terdi inu zagvišuie, de ty pij, tu ie, kir po Božy bessedi zo vsem se derže, nih vupane v Buga stavio, aku nim na tim sveitu čassu hudu gre, taku vsai h puslednimu nim bo dobru. Za teim Timotea inu vse pridigarie opomina, de se z miselio, z bessedo inu z lebnom brumsku derže, veden bero, s teim darum, kir so od Buga prieli, prov okuli hodio, de ž nim te ludi na pravo vero obračaio. S teim oni sebe inu druge v nebessa perpravio. TA Duh pag očitu pravi, de v tih puslednih čassih A Kateri iz le­tih besbodo eni od te vere odstopili inu bodo deržali s sed ne spozna, de papež ie ta pravi anteimi golufskimi duhi inu navuki tih zludiev, ticrišt, ta ie cilu slep [2]kir inu dreven. bodo v ti hynavsčini lažee govurili inu eno z rezbele- 2. Thi. 3, 2. Pet. 3, nim železom znaminovano veist imeili Jude. /1/. [3]inu bodo ta zakon prepovedovali inu zderžati se od špendie, ka- tero ie Bug stvaril vzeti s to zahvalo tim vernim inu tim, kir so to risnico spoznali. [4]Zakai sled- Q ij na 361 I. LYST H TIMOTEU. na stvar Božya ie dob ra inu se ne nema ništer zavreči, kar se s to zahvalo vzame, [5]zakai onu bo posvičenu skuzi to bessedo Božyo inu molitov. B [6]Kadar ti boš le-te riči tim bratom naprei stavil, Tim, kir prov vuče, veruio, služio Bogu, taku ti boš en dober služabnik Jezusev Cristusev, bode v tim inu v drugim lebnu dobru. zreien v tih bessedah te vere inu tiga dobriga navu- 2. Thi. 3, Tit. 3. ka, per katerim si ti veden bil. [7]Varui se pred neduhov skimi inu babskimi basnami, ampag flissai se po Božy voli živeti. [8]Zakai tu tellesnu flisnu dellu 484. Voli. ima mallu pryda, ampag po Božy volo484 živeti ie k vusimu prydnu inu ima oblubo le-tiga inu prihodni- ga lebna. C [9]Inu tu ie ena gvišna risnična besseda inu vredna, Znamina inu gvant praviga pridigarie so de se zo vsem gori vzame. [10]Zakai mi zatu delamo terplene, vera, zveist vuk, poštene, lubeinu smo zašmaani, kir trd nu vupane imamo na tiga zan, čistost etc. živiga Boga, kateri ie ohranenik vseh ludi, nerveč tih vernih. [11]Le-te ryči ti zapovedai inu vuči. [12]Ni- sče ne ferahtai tuie mladusti, temuč bodi en napre- istavnik tim vernim s to bessedo, s teim lebnom, s to lubezno, s teim duhum, s to vero, s to čistostio. [13] Veden s flissom beri, opominai, vuči, dotle iest pri- dem. [14]Ne derži za mahinu ta dar, kir ie v te- bi, 362 TA V. CAP. 64 bi, kateri ie tebi dan skuzi tu prerokovane s teim rok goripolaganem tih starišev. [15]Imei v serci le-te riči, s teim okuli hodi, de tu tuie goriiemlene bode očytu vsem. [16]Merkai sam nase inu na ta vuk, ostani v le-tih stukih. Zakai aku ti tu sturiš, taku ti sam sebe in te, kir tebe poslušaio, ohraniš. TA V. CAP. A. Vuči, koku pridigary starimi, mladimi, z možmi, ženami imaio se deržati, katere vduve se imaio v špital vzeti inu od cerqve redyti. Inu koku se vsaka vduva, boga oli bogata, stara oli mlada, ima der- žati. Le-ta navuk bi se imel dobru zamerkati inu slušati, taku bi v špitali bule stalu, petleriev mane bilu, ludie bi raiši bugaime daiali. Per tih mladih vduvah se ima sledna mlada žena, dečla, nuna, kir ie prez moža, zastopiti. Le-timu s. Paula vuku papež cilu zubper dei, kir mlade dečle v cloštre zapyra, permoruie, de se zaratuio inu za- blubio prez mož biti. S. Paul ne hoče obeni ženi zakona prepovedati. Ne hoče obene v špital prez moža vzeti, samuč ona ie šestdesset leit stara. Truye dellu s. Paul mladim ženom tukai nalaga: 1. de se omo- žyo, 2. de otroke rodee, 3. de domače riči rovnaio. Sledni kersčenik, pravi tukai tudi s. Paul, ie dolžan sui žlahti pomagati inu nekar od sebe v špital pehniti. B. Vely vsem kersčenikom, de nih pastyrie, kir vuče, pridiguio, nekar, kir španciraio, pyančuio, curbaio ništer n/e/ delaio, katere on t/u/kai stariše imenuie, imaio obilnu s teles- Q iij no 363 I. LYST H TIMOTEU. 485. 1 Kor 9,9–14. no potrebo oskerbeti. (Od tiga berite 1. Cor. 9.)485 Inu de se zdai/ci/ ne veriame, kar se zubper pridigarie govori. Aku gardu očytu grešio, se imaio tudi očytu svariti inu štraifati. C. Ostru vse farmoštre, pridi- garie zaklina inu opomina, de nekar, koker nim času od tih ludi bo povedanu oli koker oni enimu dobru oli hudu hote po nih voli inu misli, temuč po risnici inu po pravdi sodio. De nevrednih inu neu- metalnih koker ty papeški šcoffi, kir osle za denariev volo cronaio, h timu pridigarstvu ne stavio. Zveisti pridigary so radi gostu bolni, ty mogo zdravo ieit iesti, vinu pyti prez greha. D. Govori od tih novih pridigariev, kir so eni hudi, eni brumni iznotra, ty eni se znaio hyniti, dobri, zveisti delati, ty eni dobri pag od dostih moraio hudu slišati, oli eniga vsakiga serce inu diane se počasu spozna inu na so- dni dan bodo vseh serca rezodivena. A Pridigary imaio ž nih ovčicami periaznivu govoriti, vdu­ ENiga stariga ne svari ostru, temuč ga opomi- nai koker eniga očeta, te mlade koker te bra- ve, božce oskerbiti; te, [2]te stare žene koker te matere, te mlade koker vduve inu božcy se imaio tudi brumsku sestre zo vso čistost io. [3]Poštui te vduve, katere so deržati. prave vduve. [4]Aku pag kei ena vduva ima otroke oli vnučeta, taku te iste pusti poprei vučiti nih lastne hyše po Božy voli rovnati inu de nih starišem spet glih poverno, zakai le-tu ie poštenu inu perietnu pred Bugom. [5]Sice, katera ie ena prava vduva inu zapus čena, ta vupai na Buga inu prebivai v molytvah inu v prošnah nuč tar dan. [6]Kate- ra 364 TA V. CAP. 65 ra pag v tih luštih prebiva, ta ie živa mertva. Matth. 8. [7]Le- -te riči nim zapovei, de bodo prez tadla. [8]Aku pag kei du te suie, nerveč te domače ne omisli, ta ie to vero zatail inu ie huši koker en neovernik . [9]Ne pu- ste obene vduve izvolyti, kir ie pod šestdesset leit stara, kir ie bila eniga moža žena [10]inu kir ima pryčovane od nee dobrih deill: ie li otroke koyla, ie li rada erpergovala, ie li tih svetnikov noge umi- vala, ie li tim revnim h pomočan prišla, ie li veden v slednim dob rim dellu bila. [11]Te mlade vduve pag odverzi, zakai kadar začno poiati se zubper Cristu- sa, taku hote se omožyti [12]inu imaio nih sodbo, kir so to pervo vero zavergle. [13]Per tim so tudi linee inu se vuče okuli tekati po hyšah inu nekar samuč so li- nee, temuč so tudi klaffarice inu vse izvprašuio inu govore, kar se ne spodobi. [14]Obtu iest hočo, de se te mlade omožyo, otroke rode, pohištvu rovnaio, de timu zuperniku obeniga uržaha ne dado hudu go- voriti. [15]Zakai, so se vže ene dole obernile, gredo za zludie [ m ]. [16]Aku pag en verni oli ena verna ima vduve, ta te iste omisli, de se ta cerkov ne obloži inu de tim, kir so te prave vduve, pomaga. [17]Ty 365 I. LYST H TIMOTEU. B [17]Ty stariši, kir dobru naprei stoye, se imaio z duyo Pridigovane ie težku dellu, zasluži sui čestio deržati, zuseb ty, kir delaio v ti bessedi inu na- kruh, mora veliku preslišati. vuki. [18]Zakai tu pismu pravi: »Ti nemaš timu vollu, Deut. 25, 2. Cor. 9, kir mlati, vust zavezati,« inu: »En delovec ie vreden Matth. 10. suiga lona.« [19]Zubper eniga stariga ne vzami tožbe mumu dveyu oli tryeh prič. [20]Te, kir grešio, te svari pred vsemi, de tudi ty drugi bodo strah imeili. C [21]Iest spryčuiem pred Bugom inu pred Jezusom Pridigary imaio prov sodyti, vredne h Cristusom inu pred izvolenimi angeli, de ti le-te riči pridigarstvi staviti, pred bolezni se varoohraniš prez vsiga nagliga soyena inu de ništer ne vati. 1. Thi. 6. deiš eni party k službi. [22]Ne polagai tih rok na niko- gar prenaglu inu ne sturi sse ptuih grehov diležen. Sam sebe čistiga ohrani. [23]Od le-tiga časa naprei ne py več vodo, temuč uživai mallu vina zavolo tuiga ža- lotca inu kir si gostu bolan. D [24]Tih enih ludi grehi so očyti poprei, de se mogo Kar ie človeku hudu o/l/i dobru, se počasodyti, tih enih pag bodo potle rezodiveni. Glih taku su zvei. ta dobra della tudi so očyta poprei inu katera pag so drigači, ta ista se tudi ne mogo skryti. TA VI. CAP. A. Ty verni hlapci so dolžni tim nevernim, hudim, inu tim 366 TA VI. CAP. 66 tim vernim, dobrim gospodariem zveisti inu pokorni biti. B. Vely, de vsi pridigary le tu, kar ie Cristus zapovedal, vuče. Per tim ostru zubper falš vučenike govori, de so offertni, ništer ne umeio, so kunštni, tu ie, norci, od nepridnih riči pridiguio, od nih vuka se nisče ne pobulša, le zdražbe gori obude. Zakai oni le z lažami zavolo dobitka okuli hodio; papeške Božye službe so le na denarie nareiene. Pred takimi se ima sle- dni varovati. Za teim trošta te boge; kadar pravo vero, kruh, oblačilu imamo, smo preveč bogati. Inu ostru zubper lakomnost govori inu pra- vi, kakovo škodo inu revo tim ludem pernesse. C. Še pag vsem pridiga- riem vissoku inu troštlivu v Božym imeni, kir te mertve žive dela, za- poveda, de do konca ostano per veri, to isto koker sam Cristus pred vsemi ludi spoznaio, prov vuče inu de se brumsku v nih stanu derže inu de v nih nadlugah zmislio na ta veliki čestni dan tiga sodniga dne, na kateri dan se bo stuprov Cristus suiemi vernimi izkazal, koku velik, mogoč ie on Bug inu Gospud sred z nega večnim nevidečim Oče- tom. D. Poprei ie pravil, v kakovo revo se ty, kir hote bogati biti, per- pravio. Zdai pag pravi, koku se ty kersčeniki, kir po pravici, po erbih, srečo, ž nih zveistim dellom so bogati ratali, pruti Bogu s teim terdnim zevupanem na nega inu s teim podilenem s teimi bozimi imaio derža- ti, s teim sebi en žiher šac v nebessih bodo zbrali. E. Vely, de ty pridi- gary nih daruve inu funt prov h pridu nucaio, koker Cristus sam, Matth. 25, Luc. 19, 12, 486 govori, inu de vuče tu, kar so od Cristusa, 486. Mt 25,14–30; iogrov sli/ša/li inu de se pred vnucnim vprašanem, dišputiranem va- Lk 19,11–27; 12. ruio, s katerimi se offertuio inu daleč od te prave vere zaido. A Evangeli vsak/i/ga v V tim /ne/ga stanu inu Si ty hlapci, kir so pod iarmom, imaio nih poklygos pudi za vse časty vredne deržati, de R tu ime 367 I. LYST H TIMOTEU. canu, kir Bogu nei tu ime Božye inu ta nega vuk ne bo hudu slišal. [2]Ka- zubper, pusti. teri pag verne gospudi imaio, te iste oni ne imaio za- 487. Prevodna re­ šmaati (s teim naprei daianem),487 de so brati, temuč šitev sledi L1545: »2Welche aber gleveliku več, de nim služio, kadar so verni inu lubi ko- ubige Herrn haben / sollen die selbiker tim, kir so diležni te dobrute. Le-tu ti vuči inu gen nicht verachten (mit dem schein) opominai. das sie brüder sind / B [3] sondern sollen viel Aku pag kei du drigači vuči inu ne ostane per tih Falš vučeniki vselei mehr dienstbar sein več na offert, na de­ / dieweil sie gleuzdravih bessedah našiga Gospudi Jezusa Cristusa narie gledaio koker big vnd geliebt / na pobulšane tih luvnd der wolthat teilinu per tim navuku, kir ie po Bugi, [4]ta isti ie napu- di. hafftig sind. Solches 1. Thi. 1. šen, ništer ne vei, temuč on ie kušan v tim prašanu, v lere vnd ermane.« bessednim kregom, iz katerih zraste nyd, zdražba, šentovane, hudu obdolgovane, [5]nepridnu dišputi- rane tih ludi, kir neso per pameti, katerim ie odvze- ta ta risnica, kir menio, dobitag ie ena Božya služba. Loči se od nih, kir so taki. [6]Ampag tu ie en velik dobitag, prov verovati inu služiti Bogu inu na tim Job 1, suim imeiti zadosti. [7]Zakai mi nesmo ništer pernes- Pro. 27, Eccle. 5. sli na ta sveit inu gvišnu ie, mi tudi ništer ne more- mo vunkai nesti. [8]Obtu, kadar užitag inu s čim se odenemo, imamo, na tim imeimo zadosti. [9]Sice ty, kir hote bogati biti, pado v to izkušnavo inu vverni inu v velike, norske inu škodlive žele, katere te ludi 368 TA VI. CAP. 67 ludi v tu pogublene inu ferdamnane potope. [10]Zakai ta lakomnost ie en koren vsiga zlega, katero so ty eni želeli, so zašli od te vere inu so sami sebe zapleli v mnogetere beteže. [11]Ti pag, mož Božy, beži pred le-teimi ričmi, hodi po pravici, po Božy službi, po veri, po lubezni, po volnim terplenu, po krotkoti. [12] Voiskui tu dobru voiskovane, popadi ta večni leben, h katerimu si ti poklican inu si očitu spoznal enu dobru spoznane poleg dosti pryč. [13]Iest tebi zapoveim pred Bugo [ m ], kir vse riči ži- C Verni v nih težkih ve della, inu pred Jezuso [ m ] Cristuso [ m ], kir ie revah se imaio le s Cristusevim pri ­ pryčoval pod Ponciom Pilato [ m ] enu dobru spozna- /h/odo[m]inu s teim večnim lebnom trone, štati. [14]de ti deržiš le-to zapuvid prez madeža inu prez 1. Thi. 5, 1, tadla do te prikazni našiga Gospudi Jezusa Cristusa, Matth. 27, Joh. 18, 1, Apoc. 17, 19. [15]katero on bo izkazal per suih čassih, ta, kir ie izve- lyčan inu sam vyuda, en kral vseh kralev inu en gos- pud vseh gospudov, [16]kateri ie ta sami, kir nigdar ne umerie, kir prebiva v eni luči, h kateri nisče ne more pryti, kateriga oben človik nei vidil inu ne more vidi- ti, timu bodi čast inu tu večnu kralevstvu, amen. D Vi bogati ne offer­ /tuite/, stavite vupa[17]Tim, kir so bogati na le-tim sveitu, zapovei, ne v Bude ne bodo offertni inu de vupane ne stavio na R ij tu 369 I. LYST H TIMOTEU. ga, podilite z bozimi. tu negvišnu blagu, temuč na tiga živiga Boga, kateri Mar. 4, Luc. 12, nom od vseh riči da obilnu uživati, [18]de dobru sture, Matth. 6. de bodo bogati v dobrih delih, de volnu podile, radi pomagaio, [19]de sami sebi en šac zbiraio, polagaioč en dober grunt naprei, de dosežo ta večni leben. E [20]O, Timotee, ohrani tu, kar se ie tebi dallu Pridigary imaio zvei stu, zastopnu, hranit, derži se proč od tiga neduhovskiga pridnu pridigati. 1. Thi. 1, 4. ličkakiga klafana inu zubpergovoriena, te falš hvaležne kunšti, [21]katero ty eni napreidaio inu so zašli od te vere. Ta gnada bodi s tebo, amen. Le-ta lyst ie pissan iz Laodicea, kir ie tu po- glavitu meistu te dežele Frigie 488. S stavkom »Le­ Pacaciane. 488 ­ta lyst ie pissan iz Laodicea, kir ie tu Argument, poglavitu meistu te dežele Frigie Pacaciane.« Trubar sledi L1545: »Geschrieben von Laodicea / die da ist ein Heubtstad des Landes Phrygia Pacatiana.« V takega zaključka poglavja ne pozna. 370 TA VI. CAP. 68 A R G U M E N T, SUMMA, KRATIG ZAPOPADIG tiga Drugiga lystu svetiga Paula h Timoteu. Le-tim lystei s. Paul slovu iemle pred nega martro inu smertio, kadar ie v Rymi v yeči sidil inu druguč pred cessaria Nerona bil pelan. Inu on tukai Timotea inu ž nim red vse pridigarie vissoku opomina, de se tiga evangelia ne sramuio inu ne strašio očytu pridigati, zakai nih dosti tudi tedai neso prav pridigali inu ty eni so spet od te prave vere, kir so se tiga cryža bali inu sramovali, odstopovali. Obtu on tukai sebe inu vse verne trošta, aku do konca vseh žlaht revah per Cristusu, kir ie tei smerti nee muč vzel, ostano, bodo vekoma izvelyčani. Inu de ti- mu taku bode, hoče on to suio vero inu sui vuk s to nega martro inn489 smertio spryčati inu poterditi. 489. Inu. V tim drugim capituli vely Timoteu, de pridiguie tu, kar se ie od nega navučil, inu de taku vsi pridigary vuče. Inu da serčniga dela v nadlugah, vely, de zmisli na kmeti- če inu žolnerie, ty moraio tudi poprei veliku terpeti, pre- den prid vzamo inu dobriga uživaio. Per tim še pag pre- poveda od nepridnih riči dišputirati. V tim tretym inu v četertim še pag prerokuie, koku v tih puslednih čassih, v katerih smo mi zdai, do R iii do 371 II. LYST H TIMOTEU. do ludi cilu hudi, ne bodo hoteli risnico, temuč lažee po- slušati. Inu de ty hynavci bodo ž nih falš vukum ludi no- ryli, per nih se bo velika lotrya dopernašala. Sice ie en lep, pride [ n ], potreban inu lagag lyst. TA I. CAPITUL. A. Suie poklycane veliku della, de se nega pismu koker Božye ve- ruie. Inu pravi, de ta večni leben v Cristusu ie od začetka od Buga vsem ludem oblublen, obtu, aku na tim sveitu umeriemo, taku per Cristusu v nebi ta pravi večni leben naidemo. Inu kir pravi, de za Timotea veden moli, v misli ima, žely ga viditi, iz tiga se pridiga- ry imaio vučit, de tudi te suie ovčice, mlaiše taku lubio, za nee mo- lio etc. Inu kir pravi, de služi Bogu od suih rodovnikov oli starišev semkai, daie na znane, de ta kersčanska vera nei nova, to so tudi ty očaki Adam, Noe, Abraam, Mozes, David, vsi preroki imeili. Mi zdai tudi, kir bomo za luterske, te nove vere klycani, smo te vere, kir so iogri, Divica Maria, vsi marterniki inu svetniki bili. Ti- moteovo babo inu mater za vere volo hvali, s teim vuči, kadar nom Bug verne stariše da, da za tu imamo Boga zahvaliti. B. Opomina Timotea koker odspreda, de ta dar, kir ie od Buga skuzi nega na- vuk inu žegnovane (kadar so pridigarie iogri žegnovali, tu ie, sta- vili, nih neso s teim cuperskim olem mazali, v mašne gvante obla- čyli, brili, strigli, temuč čez nee molili inu roke polagali), prov nuca, ž nim Bogu dosti dušic dobiva inu de se pred crižom ne straši, tu 490. Bo. nemu Bug ho490 obilnu lonal. Tu on opomina zavolo tih, kir so od vere zavolo preganene, martre padali, iz le-tih sta bila tudi Figel-lus inu Ermogenes. V le-tih bessedah vsaki sliši, de prez nadlug na tim 372 TA I. CAPITUL. 69 tim sveitu se ne more ta evangeli pridigati, ne nemu verovati. Oli te verne v takih nadlugah sam Bug gori derži. Za teim vso summo tiga evangelia pravi, de iz gnade zavolo Cristusa smo izvelyčani, de skuzi Cristusov prihod ie ta gnada vsem ludem na znane dana, ta smert zatrena, ta večni leben rezodiven, h timu ie on postavlen en pridi- gar, tiga pridigarstva se on ne sramuie, zakai ie gvišen, de ie on pravi Božy sal inu de Bug bo nemu del ta večni leben. C. Vely, de pridigary lipu, zastopnu, po redi, po formi nih pridige stavio, de nih lahku ty preprosti mogo zastopyti. Inu de le na vero inu na lubezan pruti Bogu inu pruti ludem nih pridige gredo. De vuče, kei se milost per Bugi naide inu koku, s čim imaio služiti Bogu. S to bessedo depo- situm, katero Luther beylag tolmačuie, iest pag polago inu hranilu, s. Paul drugiga ne meni, temuč ta dar h timu pridiganu, kateri ie Ti- moteus imel, ima prov nucati. Zakai ty daruvi, kir ty ludy imaio, so Božy, neso tih, kir nee imaio, moraio od nih Bogu raitingo dati. Be- rite, kai od tiga sam Cristus govori, Math. 25, Mar. 13, Luc. 12, 19. 491 Za teim toži čez falš neobstoyeče brate, kir so zavolo cryža od 491. Mt 25,14–30; vere pali, ampag tiga Onezifora vissoku hvali inu vsi nega družini Mr 13; Lk 19,11–27. dobru prossi; kar se pravim pridigariem dobriga sturi, tu istu Bug bogatu plačuie, Matth. 10. 492 492. Mt 10,40–42. PAulus, en ioger Jezusov Cristusev, skuzi to volo Bo- A Tih brumnih, zvei­ žyo, po tei oblubi tiga lebna, kir ie v Jezusu Cristu- stih iuu507 stonovitih 493. Inu. pridigariev inu versu. nih v naših molytvah [2]Muimu lubimu synuvi Timoteu gnada, mylost, myr nemamo pozabiti, ty od Buga Očeta inu od Jezusa Cristusa, Gospudi našiga. se tudi imaio povsod hvaliti. Act. 22. [3]Iest zahvalim Boga, katerimu iest služim od muih rodov- 373 II. LYST H TIMOTEU. rodovnikov semkai s to čisto vystio, de iest veden, nuč inu dan v tih muih molytvah tebe v misli imam [4]inu želim tebe viditi (kadar zmislim na tuie sel- 494. Prevodna reze), 494 de bi iest z veseliem bil napolnen, [5]inu iest šitev z oklepajem in kontekst sledita zmišlavam na to tuio vero, kir ie prez hynena v te- L1545: »4vnd mich verlanget dich zu bi, katera ie poprei prebivala v tui babi Loidi inu v sehen (wenn ich dencke an deine tui materi Euniki, inu iest sem zagvišan, de tudi v threnen) auff das ich mit freuden ertebi. füllet würde ...« B [6]Za tiga volo iest tebe opominam, de ti obudiš ta Pridigary moraio biti zveisti, serčni, dar Božy, kir ie v tebi skuzi tu goripolagane muih vsem dobri, očytu pryčovati od Cristurok. [7]Zakai Bug nom nei dal tiga duha tiga strahu, sa. S takimi Bug derži. temuč te močy inu te lubezni inu te trezivosti. [8]Obtu 1. Cor. 1, Ephes. 1, 3, nekar se ti ne sramui tiga pryčovana našiga Gospudi, Tit. 3, 1, Rom. 6, ne mene, kir sem nega iednik, temuč terpi ti s teim Col. 1, 1. Pet. 1, evangeliem koker iest po tei moči Božy, [9]kir ie nas 1. Thi. 1, 2. izvelyčal inu poklycal z anem svetim poklycanem, nekar po naših dellih, temuč po tim nega napreivze- tiu inu gnadi, katera ie no [ m ] dana v Cristusu Jezusu že pred teimi večnimi časi. [10]Zdai pag ie rezodivena skuzi to prikazno našiga ohranenika Jezusa Cristusa, kir ie tei smerti no muč vzel inu ie ta leben inu tu, kir nigdar ne umerie, na to svitlobo naprei postavil 374 TA II. CAP. 70 postavil skuzi ta evangeli, [11]h katerimu sem iest po- stavlen en pridigar inu en ioger inu en vučenik tih ay- dov, [12]za tiga volo iest le-tu terpim. Oli iest se ne sra- muiem, zakai iest veim, komu sem veroval, inu sem gvišen, de ie on mogoč ohraniti to muio polago do uniga dne. [13]Imei to formo od tih zdravih bessed, katere si ti C Kateri na Cristusa od mene slišal od te vere inu od lubezni, kir ie v Cri- inu na lubezan ludi viža, ta prov vuči. stusu Jezusu. [14]Tu dobru hranilu ohrani skuzi S. Du- ha, kir v nas prebiva. [15]Ti veiš, de vsi ty, kir so v ti Azy, so se od mene odvelkli, vmei katerimi sta Figel- lus inu Ermogenes. [16]Ta Gospud dai milost tiga One- zifora družini, zakai on ie mene čestu ohladil inu se muih ketin nei sramoval. [17]Temuč kadar ie v Rymi bil, ie mene zo vsem flissom iskal inu ie mene nešil. [18Ta Gospud dai nemu, de naide to milost per tim Gospudi na uni dan. Inu kuliku ie on meni v tim Efezu služil, ti nerbule veiš. TA II. CAP. A. Še pag Timotea inu vse pridigarie opomina, de bodo v tim pridigarstvi serčni, zveisti, de druge na pridigarstvu od mladiu vižaio, de v nadlugah bodo volni, terpežlivi koker ty S z/v/eisti 375 II. LYST H TIMOTEU. zveisti, redli žolnery Božy. De zmislio na žolnerie, na kmetiče: ty vsi moraio poprei dolgu veden terpeti, preden žold, sad primo, taku ty verni, preden v nebu prydo. V nadlugah imaio tudi zmisliti na Cri- stusevu inu tih iogrov terplene, ty vsi so stuprov po terpleni tu dobru v nebi pryeli. B. Vely, de on inu vsi pridigary taku vuče, de ie Cristus zavolo naših grehov umerl inu de mi imamo tudi ž nim umreti, zatu bomo tudi ž nim živeli. De vredne pridigarie stavio, de se pred ne- pridnim vprašanem inu dišputiranem varuio, de to bessedo Božyo prov narazen dile inu secaio, ž no te nepokurne štraifaio, te žalostne bogaboieče troštaio. C. Trošta te verne, de se v ti veri ne zmotio, ka- dar vidio inu slišio, de ty eni, ia, tudi oblastni, vučeni, velikiga 495. Mt 16; imena, spet od te prave vere padeio, zatu ta kersčanska vera inu cer- 1 Kor 3,12. kov ne pogine. Te cerqve grunt, kateri ie Cristus, Matth. 16, 1. Cor. 496. Lk 12,32. 3. 495 Inu ty, kir na nega do konca veruio, bodo vini obstali, tu ma-497. Jn 6,39–40; 10,1–15. hinu kardelce, Luc. 12, 496 te ovčice, kir so izvolene, Cristusu dane, te bodo ohranene, Ioh. 6, 10. 497 Gospud sam na nee gleda inu varuie, so vse v te buqve tiga lebna zapissane inu z Božym pečatom znameno-498. Dan 12,4; vane, Dan. 12. Phil. 4. Apoc. 21. 498 Obtu le gledai en vsag nase inu Flp 4,3; Raz 21,27. hoče li en pravi obstoyeči kersčenik biti, ta se pred grehi, pred vso lot- ryo varri inu se te iste izvabi. V ti cerqvi se godi koker v enim velik/ i/m pohyštvi, v tim so vse žlaht possode. Vsaki se flissai, de bo ena čestna, čista possoda, tu ie, dei pravo pokuro, izvabi se grehov, verui v Cristusa, derži se naprei do smerti brumsku. D. Vuči lipu, zasto- pnu, kakov en pridigar ima biti inu deržati se z vučenimi inu pre- A Pridigary mo­ prostimi ludmi inu s teimi souvražniki inu zuperniki te prave vere. OBtu, ti mui syn, bodi močan v ti gnadi, kir 376 TA II. CAP. 71 kir ie v Cristusu Jezusu. roio499 veden s teim 499. Moraio. [2]Inu kar si ti od mene slišal svitom inu zludiem skuzi dosti pryč, tu istu ti poroči zveistim ludem, se voiskovati, obtu moraio biti redli, kir so h timu umeitalni, de tudi druge vuče. serčni, volni v terp[3]Terpi lenu, zatu pr/i/mo to koker en dober vitez Jezusov Cristusov. večno glorio. [4]Oben, kir voiskuie, se ne vplete v ta della tiga života, de timu, kir ga ie gori vzel v ta žolt, dopade. [5]Inu aku kei du v ti voiski bye, taku on ne bo cronan, samuč on prov bye. [6]Ta kmetič mora poprei delati, preden sad prime. [7]Merkai, kai pravim. Inu ta Gospud dai tebi vseh ričeh zastopnost. [8]Spumni, de ie Jezus Cristus od smerti vstal, ie royen od Davidoviga se- mena, po muim evangeliu, [9]v katerim iest terpim koker en hud loter noter do te zveze, oli ta besseda Božya nei zvezana. [10]Obtu le-tu vse iest terpim za- volo tih izvolenih, de tudi oni tu izvelyčane, kateru ie v Cristusu Jezusu, sred s to večno čestio dosego. [11]Le-tu ie ena gvišna besseda, aku mi ž nimi red umeriemo, taku mi tudi ž nim red bomo živeli, [12] aku mi terpymo, taku mi tudi ž nim red bomo kra- lovali, aku pag mi zataymo, taku on bo nas tudi za- tayl, [13]aku bomo mi neverni, taku on zveist ostane, on sam sebe ne more zatayti. S ii Le-te 377 II. LYST H TIMOTEU. B [14]Le-te riči nim derži naprei inu spryčui pred teim S pravim navukom se dosti dobriga, s Gospudom, de zavolo bessed se ne kregaio, kir nei k krivim dosti hudiga sturi. ničemer pridnu, temuč kar se ty, kir poslušaio, pre- vračaio. [15]Flissai se, de se boš izkazal Bogu za eniga praviga delovca, kir ga ne bo sram, kir prov narazen seca to bessedo te risnice. [16]Te neduhovske inu praz- ne zguvori zapusti, zakai oni veliku h tim ričem, kir so Bogu zubper, pomagaio [17]inu nih besseda okuli gryze koker ta rak, vmei katerimi sta ta Imeneus inu Filetus, [18]katera sta od te risnice zešla, kir pravita, tu gorivstanene ie vže sturienu, inu tih enih vero prev- račuio. C [19]Oli ništer mane ta terdni grunt Božy stoy inu Ty, kir se pred /grehi/ varuio, v /pošteima le-ta pečat, ta Gospud zna te suie inu sledni, kir nu/ prebivaio, Bug ohrani per veri do tu ime Cristusevu imenuie, ta stopi proč od krivine. [20] konca. Sice v eni veliki hyši neso possode le samuč od zlata inu od srebra, temuč tudi lessene inu perstene, inu te ene h ti časti, te ene h ti sramoti. [21]Aku se pag kei du sam sebe očisti od le-tih riči, ta isti bo ena posvičena D /Vseh/ pridigarpossoda h ti časti, pridna timu Gospudi inu perprav- lena vsakimu dobrimu dellu. [22]Pred želami te mladusti beži, hodi pag po pravici, 378 TA III. CAP. 72 pravici, po veri, po lubezni, po myru zo vsemi teimi, iev prava regula inu canon. kir klyčeio na tiga Gospudi iz čistiga serca. [23]Varui se p [ re ] d norskim inu navučeni [ m ] vprašane [ m ], zakai ti veiš, de onu le zdražbo rodi. [24]En hlapec tiga Gospudi pag se nema boyovati, temuč de ie krotak pruti vsem, umeteln vučiti, zanesse tim hudim, [25]de te, kir so zubper, z leipimi bessedami podvuči, aku bi kei Bug nim dal, de bi pokuro sturili inu bi to risnico spoznali [26]inu de bi spet se izvlekli iz te hudyčeve ver- vi, od kateriga so uyeti v ti nega voli. TA III. CAP. A. Zastopnu od sadašnih ludi, šcoffov, fariev, menihov, zuseb od tih bossih coklatih obrivenih golih batyc, kir so polni hynavsčine inu vse lotrye, prerokuie inu nih hynavsčina, lotrya, golufia se zdai tudi, hvala Bogu, skuzi to čysto pridigo inu pismu s. evangelia, koker tu- kai s. Paul pravi, povsod daie na znane inu rezodeva. Otroci, kir catehismus znaio, vidio inu zastopio, de so nas fary inu menihi deleč od prave vere zapelali. B. Sebe k animu exemplu inu navuku, koku se vsi pridigary inu kersčeniki imaio deržati, vučiti inu terpeti, sta- vi. Per tim pravi, de vsi, kir hote pie vivere, 500 tu ie, po Bugi, po 500. Pobožno živeti. Božy bessedi verovati, služiti Bogu inu sui stan tar leben pelati, ty isti moraio na tim sveitu preganene, vse žlaht nadluge inu reve ter- peti. Na koncu tu S. pismu vissoku hvali, de le iz nega prov S iij vučeni 379 II. LYST H TIMOTEU. vučeni h timu večnimu lebnu ratamo. Zakai tu S. pismu ie pridnu inu dobru h timu navuku, iz tiga se navučimo tu, kar od sami sebe ne veimo, de to S. Troyco ž nee stanum inu opravilom, zuseb Jezusa inu vse tu, kar sliši h timu izvelyčanu, spoznamo inu navučimo. Tu S. pismu ie tudi nucnu, de se tu, kar nei prov inu z Bugom, de svary, zaverže, prov ne da. Ž nim se imaio tudi ty ludi inu Božye službe pobulšati, ponoviti. Ž nim se tudi imaio ludie podvižati, koku imaio živeti inu brmni biti. A Le­tu prerokovane se zdai očytu dopernaša. LE-tu imaš pag veiditi, de v tih puslednih dneh bo- do grozoviti čassi. [2]Zakai bodo ludi, kir bodo sa- 1. Thi. 4, mi sebe lubili, lakomni, prehvalni, offertni, šentavci, 2. Pet. 3, Jude. starišem nepokorni, nehvaležni, neverniki, [3]prez na- turske lubezni, kar oblubio, ne bodo deržali, oprav- lavci, nezmasni, divy, prez dobrute, [4]fratary, nedomi- silni, nepušeni, bodo več lubili te lušte koker Boga, [5]se bodo za bogaboieče vunkai daiali, oli to nega muč bo- do zatayli, pred takimi ti beži. [6]Zakai iz le-tih so ty, kir sem tar tam po hyšah hodio inu v yeči vodio te že- ne, kir so z grehi obložene inu bodo pelane od mno- Exod. 7. geterih luštov, [7]se vselei vuče inu nigdar ne mogo pryti h timu spoznanu te risnice. [8]Inu koker Iannez inu Iambrez sta Moizesu zubper stala, taku le-ty stoye zubper tei risnici. To so ludi, kir nemaio prave pame- ti, 380 TA III. CAP. 73 ti, ne zastopnosti v ti veri. [9]Oli nih reč naprei ne puide, zakai nih norrost bo vsem rezodivena, koker ie v nih tudi bila. [10]Ty si pag prov dossegal ta mui navuk, koku B Vsaki, kir hoče biti imaš živeti, muio vižo, muio vero, niu ie zenesse- izvelyčan, ta gledai inu slušai s. Paula ne, vuk, lebe[n]inu tu S. [11]muie perganene, muie nadluge, katere so se pismu. meni pergudile v ti Antiochij, Iconij, Listrij, ka- Act. 14. kovu preganene sem iest sterpil, oli iz tih vseh ie mene ta Gospud odrešil. [12]Inu vsi ty, kir hote po Božy voli živeti v Cristusu Jezusu, moraio prega- nene terpeti. [13]Sice s teimi hudimi ludi inu s temi goluffi bode le čedale huše, oni zepelavaio inu sa- mi bodo zepelani. [14]Ti pag ostani v tih ričeh, kate- re si se navučil inu kir so tebi zavupane, potehmal ti veiš, od koga si se navučil, [15]inu kir si imel od mladusti tu spoznane tiga svetiga pisma, kateru more tebe vučeniga h timu izvelyčanu skuzi to ve- ro na Jezusa Cristusa sturiti. [16]Zakai sledne pis mu, kir ie od Buga vdahnenu, ie pridnu k timu navuku, h timu svaru, h timu pobulšanu, h timu podvižanu v ti pravici, [17]de ta človik Božy bo popolnom, per- pravlen k vsakimu dobrimu dellu. Ta 381 II. LYST H TIMOTEU. TA IIII. CAP. A. Vissoku ostru per Božym mesčovanu inu per Cristusevi prihodni sodbi opomina inu zaklina vse pridigarie, de v tih hudih čassih veden zveistu povsod pridiguio, te hude svare, te preproste vuče, te linee opo- minaio, te žalostne troštaio. Zakai ty ludie vselei raiši laže koker risni- co gori vzamo inu tih falš pridigariev, nepridnih fariev inu menihov ie vselei več koker tih risničnih. B. Še pag te pridigarie vissoku opomina, de v nih službi, naisi per tih hudih malu opravio, imaio veden zveisti biti inu terpeti. Per tim pravi od nega prihodne martre inu smerti inu kai bo po smerti od Buga pryemal inu kai vsi verni po le-tim lebni v nebessih bodo imeili, gvišnu to crono inu šapel tiga večniga lebna. C. Vely, de iz Candie k nemu v Rym hitru gre, de se ž nim pred nega smer- tio zgovori, podvuči inu potrošta, de se ne zmoti v ti veri zavolo, kir ga eni zapusčeio, eni pag to vero zataiuio, oli vsai ty brumni so stonoviti. Vely tudi eno skrinico z buqvami sebo pernesti, de bo v yeči bral. Potle toži čez te, kir so nemu zlu sturili inu ga zapustili, oli tiga se trošta, de ga Bug nei zapustil, temuč bo nemu gvišnu, aku nekar telesnu inu vi- deče, na tim sveitu, taku vsai duhovsku, nevideče, v ti smerti pomagal, skuzi to smert v ta večni vesseli leben pelal, amen. A Božya besseda se ima pridigati, ne kar mašovati, kadyti, NAtu iest spryčuiem pred Bugom inu pred Gos pudom Jezusom Cristusom, kir bo kropyti, lugente, lasodil te žive inu te mertve v ti nega prikazni žee praviti. inu kralevstvi, [2]pridigui to bessedo, imei dober flis, kadar ie pravi čas inu kadar nei pravi čas, svari, 382 TA IIII. CAP. 74 svari, preti, opominai zo vso krotkoto inu navukom. [3] Zakai en čas pride, de ta zdravi vuk ne bodo terpeli, temuč oni bodo sami sebi po serbenu nih vušes inu po nih luštih te vučenike kmalu gori iemali [4]inu bodo nih vušesa od te risnice obernili inu obernili se h tim basnom. [5]Ampag ti čui vseh ričeh, terpi volnu nadluge, stu- B Verni, kadar merio ri tu dellu eniga evangeliskiga pridigaria, opravi tuio inu se ločio od telessa, gredo nih vere službo prov popolnoma. lon pryemat. [6]Zakai iest vže bom offran 2. Pet. 1. inu ta čas muiga ločitka ie blizi. [7]Iest sem eno dobro voisko dovoiskoval, iest sem ta teck dokonal, iest sem to vero ohranil. [8]Naprei vže ie meni položena ta crona te pravice, katero ta Gospud, kir ie ta pravi rihtar, bode meni na uni dan povernil, inu nekar sa- muč meni, temuč vsem teim, kir lubio nega pryhod. [9]Imei flis, de skorai k meni prideš, [10]zakai De- C Ty, kir spet od prave mas ie mene zapustil, lubi le-ta sveit inu ie vlekal vere pado, so nerveg ši inu huši sov to Tessaloniko, Crescens v to Galacio, Titus v vražniki te cerqve, koker tukai ta kovač. to Dalmacio, Col. 4, [11]Lucas ie sam per meni. Marcota 1. Thi. 1. vzemi k sebi inu ga sebo perpelai, zakai on ie meni priden h ti službi. [12]Tyhica sem v to Efezo poslal. [13]Ta plasčič, kateri sem v Troadi per T Carpu 383 II. LYST H TIMOTEU. Carpu pustil, kadar prideš, pernessi sebo inu te buqve, zuseb pag ta pergamen. [14]Alexander, ta kovač, ie meni veliku zlega sturil, ta Gospud poverni nemu po nega dellih, [15]pred katerim varui se ti tudi, zakai on ie sylnu tim našim bessedom zubper stal. [16]V ti mui pervi odguvori meni nisče nei poleg stal, temuč vsi so bili mene zapustili, tu nim ne bodi persoienu. [17]Am- pag ta Gospud ie poleg mene stal inu ie mene močni- ga delal, de skuzi mene tu pridigarstvu ie poterienu inu de so vsi aydi slišali inu iest sem izdert iz tiga lev- skiga garla [18]inu ta Gospud bo mene odrešil od vsaki- ga hudiga della inu me bo ohranil v tim suim nebes- kim kralevstvi, katerimu bodi čast od vekoma do 501. Na tem mestu vekoma, ame[n]. [19]Povei službo tei Priški inu timu je Trubar izpustil ime Lin. Aqvilu inu tiga Onezifora družini. [20]Erastus ie ostal v 502. S stavkom »Ta tim Corintu, Trofima pag sem pustil v tim Miletu drugi lyst h Timoteu ie pissan iz Ryma, bolniga. [21]Imei flis, de prideš p [ re ] d zymo. Tebi služ- kadar ie Paulus druguč pred tiga cessabo spovedaio Eubulus inu Pudens501 inu Claudia inu ria Nerona bil postavsi bratie.[22]Ta Gos pud Jezus Cristus bodi s tuiem vlen.« Trubar sledi L1545: »Geschrie­ Duhum. Ta gnada bodi z vami, amen. ben von Rom die ander Epistel an Timotheum / Da Paulus zum andern mal Ta drugi lyst h Timoteu ie pissan iz Ryma, ka- fur dem Keiser Nero ward dargestellet.« dar ie Paulus druguč pred tiga ces- V takega zaključka poglavja ne pozna. saria Nerona bil postavlen. 502 384 75 P R E D G U VOR Č E Z TA LY S T S V E T IGA Paula, h Titu pissan. Du ie Titus bil, koku se ie deržal, ka- dai ie umerl Itus ie bil en ayd, od aydovskih starišev royen inu v ti iudovski veri skoyen. Oli skuzi to pri- digo s. Paula v tim meistu Antiohii na ker- sčansko vero preobernen. V ti se ie prov, sto- novitu deržal, zatu ga ie s. Paul sylnu lubil, 503. Gal 2,10; sem ter tam po velikih meistih pridigati, almožno zbyrati 2 Kor 7,6–7; 8,1–6; inu diliti pošylal; od nega berite Gal. 2 inu 2. Cor. 7, 8, 9, 12 9,2–5; 12,14; 2 Tim 4. inu 2. Thim. 4.503 V le-tih cap. vseh Tita vissoku hvali. Inu kir ie taku povsod zveist inu vuče [ n ] bil, ga ie čez to veliko insulo Creto, kateri zdai Candia pravio (v ti ie bilu stu veli- kih meist, v ni tu dobru vinu malvažia504 raste), k animu 504. Prva pisna šcoffu inu višimu postavil. Inu v taki nega službi ie dolgu omemba tega vina v slovenskem jeziku. prebival. S. Paula v Rymi v yeči obiskal, nemu stregal inu kadar ie 94 leit bil star, ie v Cristusu zaspal inu umerl. KAI IE S. PAULA PERGNALU, DE ie le-ta lyst Titu pissal. SVeti Paul ie mahin čas v ti insuli Creti pridigal, T ii za 385 PREDGUVOR ČEZ TA LYST za sebo inu na nega meistu ie Tita pustil, on ie v to Cesa- rio, potle v Ierusalem inu spet v to Antiohio vlekal ter kersčenike v ti veri terdil inu v nih nadlugah, kir so za vere volo terpeli, troštal. Oli v tim, kadar ie Titus v Creti bil, nei pred zludiem inu pred hudimi ludmi obeniga myru ne pokoia imel. Zakai ta hudič ie štyri žlaht zupernike v ti cretinski cerqui, kir so tudi hoteli biti pravi kers čeniki, Samohvalci, obudil. Ty eni so bili samohvalci, so za prazne hvale od sa- po/navlav/ci/ h pridigovanu. mi sebe začeli pridigati. Tiga Titus nei dopustil, zatu ie Iudi. od nih povsod bil reznešen. Ty drugi so bili Iudi, ty so hoteli te iudovske ceremonie, službe od praz nikov, obre- zovane, od špendie tudi v to kersčansko vero perpraviti inu zmešati, koker de bi tudi potrebne bile h timu izve- lyčanu, tiga Titus nei hotel terpeti, zatu so ga souvražili, dolžili, on Božye postave, zapuvidi inu službe doli tarre. Spotlivci vseh ver. Ty trety so bili ty špotlivci, kir so iz vsiga, kar ie Titus od Buga, od sodniga dne, od vstanena, od smerti, od večniga Zamerkavci. lebna govuril inu pridigal, špot delali. Ty četerti so ga dolžili, on sam hoče vse riči po sui voli rovnati, nikomer raven sebe pustiti v ti cerqvi kai velati etc. Le-te riči, ka- dar ie s. Paul zaslišal, ie Titu le-ta lyst pissal, v nim ga tro- štal, vučil, koku se ima pruti takim inu ž nega stanum der- žati. Inu de le-ta nega lyst tim zupernikom more naprei položyti inu ž nim nih zubpergovorenu inu reznašanu se braniti. Tulikain, kai ie s. Paula naredilu, de ie le-ta lyst pissal, druga reč nekar, samuč ta velika lubezan inu skerb, kir ie on imel pruti Titu inu vsem kersčenikom v ti insuli Creti inu po vsim sveitu. Argument, 386 TA IIII. CAP. 76 ARGUMENT, SUMMA INU kratig zapopadig le-tiga vsi- ga lystu. LE-ta lyst ie kratik, oli vissok, velik, priden inu bogat od mnogeteriga potrebniga navuka, v nim ie vse tu, kar ie enimu kersčeniku potreba veiditi, vero- vati inu koku ima na tim svetu živeti, zapopadenu. V tim pervim capituli pravi, de ta evangeli inu ta vera kersčanska neso nove ryči, temuč od začetka od Buga oblublene, oli stuprov v tih puslednih čassih rezodivene skusi Cristusa. Potle vuči, kakov mož se ima k animu pa- styriu čez te verne ovčice postaviti. Per tim pravi, koku, s čim imaio ta falš krivi vuk od postave Moizeseve, od špendie inu od drugih vunanih ryči zavreči. Za teim tudi te epicuriske, Cretenzerie, nerveč te Iude redle štraiffa. V tim drugim vuči, koku se vsi žlaht stanuvi, stari, mladi, žene, možye, gospudi inu hlapci, inu ty pridigary imaio deržati. Na koncu s kratkimi, lepimi, zastopnimi bessedami ta celi evangeli zapopade; pravi, de Cristus ie nom suiem prihodom na ta sveit tu izvelyčane pernessel, zatu se ima- mo brumsku deržati inu z vesselem na sodni dan čakati. V tim tretym vely tim vernim gosposčini biti pokor- ni, de nikogar ne opravleio, ne hudu govore, inu nim naprei derži, kai so poprei, prede[n] so verni ratali, bili polni vse hudobe inu lotrye. Za teim nim to veliko gnado, milost Božyo derži naprei, kir ie nas iz mi- T 3 losti, 387 H TIMU TITU losti, prez našiga zaslužena izvelyčal, v tim kerstu od gre- hov oppral inu S. Duhum ponuvil. Potle vely, de se pred vnucnim dišputiranem inu pred kecary varuio. Na koncu vely, de k nemu pride, oli poprei nekar, temuč kadar dru- ge pridigarie na nega meisti v to Creto pošle. Le-ta lyst ie skorai timu pervimu h Timoteu povsod glih, ie lep inu priden. TA I. CAPITUL. A. Vissoku suie poklycane, suio vero inu vupane vzdiguie, de ie sa- miga Boga inu nega Synu, nekar človeiski hlapec inu sel. Inu de nega vera ie ta praua, stara, katero so vsi izvoleni od začetka tiga svita imeili. Inu nega vera ie risnična, samiga Cristusa, skuzi katero on inu vsi ty, kir taku koker on veruio, bodo gvišnu posseli ta večni le- ben, zakai tu ie Bug oblubil od večnusti, tiga neso vsi ludy veidili, zdai pag on tu ž nega pridigo resodeva. S teimi bessedami hoče vse ludi napelati, de nega vuku veruio. B. Vely, de povsod po meistih inu po tergih stariši, tu ie, zastopni, modri, brumni pridigary, se posta- uio zavolo, kir ty ludy, aku hote biti izvelyčani, moraio ta evangeli- ski navuk slišati inu slušati, de te preproste vuče, te nepokurne svare, tim zupernikom, falš vučenikom nih vusta zamaše inu na meistu tih laž inu basni to risnico pridiguio inu zasade. Na konzu praui, de tim vernim so vse zdrave špendie čyste, mogo iesti vsag dan prez gre- ha, inu ty, kir prepovedaio messu, iaica, maslu v petig, v soboto iei- sti, so veliki hynavci, se z Bugom, z vero hualio, oli nih diane priču- io, de od Buga, ne od nega bessede inu zapuvid ništer ne derže. Paulus, 388 TA I. CAPITUL. 77 PAulus, en hlapec Božy inu en sel Jezusov Cri- A Pridigary imaio suistusev, po tei veri tih Božyh izvolenih inu spo- ga vuka, snie505 vere, 505. Suie. tiga večniga lebna znanu te risnice, kir ie po Božy voli gvišni biti. [2]v tim vupanu Rom. 16, tiga večniga lebna, kateri ie Bug, kir ne lažee, oblu- Ephes. 3, Col. 1, bil pred večnimi časi, 1. Thi. 1, [3]ampag on ie rezodil v tih ne- 1. Pet. 1, ga lastnih čassih to suio bessedo skuzi to pridigo, Gal. 1. kir ie meni zevupana po tim poročenu Božym naši- ga ohranenika, [4]timu Titu, muimu pravimi synuvi, po nayu obeyu gmain veri, gnada, milost, myr od Buga Očeta inu od Gospudi Jezusa Cristusa, našiga ohranenika. [5]Za tiga volo sem iest tebe v ti Creti pustil, de te B Povsod ludi veden riči, kir mankaio, imaš popraviti inu de ti sem tar potribuio zveistih pridigariev, de vuče, tam po meistih te stariše postaviš, koker sem tebi opominaio, svare, troštaio inu zepelavbil poročil. cem, lažnikom stoye [6]Kir ie eden prez tadla, ene same žene zubper. mož, kir ima verne otroke, kir neso obdolženi, de Act. 14, 1. Thi. 3, bi bili nezmasni, prossary inu nepokorni. Ephes. 5. [7]Zakai en šcoff mora biti prez tadla, koker en šaffar Bo- žy, nekar suie terde misli, nekar serdit, nekar en vinski požreh, nekar en boynik, nema nespodob- niga dobitka želeiti, [8]temuč de rad erperguie, de so506 dobrih riči flissa, de ie treziv, pravi- 506. Se. čin, 389 H TIMU TITU čin, bogaboieč, zmassen, [9]kir se terdnu derži te bes- sede, kir ie gvišna, kir zna vučiti inu kir more tudi opominati s teim zdravim navuko [ m ] inu premoči te, kir zubpergovore. [10]Zakai nih ie dosti, kir se ne puste vižati, so vnucni klaffary inu zepelavci, nerveč ty, kir so iz te obreze, [11]katerim se moraio ta vusta zamašiti, kir cyle hyše prevračaio inu vuče riči, kir se ne spodo- Epimenides. bio, zavolo gardiga dobitka. [12]Eden iz nih, nih lastni prerok ie dial: »Ty Cretery so vselei lažniki, hude be- štie, lyni trebuhi,« [13]le-tu pryčovane ie risničnu. Za tiga volo svari ti nee ostru, de bodo zdravi v ti veri, [14] de ne rodio za te iudov ske basni inu za človeiske za- puvidi, kir se obračaio od te risnice. [15]Tim čistim ie vse čistu, ampag tim nečistim inu nevernim nei ništer čistu, temuč nečista ie nih missal inu veist. [16]Oni pra- vio, de znaio Boga, oli s teim dianem ga zataie, po- tehmal so taki, na katerih Bug ima eno grozo, inu ne slušaio inu so k vusakimu dobrimu dellu odverženi. TA II. CAP. A. Vely, de zdrav navuk vuči, tu ie, de od nega bodo lu- di 390 TA II. CAP. 78 di zdravi na duši inu na životu, de bode gnado, odpustig vseh grehov inu eno dobro veist pruti Bogu. De vsakimu človeku, mladimu inu starimu, povei, koku se oni v ti veri stoyeč imaio v nih stanu po Božy voli deržati. V le-tim navuki se ima vsaki pustiti vsag čas naiti inu te mlade žene imaio koker v en špegal gledati, ta bo vsakiga, kir ga sluša, leipiga, lubezniviga pruti Bogu inu ludem sturil. Inu de se on tudi zo vsem taku derži, de od nega vsi ludi bodo en dober exempel inu navuk vseh ričeh vzeli. B. Hvali inu vzdiguiø 507 vi ssoku to gnado 507. Vzdiguie. inu milost Božyo, v Cristusu vsem ludem, malim, velikim, hlapco[ m] inu deklom izkazano, kir ie nas skuzi nega odrešil od grehov, od hu- dyča inu pekla. Natu opomina, de vsi ludi pruti Bogu zavolo take dobrute se hvaležni izkažeio, en brumen, pošten, svet leben de pelaio inu de z vesselem, s terdnim vupanem čakaio na ta čestni prihod Cri- stusov. Potle vely Titu inu vsem pridigariem, de oni od take gnade v Cristusu vsem ludem zveistu inu veden pridiguio, vse ludy h ti praui pokuri vabio inu de se perprauio h timu sodnimu dnevu. TI pag govori te riči, kir se spodobio h timu zdravi- A Z le­takimi delli vsamu nauku. ku služi prov Bogu, [2]De ty stari bodo trezivi, pošteni, zmasni, nekar z mašami, svizdravi v ti veri, v ti lubezni, v tim volnim terplenu. čami, s kadilo[m], s [3]Tim kropilom, z rumastarim ženo [ m ] glih taku, de se izkažo z gvanto [ m ], nem. Tu vsaki zamerkai inu rezmisli, kir se tim svetniko [ m ] spodobi, de ludy ne opravlaio, kai tukai S. Duh vučy. de se timu vinu ne vdado, de vuče, kar ie poštenu, Ephes. 5, 6, [4]de Col. 3, 1, te mlade žene vuče, de bodo poštene, nih može lubio, 1. Pet. 2, 1. Cor. 1. de otroke imaio za lubu, [5]de bodo trezive, V čiste, 391 H TIMU TITU čiste, hyšne varišice, dobrotlive, pokorne nih možem, de ta besseda Božya ne bo hudu slišala. [6]Te mlade možye glih taku opominai, de bodo modri. [7]Povsod pag vseh ričeh se ti izkaži en exempel tih dobrih dell s teim celim pravim vukum, s poštenem, [8]zdravo inu prez tadla bessedo, de ta, kir bo zubper, bo zasromo- van inu ne bo imel, de bi kai hudiga od vas govuril. [9] Te hlapce opominai, de nih gospudo [ m ] bodo po- korni, de se flissaio nim vseh ričeh dopasti, de ne od- govarieio, [10]de ne kradeio, temuč vso dobro zveisčino izkažo, de oni ta navuk Božy našiga ohranenika vseh ričeh čestniga delaio. B [11]Zakai ta gnada Božya, kir izvelyča, se ie izkaza- Milost Božya, Cristusevu zaslužene, la vsem ludem, [12]ta nas vuči, de se imamo odpove- sodni dan, ta večni leben vse ludy opodati vsimu, kar ie Bogu zubper, inu tim posvitnim minaio h brumi inu h dobruti. luštom, inu de trezivu inu pravičnu inu po Božy vo- li živimo na tim sveitu [13]inu de čakamo na tu izve- lyčansku vupane inu izkazane te česty tiga velikiga Boga inu ohranenika našiga Jezusa Cristusa, [14]kate- ri ie sam sebe dal za nas, de ie nas odrešil od vsake krivice, inu ie očystil sam sebi en folk h ty sui las ty- ni, 392 TA III. CAP. 79 ni, kir se bo flissal dobrih dell. [15]Le-te riči ti govori inu opominai inu svari zo vso oblastio inu nisče nema tebe ferahtati. TA III. CAP. A. Vely, de kersčeniki povsod, pod kakeršno gosposčino, pod verno, tursko oli aydovsko, prebivaio, de tei isti bodo v tih ričeh, kir neso Bogu zubper, aku nim glih krivu, sylo na blagi oli na životu deio, pokorni, od nee inu od drugih ludi, naisi neso verni, ništer hudiga ne govore, temuč de se poštena flissaio inu vsem ludem dobruto iz- kažo, de več tiga ne deio, kar so poprei, preden so kersčeniki ratali, diali. B. Zastopnu pravi, de vsi ludy le iz gnade, milosti, dobrute Božye, zavolo Cristusa bodo izvelyčani, skuzi ta kerst inu S. Duha druguč royeni inu ponovleni, de taku rataio erbiči tiga večniga leb- na. Inu le-ta leben zdaici na tim sveitu ne primo, temuč čakaio s terdnim vupanem na nega po le-tim lebnu. Ta nim gvišnu duide. C. Vely, de pridigary vse verne ostru veden opominaio, de se dobriga flissaio, nih vero z dobrimi delli izkažo inu spryčaio, dober saad pernesso, de ne bodo koker lyppe inu druga drivessa, kir lipu cveto inu se zeleno, oli obeniga sadu ne pernesso. Inu de se pred vnucnim dišputiranem inu kregom od tih iudovskih zapuvid, od špendie, praznikov inu ličkakih vunanih Božyh slušbi varuio. De s teimi ne- verniki, kecary, hudimi papežniki, kadar sebi ne puste dopoveidati, obeniga tovarištva ne derže, zakai taki suio lastno volo grešio inu se podvergo timu ferdamnenu; kar za teim piše, se lahku zastopi. V ij Opomi- 393 H TIMU TITU A Pravi kersčeniki se pruti gosposčini inu drugini dobrim inu OPominai nee, de tim vyudom inu gosposčini bodo podverženi inu de tim oblastnikom hudim ludem poštebodo pokorni inu de bodo perpravleni k vsakimu nu, myrnu inu dobrutlivu derže. dobrimu dellu. [2]De od obeniga hudu ne govore, Rom. 13, 1. Cor. 6. de se ne kregaio, temuč de vse na bulše oberno inu de vso krotkoto izkažo pruti vsem ludem/./ [3]Zakai mi smo tudi nekadai bili norci, nepokorni, zahai- avci, smo služili tim luštom inu mnogeterim želam, smo prebivali v ti hudobi inu v nydu inu smo nydali inu souv vražili eden drugiga. B [4]Kadar se ie pag ta dobruta inu periazen Božya Summa vsiga evangeliskiga navuka od našiga ohranenika izkazala pruti tim ludem, [5]nekar našiga prihodniga izvelyčana v nebeszavolo tih dell te pravice, kir smo mi sturili, temuč sih. Ephes. 2, po tei sui milosti ie nas izvelyčane sturil skuzi to 2. Thi. 1. kopel tiga drugučroystva inu ponovlena tiga Sveti- ga Duha, [6]kateriga ie čez nas vlyl obilnu skuzi Je- zusa Cristusa, našiga ohranenika, [7]de skuzi tiga is- tiga gnado smo mi pravični inu erbiči sturieni tiga večniga lebna po tim zevupani, [8]timu ie gvišnu ta- ku. C Pridigary imaio le te rizhi, kir Le-te riči iest hočo, de ti terdnu vučiš, de ty, kir so verovali Bogu, de skerbe, de bodo v tim 394 TA III. CAP. 80 v tim stanu tih dobrih dell naideni. Le-te riči so dob- slišio h timu izvelyčanu inu s čim se re inu pridne tim ludem. Bogu prov služi, pri[9]Tu norsku vprašane pag inu digati. Pred nepridte regištre od tih žlaht, to zdražbo inu kregane zavo- nim dišputiranem, kecarmi se varovati. lo te postave zepusti, zakai one so nepridne inu lička- 1. Thi. 1, 4, 2. Thi. 2. ke. [10]Pred enim kecarskim človekom po enim inu drugim opominanu beži [11]inu imaš veiditi, de, kir ie tak, ie prevernen inu greši inu sam suio sodbo se fer- damnuie; [12]kadar iest h tebi pošlem tiga Artemana oli Tyhica, taku skorai k meni v to Nikopolin prydi, za- kai iest sem si naprei vzel undukai čez zymo biti; [13] Zena, tiga doctaria tih pravd, inu Apolla odpravi s flissom, de nim ništer doli ne puide. [14]Inu de ty naši se navuče, de se v tim stanu tih dobrih dell puste naiti h ti potrebi, de ne bodo prez saadu. [15]Tebi vsi ty, kir so z meno, službo spovedaio. Povei službo tim, kir nas lubio v ti veri. Gnada zo vsemi vami, AMEN. Pissan od Nicopoli iz Macedonie. 508 508. S stavkom »Pissan od Nicopoli iz Macedonie.« Trubar sledi L1545: »Ge­ V iij Predgu- schrieben von Nicopoli in Macedonia.« V takega zaključka poglavja ne pozna. 395 P R E D G U VOR I N U A RGU M E N T, K R AT IG zapopadig svetiga Paula lystu, kir ie ti- mu Filemonu pissal. Ilemon ie en bogat mož bil, ty eni menio, de ie v tim meistu Colossi, ty eni pag v ti Lao- dicei prebival. Ta isti se ie skuzi s. Paula pri- digo na keersčansko vero preobernil. Inu ie k animu šcoffu oli farmoštru potle bil posta- vlen. Inu ie imel eniga hlapca (hlapci so tedai lastni, koker zdai ty uyeti kersčeniki od Turkov, bili), timu ie bilu Onezimus ime, ta isti hlapec ie bil timu Filemonu ubežal oli utekal inu ga ie k nemu okral. Oli kadar le-ta hlapec v Rym perbeži, ie slišal undu s. Paula pridiguioč inu ie veren postal, ga ie zgrevalu, kar ie suimu gospudu sturil, ie to pravo pokuro nase vzel, de se ie spet v to suio službo inu kar ie bil ukral, povernil, inu ie s. Paula prossil, de ie za ne- ga timu Filemonu pissal inu zain prossil, de ga spet gori vzame inu kar ie zubper nega sturil, odpusti. Na tu s. Paul le-ta lyst piše. Ie en kratig lyst, oli lipy, potrebni navuki so v nim. Iz nega se vučimo, de se bozih velikih grešnikov, kir pokuro deio, nemamo odpoveidati, temuč zveistu v nih nadlugah, v potrebi pomagati. Inu tukai se vidi na s. Paulu velika pohlevsčina inu lubezan, kir za tiga utečeniga tatu taku /zv/eistu piše, porok za nega postane inu se ga lo- ti, 396 TA I. CAPITUL. 81 ti, koker bi nega lastni syn bil. Taku se imamo mi tudi pruti vsem našim bližnim deržati, hočmo li ty vsem našim bližnim deržati, hočmo li ty pravi otroci Božy biti. Inu od Onezima se vučimo, de to Božyo bessedo slušamo, pravo pokuro deimo, tim svetnikom, tu ie, vsem vernim, koker Onezimus s. Paulu v yeči, služimo. TA I. CAPITUL. A. Suio iečo, Timotea, to Appio, Filemonovo ženo, inu Arhippa pridigaria imenuie, de s teim Filemona bule h ti milosti inu usliša- nu, za kar ga prossi, nakloni. Filemon ie vso družino verno inu brumuo509 imel, to tukai inu drugdi cerkov, tu ie eno gmaino Božyo 509. Brumno. imenuie. Zakai gdi se pridiguie ta evangeli inu se nemu veruie, bo- di nih malu oli veliku, vundukai ie ta prava živa cerkov Božya, kir veden moli, huali nega vero, lubezan inu dobruto, tu vse dei zavolo Onezima, de ga v milost perpraui. B. Cilu kunštnu inu pohlevnu s teim Filemonom zavolo nega hlapca okuli hodi, ga hvali, opomina, de ie nemu dolžan biti pokoren koker timu, kir ga ie h praui veri perpravil inu ie en ioger Cristusev, kir ima vøliko510 oblast čez nega. 510. Veliko. Za teim ga očytu prossi, tu on vse dei, de ga pregovori, de Onezima gori spet vzame. Onezimus se praui nucen oli priden, obtu on tukai pravi, nekadai, poprei, kadar ie kradel, ie bil nepriden, zdai pag ie ta pravi Onezimus, tebi inu meni priden. C. Kir tukai pravi, on ie en čas od tebe bil utekal, de ga vekoma boš imel, se vučimo, kadar se nom kaka škoda pergodi, nemamo zubper Boga mermrati, zakai za malo škodo Bug bo pag veši511 prid dal. Kar 511. Vegši. potle govori inu piše, so zgul zastopne, goreče, lubeznive bessede; iz tih 397 H TIMU FILEMONU iz tih se imamo vučiti našiga bližniga, zuseb te prave pokurne ker- sčenike, iz serca lubiti, nim vso dobruto izkazati. A Prava lubezan iz vere dosti riči inu ur­ žahov naide, de bliž­ PAulus, ietnik Cristusov Jezusov, inu Timoteus, naš brat, Filemonu, timu lubimu inu našimu ra- nimu pomaga. venpomočniku, [2]inu tei Appij lubeznivi inu Arhipu, 1. Thes. 1, 2. Thes. 1, našimu ravenvitezu, inu tei cerqvi, kir ie v tui hyši. [3] Col. 4. Gnada inu myr bodi vom od Buga, našiga Očeta, inu od Gospudi Jezusa Cristusa. [4]Iest zahvalim mu- iga Boga inu zmislim vselei nate v tih muih molytvah, [5]potehmal ie slišim od te tuie lubezni inu vere, katero ti imaš pruti Gospudi Jezusu inu pruti vsem svetnikom, [6]de ta vera, katero vkupe imamo, v tebi bo močna skuzi to spoznane vsiga dobriga, kir vi imate v Cristusu Jezusu. [7]Inu mi imamo veli- ku vessele inu velik trošt na tui lubezni, zakai ta B Tukai vsaki zamerserca tih svet nikov so skuzi tebe, brat, spet q veku kai, kakova pridna reč ie ta pridiga inu perpravlena. pokura, kir človeka premine iz hudobe [8]Za tiga volo, naisi imam veliku zevupane v na sve­ Cristusu tebi zapovedati tu, kar se tebi spodobi, [9] taku vsai iest hočo zavolo lubezni le prossiti, kir sem tag, tu ie, iest, Paul, sem star inu zdai tudi ie- tnik Jezusev Cristusev. [10]Prossim tedai tebe za muiga 398 TA I. CAPITUL. 82 muiga synu Onezima, kateriga sem iest rodyl v tih tust, Božy synuvi delaio. muih zvezah, Col. 4. [11]kateri ie bil nekadai tebi nepriden, zdai pag tebi inu meni veliku priden, [12]kateriga iest tebi nazai pošlem, ti pag nega koker muie serce vza- mi ga gori. [13]Iest sem ga hotel per sebi obderžati, de bi on bil na tuim meistu meni v tih zvezah tiga evan- gelia služil, [14]oli iest nesem prez tuie vole hotel ništer diati, de bi ta tuia dobruta ne bila permorana, temuč volna. [15]On ie lohkei za tiga volo en čas od tebe šal, C Veliko pohlevsčino, de ga vekoma spet gori vzameš, zveisčino inu lube[16]nekar vže več zan s. Paul tukai na koker eniga hlapca, temuč več koker eniga tim hlapcu izkažuie. hlapca, eniga lubiga brata, zuseb meni, koku veli- ku več tebi po teim messei inu v tim Gospudi. [17]Aku tedai ti mene imaš za tovariša, taku ga vzemi gori koker mene. [18]Ie li tebi kako škodo sturil oli ie li te- bi kai dolžan, tu istu meni raitai. [19]Iest, Paul, sem pissal z muio roko, iest hočo plačati. Iest molčim, kir si ti meni sam sebe dolžan. [20]Ia, lubi brat, sturi, de tebe bom užival v tim Gospudi, ohladi tu muie serce v tim Gospudi. [21]Iest sem na tu zevupane te tu- ie pokorsčine tebi pissal, zakai iest veim, de boš več, X kar 399 H TIMU FILEMONU kar iest pravim, sturil. [22]Inu per tim tudi perpravi meni erperge, zakai iest vupam, de skuzi vaše prošne bom vom šenkan. [23]Tebi službo spo- 2. Thi. 4. vedaio Epafras, mui ravenietnik v Cristusu Jezusu, [24]Marcus, Aristarhus, Demas, Lucas, muy pomočniki. [25]Ta gnada našiga Gospudi Jezusa Cristusa bodi z vašim duhom, amen. Pissan iz Ryma skuzi 512. S stavkom »Pis­ Onezima.508 san iz Ryma skuzi Onezima.« Trubar sledi L1545: »Geschrieben von Rom / Durch Onesimum.« V takega zaključka poglavja ne pozna. 400 TA I. CAPITUL. 83 D Osehmal vi, lubi Crainci inu Slovenci, imate u tim našim ieziku vse lystuve inu pysmu s. P aula, kakov pag šac inu blagu tukai imate, gvišnu samiga Jesusa zo vsem nega nebeskim blagum, tu smo vom v ti pred- guuori čez ta perui lyst h tim R ymlanom poveidali. Onu ie še en lyst, pissan h tim Iudom, kateri tudi ty eni menio, de ie s. P aula, oli kadar ie nakuliku težak inu potreben, de se prov zastopi. Iest hočo ta isti zuseb s obilno izlago, aku Bug muimu životu odlog inu pamet da, drukati. Inu kir te listuve s. Paula inu tih iogrov taku dolgu, kasnu inu zuseb nekar kmalu vkupe ne pustim drukat, tu della muie težku dolgovane, preganene, sem ter tam vlečene, de nesem nigdar tulikain pokoia imel, de bi le-tu Božye pridnu inu potrebnu dellu h timu izvelyčanu bil dokonal. Inu tudi nesem, koker zdai nemam tulikain denariev, kir bi tiga drukaria plačal. Iest nesem tudi tih lystov, kir sem tolmačil, hotel pustiti zaležati, de bi vsi kmalu drukani bi- li, zakai iest sem se bal inu še zdai, de bi poprei ne umerl, preden bi vse tomačil, inu ty, kir so tolmačeni, bi tudi po mui smerti ne bili tolmačeni etc. Per tim ima tudi vsaki veiditi, de sam s. Paul suih lystov nei kmalu pissal, temuč počasu inu poredu, s. Ieronim tudi nei to Biblio kmalu tolmačil inu izlagal, glih taku ty drugi stari inu novi vučeniki, tolmačary inu P issary neso kmalu, temuč zuseb poredi tu S. pi- smu izlagali. Obtu le-tu muie zuseb drukane meni oben brumen, zastopen kersčenik ne bo na hudu izlagal. Potehmal raven le-tih svetih lystov smo inu bomo tudi druge pridne buqvice drukali. Prossite Boga za me, koker iest veden za vas, de vas zavolo suiga Synu obaruie pred papeškim anticrištovim vukum inu pred to tyransko turško voisko inu oblastio, amen. 401 Jonatan Vinkler Trubarjeva biblija – med prevajanjem in pisanjem Leta 1986 se je del srednjeveške učene societas sodobni zahodni kulturi razkril na filmskem platnu. V gibljivih podobah filma Jeana-Jacquesa Annauda, ki je bil po- snet po istoimenskem kultnem zgodovinskem romanu Umberta Eca – Ime rože. Misteriozna zgodba s snovjo iz 14. stoletja in Seanom Conneryjem v glavni vlogi. O umorih, meniškem življenju, ki bi mu komajda mogli pridati epitet svetostnega, toda tudi o iskanju resnice s teološkega, filozofskega, filološkega in zgodovinskega stališča. V enem od prizorov se tako na prižnico povzpne slepi menih Jorge – upodobil ga je Fjodor Šaljapin ml., sin znamenitega ruskega basista z enakim ime- nom –, ki svoje samostanske sobrate nagovori z naslednjimi besedami: Po tej skupnosti /.../ se že dolgo plazi greh prevzetnosti. Toda kakšne prevze- tnosti? Prevzetnosti oblasti v samostanu, ki je ločen od sveta? Gotovo ne. Pre- vzetnosti bogastva? Bratje moji, preden je svet odmeval od dolgih prepirov o uboštvu in lastnini, vse od časov našega ustanovitelja, tudi tedaj, ko smo ime- li vse, nismo imeli ničesar, zakaj naše edino bogastvo je bilo vedno naše pra- vilo, naša molitev in naše delo. Naše delo, delo našega reda in še posebej delo tega samostana pa je med drugim – je v resnici predvsem – študij in varova- nje znanja. Pravim varovanje, ne iskanje, zakaj znanju, ki je božanska stvar, je lastno, da je popolno in ločeno od samega začetka, v popolnosti besede, ki govori sebi sami. Pravim varovanje, ne iskanje, zakaj znanju, ki je človeška stvar, je lastno, da se je dopolnilo in določilo v loku stoletij, ki sega od naukov prerokov do tolmačenj cerkvenih očetov. V znanju ni napredka, ni obračanja obdobij, marveč zgolj nenehno in vzvišeno posnemanje. Človeška zgodovina koraka z neuničljivim gibanjem stvarjenja prek odrešenja proti triumfalni 403 vrnitvi Kristusa, ki bo prišel obdan z nimbom, da sodi živim in mrtvim, toda božansko in človeško znanje ne sledi temu toku: nepremično je kot gora, ki se nikdar ne zruši, in omogoča nam, če ponižno prisluhnemo njegovemu glasu, da sledimo temu toku in ga napovemo, nikdar pa ne, da ga spremenimo.1 Komaj katero sodobno literarno delo sugestivneje poustvarja mentaliteto dobe, ki bi jo bilo mogoče poimenovati tudi »biblična«. Kajti prav okoli Svetega pisma in z njim v prvih stoletjih krščanstva tesneje, nato pa vse ohlapneje spete teologije se je od začetka srednjega veka v Evropi zgradil kompleksen in za človeka tedanjosti vse do zgodnjega novega veka edini celoviti interpretacijski sistem. Ta je kot vse- prisotni razlagalni okvir sleherniku pojasnejeval, in tako osmišljal, celoten orbis terrarum, toda tudi vse onstran. Nič, kar je bilo, je ali bo tod ali onkraj, tako člove-ku ni ostalo skrito. Družba se je razumevala kot ključni del pozemske civitatis Dei, razdeljene na troje ljudstvo – »ovce, pse in pastirje«. Vsakemu brezimnemu, neindividualiziranemu, zamenljivemu, toda singularnemu členu tega velikanskega mravljišča je bila že v zibel položena vnaprej določena in nezamenljiva vloga pri realizaciji Božjega zgo- dovinskega načrta z lastnimi kreaturami ter tako tudi eshatološka točka na daljici zmagovitega pohoda od izgubljenega do zopet pridobljenega Paradiža. Iz takega pojmovanja srednjeveške družbe, ki se je zaradi pogojenosti s trdimi življenjskimi razmerami jasno zavedala lastne navezanosti na oni del človeškega življenja, ki je za srednjeveškega človeka zaradi svoje kračine, minljivosti in efemernosti štel kot manj pomemben, je izšla tudi precejšnja vertikalna delovanjska statika srednjeveškega slehernika. V orjaškem panju, kjer vsaka delavka, trot in celo matica izpolnjuje le za vsakogar predestinirano voljo Najvišjega, kajpak povečini ni bilo prav dosti prostora za družbeno napredovanje. Slehernik je svoje popotovanje od tod on- stran večinoma dojemal kot kvantitativno spremembo (večanje ali manjšanje iste kvalitete), ne pa kot evolucijo v neko drugo kvaliteto. Tovrstno percepcijo človekovega bitja in nehanja vsaj deloma odraža tudi sre- dnjeveška prevodna praksa na področju Svetega pisma, kjer so bili prevodi svete knjige krščanstva v vernakularne jezike prej izjema kot pravilo. Poudariti velja, da se je v srednjem veku v rimski latinski cerkvi dokončno utrdilo pojmovanje, da Najvišjemu pritiče slavljenje zgolj v treh izbranih, »svetih« jezikih – hebrejskem, gr- škem in latinskem –, prevajalci, ki so kot npr. Konstantin Filozof in njegov brat Meto-1 Umberto Eco, Ime rože, prevedel Srečko Fišer, Ljubljana 2004, 367–368. 404 dij v 9. stoletju poskušali prestaviti Sveto pismo v katerega ljudskih jezikov, pa so pogosto postali predmet teološke sumničavosti, strogega cerkvenega nadzora in prevpraševanja.2 Kot ključna verzija svetopisemskega prevoda je v srednjem veku (ob)veljala Hieronimova Vulgata (končana okoli l. 405), ki pa se v nasprotju z iz- hodiščno željo svojega prevajalca v srednjeveški Evropi še zdaleč ni mogla več po- našati z recepcijsko razsežnostjo »ljudska«. Zaradi latinskega jezikovnega koda in bibličnega izraza je postala namreč zlagoma tako recepcijska kot interpretacijska izključna domena maloštevilnih članov učene latinske kulture, predvsem stanu »pastirjev«. Toda čeprav si je dala srednjeveška učena kultura opraviti predvsem s prepisovanjem, ohranjanjem, arhiviranjem, komentiranjem in rekapituliranjem svete knjige krščanstva, so nastali posamezni prevodi, katerih strukturna analiza pokaže prevajalske pristope v srednjem veku, ki so se morali z nastopom renesan- se, humanizma in najprej husitske (15. stoletje) ter nazadnje luteranske reformacije v 16. stoletju temeljito »osvežiti«. Ubi incipit philosophus, ibi definit theologus Mogoče je reči, da je bila srednjeveška slovstvena usmeritev pretežno biblijsko-li- terarna. Človeka je usmerjala zlasti v kontemplativno sprejemanje svetopisemskih moralnih in etičnih, toda tudi tekstovno-estetskih vrednot ter v spoznavanje do nadrobnosti izdelanih načel antičnih »svobodnih umetnosti«. Vrata takšnega po- gleda je na široko odprl Avrelij Avguštin, ki je v svojem delu De doctrina Christiana znanosti nekrščanskega antičnega sveta brez preostanka vključil v izobrazbeni ideal, kot se je tedaj oblikoval znotraj rimske cerkve. Tako so našle antične svobo- dne umetnosti gramatika, retorika, aritmetika ... svoje mesto znotraj cerkve: v njej so postale pomožne discipline – ancil ae theologiae –, intelektualni preparandij za prakticiranje prvenstvenega miselnega podviga srednjega veka, teologije. Ta si za svoj predmet preučevanja kajpak ni jemala neujemljive bežnosti, (s)premenljivosti in zato efemernosti sveta ter svetnega, temveč Božje kot miselno materio primo. Pomagale naj bi pri razlagi Svetega pisma, intelektualna pot posameznika v učeni kulturi pa je vodila od partikularij h generalijam, od materije k duhu – od »filo- zofa« k teologu. Takšna je bila tudi statusna hierarhija fakultet na srednjeveških univerzah: na vrhu je bila teološka fakulteta, pod njo sta se zvrstili medicinska in pravna, na najnižjem mestu po družbeni specifični teži pa je bila artistična.3 Na 2 Žitje Konstantina XVI, v: Sveta brata Ciril in Metod v zgodovinskih virih. Ob 1100-letnici Metodove smrti, Ljubljana 1985, 154–156. 3 Jacques Le Goff, Intelektualci v srednjem veku, Ljubljana 1998, 89. 405 isto družbeno konvencijo in razumevanje intelektualnih »razmerij moči«, kot se zdi, namiguje tudi Primož Trubar. Ko namreč v Svetiga Pavla dveh lystih (1561) z robno opombo komentira 1 Kor 2,1,4 zapiše: »Ubi incipit philosophus, ibi definit theologus.« En kersčenik nema po člove- ski zastopnosti inu modrusti, temuč po Božy bessedi verovati. Trubar je kajpak želel poudariti samonasebni pomen Božje besede, »skrivnosti« Kristusove žrtve na križu za posamičnikovo vero in opravičenje, katere moč da ni zapopadena z družbeno imenitnostjo in učenostjo izrekovalca, sicer pa je navede- no latinsko reklo mogoče prevesti tudi: Ni mogoče, da bi kdo brez podpore filozo- fije razumel teologijo. In, zaradi rabe besede »filozofija« v širšem, tudi: Ni mogoče, da bi kdo postal dostojen teolog brez poznavanja humanističnih disciplin, ki jih je v tedanji družbi zaobsegala intelektualna kategorija »filozofija« (sedem svobodnih umetnosti: gramatika, retorika, dialektika; aritmetika, geometrija, astronomija, glasba; od začetka humanizma še zgodovina in tekstologija). Avguštin je v svojem zgoraj omenjenem delu poudaril zlasti težo jezikovnega in zgodovinskega znanja ter tozadevno posebej izpostavil gramatiko in logiko kot temeljni spoznavni orodji. Sveto pismo je namreč veljalo za razodeto Božjo mo- drost, za temeljno krščansko resnico in tako za središče vse (neislamske) srednje- veške kulture, toda ta resnica ni bila razkrita na vsem jasen in sprotno razviden način. Bralec jo je moral namreč razbirati, dekodirati iz obilice tropov in figur, ki jih je najti v bibličnem besedilu. Tako je latinska Biblija že zaradi svoje jezikovne strukture pozivala in izzivala k razlagi5 ter tako med sebe kot besedilo in bralca postavila pomemben vmesni člen, ki pa je nato odločilno oblikoval tudi srednje- veške poglede na prevajanje; le-to je bilo tedaj v osnovi in na začetku povečini prevajanje Biblije ali vsaj njenih delov. 4 Bratje, tudi ko sem jaz prišel k vam, nisem prišel zato, da bi vam z vzvišenostjo besede ali modrosti oznanjal Božjo skrivnost (navedeno po Slovenskem standardnem prevodu, https://www.biblija. net). Trubar: INu iest, mui bratie, kadar sem q vom bil prišal, nesem bil prišal z vissokimi bessedami oli z veliko modrustio vom oznanovati tu pryčovane Božye. 5 Ravno semantična odprtost biblične strukture in neobhodnost njene interpretacije sta evropsko intelektualno zgodovino srednjega veka do znatne mere naredili za intelektualno zgodovino sporov o primernosti eksegeze, in sicer tako metod kot rezultatov, in s tem utemeljili samo reformacijo v 15. in 16. stoletju, ki jo je mogoče s stališča biblične interpretacije brez preostanka svesti na ponovno kritično branje Pisma oz. na interpretiranje Pisma onstran zaukazane dogmatične tradicije rimske cerkve in družbene konvencije Božje države »trojih ljudi«. 406 Ta vmesni člen sta bila interpretacija in njen nosilec, izobraženi razlagalec, ponavadi duhovnik, ki je moral biti za tovrstno opravilo dobro podkovan v svobodnih umetnostih na eni ter v teološki eksegezi na drugi strani. In tako je bil poudarek srednjega veka tudi pri prevajanju predvsem na jezikovnem in literarnem razu- mevanju in na z njim povezani interpretaciji besedil. Enega najbolj sporočilno bogatih odgovorov, kako so izhodiščno razmerje be- sedilo – razumevanje(– prevajanje) ugledovali v srednjem veku, je najti v obdobju karolinške renesanse. Karel je namreč po prevzemu oblasti ugotovil, da je treba za reformo frankovske cerkve precej postoriti. Soočal se je z neukostjo klera, z neredom v cerkveni pokrajni in celo z neenotno pisno podobo svoje države. Zato je bilo treba preuredb, vendar v Franciji ni bilo najti primernega kadra za tak pod- vig. Tako je Karel na svoj dvor pripeljal gramatike iz Italije (Pavel Diakon, Peter iz Pise, Pavlin Oglejski). V Parmi je za tem spoznal izobraženega Anglosasa Alkuina iz Yorka (Flaccus Albinus Alcuinus, 735–804), ki ga je leta 782 pritegnil na svoj dvor. Alkuin, ki je umrl kot opat samostana sv. Martina v Toursu, je pred tem postal organizator kulturnega življenja v frankovskem imperiju in glavni snovalec študijske reforme ter reforme pisave, ki ju je vladar zaukazal skozi svoje kapitular- je (reformo pisave npr. skozi kapitular Admonitio generalis leta 789).6 Alkuin je v odredbi opatu Baugulfu iz Fulde, ki je bila sestavljena med 780 in 800, o razmerju biblična literarna struktura – slovstvena izobrazba zapisal tole: Cum autem in sacris paginis schemata, tropi et cetera his similia inserta inveniantur; nul i dubium est quod ea unusquisque legens tanto citius spiritualiter intellegit, quan- to prius in litterarum magisterio plenius instructus fuerit.7 Učeni menih je torej izpostavil biblično literarno strukturo in poudaril, da pred- stavlja prvi pogoj za njeno eksegezo ustrezna slovstvena podkovanost. Argument, da je nauk o literarnih figurah neobhoden za preučevanje Svetega pisma, pa tako postane temeljni podporni steber literarnega izobraževanja ( litterarum magiste- rim) in, v končni izpeljavi, tudi glavnega miselnega početja takratne dobe – teo- loškega razmišljanja. In tudi: prevajanja, ki je teologijo in filozofijo jemalo za svoj mentalni motor. Z omenjenim je Karel Veliki za temelj svoje državne in duhovne 6 Ernst Robert Curtius, Evropska literatura in latinski srednji vek, Ljubljana 2002, 51. 7 Ker je na straneh svetih spisov moč najti figure, trope in druge njim podobne prijeme, nihče ne dvomi, da jih vsak bralec doume v duhovnem smislu toliko hitreje, kolikor prej je deležen temeljite slovstvene izobrazbe. 407 izgradnje ponovne veličine tako države kot cerkve postavil patristično vrednoten-je artes.8 Enak pogled – ni razumevanja Svetega pisma in ne teologije brez dobre humni- stične izobrazbe – so imeli tako Luther kot tudi slovenski protestanti. Witten- berški reformator je tako stališče izpostavil npr. v dialogu z izvirno reformirano cerkvijo čeških bratov, in sicer v letih 1522–1524. Na češke brate je tedaj kot najvišji škof-sodnik vplival predvsem njihov ugledni teolog, brat Lukáš Pražský, ki pa ni imel nobenega razumevanja za nujno potrebo duhovnikov, da bi obvladali biblič- ne jezike. Češki bratje tako svojih dušnih pastirjev niso pošiljali na univerzo in tako ti niso znali ne hebrejsko ne grško, še latinsko ponavadi ne. Luther jim je zato očital pomanjkanje višje izobrazbe, češki bratje pa so šele po Lukáševi smrti začeli sistematično gojiti humanistično in teološko izobrazbo lastne duhovščine, kajti spoznali so, da slednja ni v mentalni opreki s pobožnim življenjem posameznega vernika, niti z Božjo besedo skladnim življenjem češkobratskih gmajn.9 Primož Trubar in Sebastijan Krelj sta isti pogled izpričala v pismu Adamu Bohori- ču, v katerem sta 1. avgusta 1565 zapisala: Veleomikani mož! Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko obžaluješ ne- srečno kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe. Toda ko bi le vsi, ki to bedno rovtarstvo v resnici občutijo, hoteli združiti z nami svoje želje in gorečnost, svoje misli in delo ter z nami vred napeti vse sile, da mu napravijo konec. Zakaj mi, ki nam je posebno jasno, da so šole cerkvi potrebne kakor leva roka, smo tej stvari že od kraja posve- čali največjo skrb in prizadevnost in smo naposled z mnogimi prošnjami in moledovanjem pripravili prvake naše dežele do tega, da so dobrohotno in širokosrčno obljubili in določili denarno pomoč za ustanovitev javne šole tu v Ljubljani.10 Poleg omenjenega zavedanja pa je bila prevajalska refleksija srednjega veka stole- tja definirana še z dvema izjemno pomembnima določnicama. Prva je prevajanje iz grščine v latinščino, ki izpostavlja razmerija med zahodnim in vzhodnim delom 8 E. R. Curtius, n. d., 51. 9 Rudolf Říčan, »Dějiny Jednoty v přehledu«, v: Jednota bratrská, 1457–1957: Sborník k pĕtistému výročí založení, Praha 1956, 30. 10 Primož Trubar, Pisma, Zbrana dela Primoža Trubarja 10, ur. Edvard Vrečko in Fanika Krajnc-Vrečko, Ljubljana 2015, 229 (celotno pismo v transkripciji in prevodu je najti na straneh 228–229). 408 (do shizme l. 1054 še enotnega) krščanskega sveta.11 Razmerja med vzhodom in zahodom so bila zelo pomembna, ker so ustvarjala pogoje za literarni stik med grško-bizantinsko literarno tradicijo na eni in rimsko-latinsko na drugi. Druga določnica pa je prevajanje iz grščine in/ali latinščine v vernakularne jezike12 in o slednjem je najti tri pomembne predgovore, ki razodevajo obseg razumevanja in način ugledovanja prevajalske problematike pri prevajanju Svetega pisma v sred- njem veku. Prvi predgovor, ki je ohranjen zgolj kot fragment večjega spisa (traktata), je pri- pisan Konstantinu Filozofu – Cirilu in se v izdajah ponavadi naslavlja s Sv. Kon- stantina – Cirila predgovor k slovanskemu prevodu evangeliarja. Spis naj bi nastal med 863 in 14. februarjem 869, ko je Konstantin v Rimu umrl. Če je besedilo prišlo izpod peresa koga iz kroga okoli Metodijevih učencev Klementa in Nauma, tedaj je moč njegov nastanek datirati okoli leta 895. V približno istem času je nastal tudi predgovor, ki ga je Otfried von Weissenburg (800–875) napisal k verzificiranemu prevodu evangelijev, imenovanem Evangelienbuch.13 Slednji je napisan v franko- vskem narečju, na podlagi predgovorov pa ga je mogoče postaviti v čas med 863 in 871. Ima štiri predgovore, med katerimi sta z vidika srednjeveškega razmišlja- 11 Omeniti velja kardinala Anastazija Bibliotekarja (800–880) in teologa ter prevajalca Johna Scota Erigeno († 883). Prvi je bil vzgojen pri grških menihih in je v Rimu veljal za najboljšega tedanjega poznavalca grščine in razmer v grški cerkvi. Med drugim je odločilno posegel v spor s carigrajskim patriarhom Fotijem in v latinščino prevedel sklepe obeh carigrajskih sinod, in sicer sinode (l. 867), ki ji je predsedoval Fotij (slednji je na njej izobčil papeža Nikolaja I.), in druge v letih 869–870. Erigena pa je bil znamenit zaradi svojega odličnega znanja grščine in latinščine (Alfred Veliki ga je povabil na novoustanovljeno univerzo v Oxfordu), zaradi temeljitega poznavanja Platona, Aristotela in predvsem grške patristike. Prevedel je spise Psevdodionizija Areopagita, Gregorja iz Nise in drugih ter bil tako prvi, ki je te grške cerkvene očete naredil dostopne zahodnemu kulturnemu krogu, poleg tega pa je bil Erigena prvi, ki je v srednjem veku izdelal celovit filozofski sistem, ki je temeljil na neoplatonizmu. 12 Ker ne gre za prevajanje v določen »narodni« jezik v današnjem pomenu niti za prevajanje v »materinščino« določenega naroda, menim, da je najustrezneje uporabljati pridevnik vernacularis. 13 Heidelberški rokopis je v digitalni podobi dostopen na: https://digi.ub.uni-heidelberg.de/diglit/cpl52. Digitalna podoba freisinškega kodeksa BSB Cgm 14 je dostopna na: http://daten.digitale-sammlungen.de/~db/0009/bsb00094618/images/ Velja omeniti, da je Otfriedov Evangelienbuch izdal tudi Matija Vlačić, in sicer pod naslovom Otfridi Evangeliorum liber: veterum Germanorum grammaticae, poeseos, theologiae, praeclarum monimentum, Basileae 1571: https://books.google.si/books?id=TnWAWKYhs1IC&dq=Otfridus%20Evangeliorum%20liber&hl= sl&pg=PP4#v=onepage&q=Otfridus%20Evangeliorum%20liber&f=false 409 nja o prevodnih problemih pomembna četrti, zlasti pa prvi, ki je sicer napisan v frankovskem dialektu, toda naslovljen je z latinskim naslovom Cur scriptor hunc librum theotisce dictaverit.14 Kot oznako jezika, v katerega prevaja, uporablja Otfried več izrazov: unsere Zunge, frankovski jezik ali celo samo naš jezik. Drugi predgovor je naslovljen z Invocatio scriptoris ad Deum, njegova vsebina pa je avtorjeva invokacija na Boga in prošnja za njegovo pomoč. Tretji predgovor je posvetilo nemškemu cesarju Ludviku II. (822–875) in je s stališča prevodnih problemov še najmanj pomemben. Povsem drugače je s četrtim predgovorom, ki je posvečen škofu Liut- bertu iz Mainza († 889). Omenjeni predgovor je zanimiv zaradi piščeve avtorske perspektive: Otfried ga je namreč napisal v latinščini, kar mu omogoča, da se o jeziku prevoda izrazi še kako drugače, kot je o njem govoril v prvem predgovoru - predpostavljal je najbrž namreč, da njegovega latinskega predgovora ne bo bral prav vsak bralec prevoda. Evangelienbuch ni celovit prevod evangelijev ali perikop iz njih, temveč je nekakšna verzificirana summa, ki jemlje snov iz evangelijskih besedil. Tako je pravzaprav avtorska transformacija izvirnega besedila v drugo obliko – v verze. Če ga primer- jamo s tedaj obstoječimi tipi prevodov, pa se pokaže tudi njegova izvirnost, novost na področju same prevodne teorije in koncepta. Otfried namreč svoj prevod razu- me kot prenos misli iz ene oblike v drugo, zato v predgovoru na več mestih pov- sem nezaznamovano uporablja frankovski termin »scribit« in tako ne govori (več samo) o »prevajanju«, temveč o »pisanju«, njegov prevod pa tako ni več (samo) prestava, temveč tudi bolj ali manj izvirna pisava. Isti pristop – izvirnik kot predloga za predelavo in izvirno pisanje – zaznamuje tudi Trubarjevo prevajanje, in to celo bibličnih ter temeljnih simboličnih besedil vsaj do deželnoknežjega izgona iz no- tranjevstrijskih dežel l. 1565. Če se na posamezne Otfriedove zamisli in pristope ozremo s stališča današnje, pravzaprav že nekaj desetletij bolj ali manj (ne)problematično sprejete koncepcije prevajanja (Roman Jakobson), lahko kaj hitro ugotovimo, da so Otfriedovi pogle- di deloma še vedno precej aktualni. Glede na vprašanje, kako interpretirati bese- dni znak, Jakobson razlikuje: a) intrajezikovni prevod ali preubeseditev (rewording: interpretacija s pomočjo drugih znakov istega jezika), b) interjezikovni prevod (translation, ki predstavlja interpretacijo jezikovnih znakov s pomočjo znakov drugega jezika) in c) intersemiotični prevod ali transmutacijo (transmutation: interpretacija jezikovnih 14 Zakaj je avtor to knjigo napisal v frankovskem jeziku. 410 znakov z uporabo znakov nejezikovnih znakovnih sistemov, npr. filma, gledališke ali glasbene obdelave dela ... ).15 Otfriedovo prevajalsko delo določa kombinacija prvih dveh pristopov – intra- in interjezikovnega prevoda. Kajti prevajalec prestavlja v jezik, ki ni izvirni jezik evangelijskih knjig, toda pri tem ves čas ohranja tesen stik z izvirnikom, ki pa ga preubeseduje in oblikovno spreminja. S tega stališča je svoje delo lahko štel za določeno vrsto prevoda, le da je pri tem izbral drugačno obliko, in sicer kako literarno vrednost prevajanega dela približati bralcu svojega časa, kot je bila tista, v kateri se (je) evangelijski tekst izvirno nahaja(l). Pri Otfriedu je pomembno tudi razmerje izvirnik 16 – bralec (kristjan), kajti gre za prevajanje, ki se poslužuje krepke pomoči teološke eksegeze izvirnega evangelijskega besedila, v moderni teoriji prevajanja pa je precejšen poudarek ravno na interpretativni (kognitivni) fazi, ki je predhodnica jezikovne izrazitve prevodnega besedila. Z istim nači- nom – interpretacija izvirnika > izrazitev prevoda – se srečamo tudi pri Kon- stantinu Filozofu in Alfredu Velikemu, toda tudi pri Trubarjevem slovenjenju bibličnih knjig in tudi teološko tako pomenljivega besedila, kot je Augsburška veroizpoved. Nekoliko mlajši od omenjenega Konstantinovega in Otfriedovih je predgovor k prevodu Pastoralnega vodila17 papeža Gregorja Velikega (590–604). Prevajalec in avtor predgovora je anglosaški kralj Alfred Veliki (849–899/901) iz Wessexa, ki je med 871 in 899 prevedel več različnih del, med katerimi je v zvezi s srednjeveško teorijo prevajanja gotovo najpomembnejši njegov predgovor k Pastoralnemu vodilu.18 15 Roman Jakobson, O lingvističnih vidikih prevajanja, v: Lingvistični in drugi spisi, Ljubljana 1989, 204. 16 Za le-tega pogosto uporablja kar izraz »zakon«. 17 Naslov izvirnika glasi Sancti Gregorii Magni, Romani Pontificis, Regulae pastoralis liber. Ad Joannem Episcopum Civitatis Ravennae, v: J.-P. Migne, Patrologia latina 77, Parisiis 1896, 0013– 0128A, https://archive.org/details/patrologiaecurs06goog. Slovenski prevod: Gregorij Veliki, Pastoralno vodilo, prev. Franc Ksaver Lukman, Celje 1984. 18 Med vojnami z Danci je Alfred ugotovil, da je duhovščina, ki naj bi bila intelektualni duhovni sve-tilnik naroda, zdrsnila v črno nevednost. Zato se je na različne načine trudil, da bi jim priskrbel sredstva za njihov napredek, in je tako postal glavni predstavnik anglosaške proze. Poleg omenjenega prevoda Pastoralnega vodila, čigar nekaj kopij je sam pripravil in razposlal škofom svoje dr- žave (okoli l. 890), je prevedel še latinsko cerkveno in politično historiografsko delo anglosaškega meniha, filozofa in zgodovinarja Bede Častitljivega (672–735) Historia ecclesiastica gentis Anglo-rum, splošnozgodovinsko delo Pavla Orozija (375–po 418) Historiarum adversum paganos libri VII, proti koncu svojega življenja pa še Boecijev (477–524) spis De consolatione philosophiae ter Avrelija Avguština (354–430) deli Soliloquia in De videndo Deo. V zvezi z Alfredom Velikim in nje-411 V tem predgovoru se kaže drugačen pristop k prevajanju, kot je razviden iz Otfriedovih in Konstantinovih besedil. Gre namreč za vladarja, ki je bil pri svojem prevajalskem početju ves čas v stiku z izobraženci. Zaradi tega je treba upoštevati, da je med prevajanim delom in prevodom poleg prevajalca zopet dodatni člen – teologi in drugi izobraženci, tj. interpreti, s katerimi prevajalec razpravlja o pro- blemih, ki jih predenj postavlja prevajano besedilo. Translatio: prevajanje v srednjem veku in civitas Christiana Prevajanje v vernakularne jezike je v vseh treh primerih tesno povezano z ra- zvojem in utrjevanjem civitas Christiana, torej s kristjanizacijo srednje in zahodne Evrope. Pri tem je treba upoštevati tudi sam pomen termina translatio. Poleg pre- nosa/posredovanja (izvorno in v osnovi najbrž res bibličnega oz. evangelijskega) verskega sporočila ljudstvom, ki dotlej še niso (v celoti) sprejela nove vere, se v obdobju, o katerem teče beseda (čas po Karlu Velikem, tj. po letu 814), govori tudi o translatio imperii, torej tudi o širjenju cesarstva, ki se je dogajalo z roko v roki s šir-jenjem nove vere.19 Poleg translatio fidei, za kar je bilo treba prevoda pretežno latin-govimi državniškimi dejavnostmi, ki še zdaleč niso bile samo vojaške, gospodarske in upravne, je pomembni angleški zgodovinar George Macaulay Trevelyan v svoji Zgodovini Anglije (Ljubljana 1960, 105) zapisal: » Alfreda Velikega seveda lahko primerjamo s Karlom Velikim in je prav mogoče, da se je v marsičem ravnal po njem. Oba sta se borila za Kristusa in proti poganom ... Oba sta imela raznovrstne darove: bila sta vojščaka, vladarja in učenjaka, kar je bilo prav primerno dobi, ko po-klicnih izobražencev še ni bilo dovolj, dobi, v kateri je bil kralj sam hkrati učitelj svojih podložnikov; njihov vladar in voditelj v miru in v vojni. « Karel Veliki je bil bržda prav toliko učenjak kot kakšen njegovih generalov, saj se je znal skoraj nepismeni vladar komaj podpisati (zato tudi reform karolinške renesanse najbrž ne kaže imeti za delo enega samega, genialnega in zelo izobraženega vladarja), vendar se je znal obdati z vrhunskimi izobraženci tedanjega časa (Alkuin in drugi), ki pa so bili zmožni izvesti reforme, ki so kasneje močno vplivale na razvoj srednjeveškega krščanskega za-hoda. Tak primer je Karlov kapitular Admonitio generalis s 23. marca 789, ki govori o skrbi za pisanje. Z njim je namreč Karel učenjakom iz različnih velikih, tedaj že delujočih skriptorijev (Tours, Lyon, Sankt Gallen, Reichenau, Fulda idr.) naložil skrb za vesoljni cerkvi ustrezno enotno pisanje. Tako je postopoma prišlo do poenotenja črk, ki jih poznamo pod imenom karolina ali karo- linška minuskula. Glej Igor Grdina, Paleografska in historična problematika, v: Brižinski spomeniki. Znanstvenokritična izdaja, Ljubljana 1993, 17. Alfred je bil seveda neprimerno bolj izobražen od Karla, kar nenazadnje dokazujejo tudi njegovi prevodi, podobnost med njima pa je najbrž v nasta-janju t. i. palatinskih šol, kjer se je vladar obdajal z učenimi podložniki, ki so mu krepko pomagali pri njegovih učenih podvigih. 19 V kontekst translatio fidei – translatio imperii je mogoče postaviti tudi nastanek treh najstarejših ohranjenih besedil v slovanskih jezikih – Brižinskih spomenikov (glej I. Grdina, n. d, 18, 19). Koncept renesančnega translatio je razvideti tudi v zvezi s Primožem Trubarjem in knjigami »cerkve slovenskega jezika«. Württemberška evangeličanska deželna cerkev, ki je imela 412 skih in/ali grških besedil v vernakularne jezike, pa je termin translatio zajemal še nadaljnji pomembni vidik – translatio studii v najširšem: prenos oz. širjenje ustanov, znanja, šolanja, kulturnih vzorcev. Slednje pa je bilo tedaj mogoče zgolj ob širjenju mreže samostanskih središč in škofijskih dvorov ter z njimi povezanih institucij, kot so bili npr. skriptoriji. Translatio studii je v praksi pomenilo nastanek in/ali večanje moči cerkvenih institucij, ki so bile v srednjem veku glavne nosilke izobrazbe. Poleg tega je treba upoštevati, da tedaj pri prevodnem stiku med jezikom izvirnika in idiomom prevoda niso veljala povsem enaka razmerja, kot veljajo danes. Kajti ko danes nekdo prevaja iz angleščine, nemščine, ruščine, španščine ali iz katerega koli drugega polnofunkcijskega jezika, se stikata v osnovi dva razvita, izdelana, funkcijsko razčlenjena in skozi zgodovinski razvoj (o)plemenitena jezika, ki imata sicer različni strukturi, stilistične razsežnosti itd., vendar oba v različnih jezikov- nih položajih premoreta izrazno in funkcijsko celovitost. Toda ko so v srednjem veku prevajali v vernakularne jezike, je bilo to razmerje izrazito drugačno: razvita, funkcijsko razčlenjena, slovnično in stilistično utrjena grščina se je tako srečala npr. s staroslovanskim jezikom, ki tedaj ni imel niti svojega ustaljenega črkopisa, ki ga je bilo treba na začetku misije solunskih bratov med Slovani šele iznajti, kaj šele kontinuirane slovstvene tradicije.20 Tako je pomenilo tovrstno prevajanje v vernakularne jezike hkrati tudi kvalitativno in kvantitativno besedilno transformacijo ver-nakularnih jezikov samih in s tem mentalnih svetov njihovih nosilcev (pojav novih entitet in poimenovanj zanje > širjenje spoznavnega sveta!), kar pa je gotovo eden najbolj vznemirljivih trenutkov srednjeveške duhovne zgodovine. V vernakularne jezike prevedena besedila namreč vzpostavljajo nove mentalne horizonte in tako počasi, poglavitnega posvetnega protektorja v vojvodi Krištofu, je evangeličansko cerkev na Kranjskem dojemala kot svojo misijonsko izpostavo: bila je pokrovitelj sestankov med teologi (1555), preko Jacoba Andreaea je skrbela za »pravovernost«, preko slednjega je vplivala celo na imenovanja superintendenta/škofa po smrti Sebastijana Krelja (Jonatan Vinkler, Hišna postila Primoža Trubarja: Prvi veliki pripovedni tekst slovenske književnosti in njegovi konteksti, Stati inu obstati XII, št. 22–23 (2016), 54–56), v kontekstu slovenske in južnoslovanske evangeličanske knjige je podpirala Petra Pavla Vergerija, znotraj nje so najdevali izobrazbo (npr. preko Stypendium Tyfferni) in službo poglavitni slovenski evangeličanski duhovniki ... 20 O tem tudi traktat meniha Hrabra O pismenkah, v katerem Hrabar na začetku pripoveduje o tem, kako » Slovani v začetku niso imeli knjig, temveč so s črtami in zarezami pisali in čarali, kajti bili so pogani. Ko pa so se pokristjanili, so začeli z grškimi in latinskimi črkami pisati slovansko besedo brez sistema. « Menih Hrabar, O pismenkah, v: Josef Vašica, Literární památky epochy velkomoravské, Praha 1996, 24. 413 toda kljub temu še zdaleč ne brezuspešno spreminjajo vedenjske vzorce svojih uporabnikov.21 Konstantin Filozof – začetek prevajanja Svetega pisma v slovanske jezike Traktat, v katerem je Konstantin Filozof pojasnil načela, po katerih je postopal pri prevajanju evangelijev v starocerkveno slovanščino, naj bi bil tudi apologija tega početja in obramba pred velikim nelagodjem, ki je zavoljo trojezičniške herezije zraslo znotraj rimske cerkve, spremljalo Konstantinovo početje in dobilo tudi formalni izraz v zaslišanju, ki mu je bil prevajalec podvržen na svoji poti v Rim. Od slovanskega prevoda tega, izvorno grško pisanega traktata se je ohranil le skromen fragment na enem pergamentnem listu, t. i. Hilferdingov makedonski cirilski list,22 ki naj bi po ugotovitvah paleografske stroke nastal v času do 11. stoletja. Toda kljub dejstvu, da je spomenik v zelo slabem stanju (je ves raztrgan in zmečkan, na njem pa ni najti niti ene vrstice, ki ne bi bila poškodovana) in je zato potreboval vrsto emendacij, vseeno omogoča prodreti do jedra Konstantinove paradigme, pri 21 Tak primer je uveljavitev pravnega reda med Slovani na Velikomoravskem. O (čeških) Slovanih in njihovem bitju ter nehanju pred sprejetjem krščanstva in s slednjim povezanim sprejetjem bizantinskega pravnega reda za laike poroča Christianova legenda takole: » Toda češki Slovani, naseljeni po samim Arkturjem in predani čaščenju malikov, so živeli kakor neobrzdan konj: brez zakona, brez kneza ali vladarja in brez mesta: klatili so se vsak zase kakor neumna živad, v tako prostrani deželi so prebivali. Ko jih je nazadnje doletela pogubna kuga, so se, kot pripoveduje zgodba, s prošnjo za dober nasvet in preroški izrek obrnili k neki vedeževalki. In ko so ga dobili, so ustanovili mesto in mu dali ime Praga. Potem so našli nekega zelo bistroumnega in iznajdljivega moža, ki se je le z oranjem ukvarjal, po imenu Přemysla, in si ga po izreku vedeževalke postavili za kneza ali vladarja ter mu dali za ženo zgoraj imenovano devico vedeževalko. Ko so bili tako končno rešeni raznih kužnih nesreč, so si za zgoraj imenovanim knezom stavili na čelo vladarje ali vojvode iz njegovega potomstva, služeč podobam in malikom ter veselo darujoč po poganskih običajih, dokler ni nazadnje vlada nad to deželo pripadla enemu iz rodu teh knezov, Bořivoju po imenu. « (Christianova legenda 2, v: Středověké legendy o českých svetcích, Praha 1998, 83; prim. tudi Janez Zor, Anonimna ali Metodova homilija v Clozovem glagolitu, v Sveta brata Ciril in Metod v zgodovinskih virih – ob 1100-letnici Metodove smrti, Ljubljana 1985, 255–277.) Toda Slovani so skupaj z organizacijo cerkvene pokrajine v Velikomoravski in na Češkem (gl. Christianova legenda 1, 2) dobili tudi Zakon sudnij ljudem (tj. sodni zakonik za laike), ki velja za najstarejši pisani pravni vir v slovanskih jezikih. Gre za prevod in priredbo t. i. Ekloge, zakonika bizantinskih inkonoborskih cesarjev Leva III. (675–741) in Konstantina V. Kopronymosa (718– 775). Ta zakonik je bil izdan najpozneje leta 726, Slovani pa so bili z njegovo priredbo včlenjeni v krog pravno razvite bizantinske kulture. 22 Prevod je objavljen v Jonatan Vinkler, Prevajanje v srednjem veku – med translatio fidei, imperii er studii, v: Prevajanje srednjeveških in renesančnih besedil, ur. Martina Ožbot, Ljubljana 2002, 30, 31. 414 čemer pa je treba upoštevati tekstološko dejstvo, da ni znano, kaj se je nahajalo v besedilu pred ohranjenim odlomkom in za njim oz. kako se je traktat zaključil. Ohranjeni fragment priča predvsem o tem, da je temeljna določnica, ki je po Konstantinovem mnenju konstituirala (izvorno) besedilo in naj bi zato na pov- sem enak način (kot enaka struktura) določala tudi prevod, pomenska struktura s svojo, za vsako besedilo specifično koherenco in kohezijo pojmov ter njihovih medsebojnih povezav. Tozadevno zavzema Konstantin naslednje stališče, ki je ključni izrek celega Predgo- vora in, kot se zdi, tudi Konstantinovega prevajalskega pristopa: Kajti besede in izrazi ne veljajo nič, temveč njega /evangelija/ pomen. /.../ Kajti prevajamo zato, da bi bila razumljiva /evangelijska/ razlaga, ne pa zato, da bi bila dosežena dobesedna doslednost izraza ... Iz tega je razumeti: glavni določnici bibličnih prevodov naj bi bili njihovo uje- manje z izhodiščnim pomenom bibličnega besedila in jasnost oz. razumljivost za bralca, zato je mogoče prizadevanje za razumljivost evangelijskih prevodov, ki je vključevalo tudi večjo ali manjšo svobodo pri izbiri samega bibličnega izraza, šteti za Konstantinovo zavestno početje. Slednje je temeljilo na naslednji metodi: prvi korak pri prevajanju je a) razlaga, eksegeza (Konstantin uporablja starocerkveno- slovanski termin skazanie), torej interpretacija besedila, ki implicira natančno pre- iskovanje teološkega pomena bibličnega teksta, ki bo prevajan (teolog je namreč prevajal zato, da bi pomen izvirnega sporočila prenesel v drug jezik, kar pa bi bilo komaj mogoče, če se ne bi pred ponovno ustvaritvijo v jeziku prevoda dokopal do pomena izvirnika v najširšem; Konstantinu Filozofu se je moral najprej odkriti teološki pomen in domet – »smisel« – bibličnega besedila, ki ga bo prevajal), dru- gi korak pa b) študij posameznih izrazov, kjer se izrazni ravni obeh jezikov pri preno-su izvirnik > prevod razlikujeta. Konstantinova delovna metoda se je torej vrtela okoli interpretativnega ugotavljanja pomenske strukture izvirnika, kar je bilo mogoče s pomočjo teološke hermenevtike, eksegeze in ponovnega narejanja te strukture z jezikovnimi sredstvi slovanskega jezika. Tozadevno je bilo prevajalcem seveda treba temeljitega teološkega znanja, eksegetične spretnosti pa tudi natanč- nega primerjanja pomenskih razsežnosti besedila v grščini z ono v slovanščini. Slednje pa bi bilo povsem nepredstavljivo, če bi bila Konstantinova jezikovna kompetenca v grškem in starocerkvenoslovanskem jeziku kaj manj kot dovršena. 415 Zato je bil za Konstantina pomemben problem slovanskega slovničnega spola, ki se razlikuje od grškega. Na tej točki se ponuja perspektiva na latinsko prevajalsko tradicijo, kjer je od Ci- cerona obstajala dihotomija verbum ex verbo proti sensum ex senso. Torej vprašanje, ali je pri prevajanju poudarek na poustvaritvi izraza ali pomena. Za prevajanje v starocerkveno slovanščino je ta dihotomija precej pomembna, kajti v teoriji, ki je povezana s cirilmetodijskim književnim izročilom, je bil akcent predvsem (ali celo samo) na pomenu, smislu kot tisti edinstveni konstitutivni strukturi, ki je temelj in sklepnik vsakega posameznega besedila posebej. V starobolgarski literaturi pa sta obstajala oba pristopa – na eni strani tradicija dobesednih prevodov iz grščine, na drugi pa starejša kontinuiteta interpretativnega prevajanja, ki je nosila pečat Metodijevih učencev. Le-ti so iz Velikomoravske prinesli prevajalsko paradigmo, o kateri razpravlja Konstantin Filozof v zgoraj omenjanem traktatu. Treba je omeniti še neko posebnost, ki vsekakor priča o teološkem in filološkem dometu pisca obravnavanega traktata: Konstantin se v opravičilo prevajalskega pristopa, ki ga je uresničeval pri bibličnih besedilih, sklicuje na starejše prevo- de, celo na nepravoverne, npr. na nestorijanski prevod v sirijščino.23 Ko govori o problemu slovničnega spola in navaja primer gr. potamos, slov. rěka, najbrž ni spregledal niti globljega, v tem primeru simboličnega pomena, ki ga je lahko imel gramatični spol v določenem kontekstu.24 Poleg tega svojo paradigmo prenosa smisla potrjuje tudi z izreki sv. Pavla in Dionizija Areopagita, vse omenjeno pa kaže, da je Konstantin dobro poznal zgodovino prevajanja evangelijskih tekstov iz grščine, da je temeljito obvladal teološke eksegetične prijeme in, nenazadnje, da je bil izurjen in spreten filolog. Alfred Veliki in Otfried von Weissenburg: knjiga za »mlade samske može« in verzificirana biblična summa Otfried in Alfred Veliki pri prevajanju nista imela enakih namenov kot Konstan- tin Filozof. To kaže že sam izbor tekstov, ki sta jih prevajala. Nobeden od njiju 23 Pešita, Novi testament je bil preveden na začetku 5. stoletja. 24 Npr. v Mt 7,25–27, gr. hoi potamoi, slov. rěky: » In usula se je ploha in pridrle so reke in zapihali so vetrovi in se zagnali v tisto hišo, a ni padla, kajti postavljena je bila na skalo. « V tem kontekstu so bile reke tedaj pogosto razlagane kot metafora za demone, ki napadajo človeka. Ali kontekst iz Mr 2,9, gr. astér, slov. zvězda: » In glej, zvezda, ki so jo bili videli na Jutrovem, gre pred njimi, dokler se ne ustavi nad mestom, kjer je bilo dete. « Zvezda more v tem kontekstu pomeniti tudi angela. 416 se ni ukvarjal neposredno s prevajanjem Svetega pisma, zaradi česar sta lahko že izhodiščno zavzela drugačno stališče do teološke eksegeze, ki jo je Konstantin raz-videval kot nujni pogoj za jasnost in tako tudi veljavnost prevoda. Otfriedu so bili evangelijski teksti zgolj izhodišče, ki ga je potem bolj ali manj svobodno obdelal po svoji avtorski nameri, Alfred Veliki pa se je ukvarjal z besedili, ki razen inter- tekstualnih in širše kulturnih povezav niso imela prav dosti zveze s samim Svetim pismom, precej pa seveda s kulturo, ki jo je zaznamovalo pretežno Sveto pismo. Zaradi teh vzrokov se njun pogled na prevajanje in s tem povezano problematiko že izhodiščno razlikuje od slovanskega prevajanja Konstantina Filozofa. Alfred se je osredotočil predvsem na tista besedila, ki bi lahko njegovi državi po razdiralnih vojnah z Danci ponudila dovolj visoko stopnjo omike – verske, toda tudi druž- bene –, kajti angleški kralj svojih prevodov ni namenil samo (čeprav predvsem) kleru, temveč tudi posvetnim izobražencem. Ni se namenil prevajati samo za one, ki se ukvarjajo z versko dejavnostjo, temveč tudi za tiste, ki jih sam poimenuje z besedno zvezo »mladi samski možje«. Torej za ljudi plemiškega stanu, ki se takrat ravno niso lasali s sovražnikom na bojišču in so se lahko posvetili (tudi) študiju. Alfred je imel tako v mislih dve skupini potencialnih bralcev. Prva skupina so bili tisti, ki jim je bil prevod edini posredovalec konkretnega tujejezičnega besedila; to si bili angleško enojezični bralci. Prevod je bil zanje zelo pomemben, kajti izvirnik jim je bil zaradi neznanja latinskega jezika nerazumljiv. Druga vrsta bralcev pa je bil duhovniški podmladek, ki je mogel spričo rasti lastnega znanja sčasoma pre- klopiti v latinski in/ali grški jezikovni kod, toda angleški prevod je bil njihov prvi stik z zadevnim besedilom. Alfred tudi kot prevajalec ni mogel povsem zatajiti izrazitega vladarskega in upravnega talenta, pa se je pri svojih prevodih krepko oziral na njihovo spoznavno in z njo povezano apelativno, vzgojno funkcijo. Zanj je bila pomembna potencialna možnost pragmatične uporabe besedil, v zvezi s posameznimi teksti pa je celo nakazal njihovo rabo v državni administraciji. Se- veda so bila besedila upravne narave prevajana tudi v velikomoravskem obdobju starocerkvenoslovanskega slovstva, na čigar nastanek se nanaša zgoraj obravnava- ni Konstantinov traktat o prevajanju, toda za razliko od Alfreda se pri njih uprav- na in vzgojna funkcija besedil ni prepletala. Poudarjanje vloge vladarja, ki naj ustanovi šolsko-vzgojno dejavnost in z njo podpre tradicijo izobraženosti, kaže na razmerje med translatio studii in translatio regni. Alfred piše, da so mir, morala in avtoriteta v državi odvisni od izobrazbe, ki temelji na poznavanju besedil. Razmerje je torej: besedila > prevajanje > prevodi > izobrazba/omika > trajnost 417 (države). Translatio regni, razširitev države in mirno (ter tako kolikor moči dolgo) vladanje je znotraj Alfredovih razmišljanj posredni, toda najpomembnejši domet izobrazbe, ki izvira iz pisane besede, ta pa je večinoma prevodne narave. Prevodi torej posredno prispevajo k izboljšanju države in njeni trajnosti. V Alfredovem besedilu najdemo tudi opis razmerja med bogastvom in znanjem. Bogastvo je za Alfreda idealno stanje države, toda pri angleškem vladarju ni zve- zano s pomenskim poljem želje po imetju, temveč z namero imeti bogato državo, slednje pa je posledica znanja, ki si ga človek pridobi iz pisanih besedil – iz knjig, le-te pa so bile vsaj na začetku večinoma prevodi. Naslednje razmerje, ki ga Alfred obravnava, je odnos med bogastvom in knjigo kot njenim simbolom. Kajti knji- ga je nadaljnji izraz bogate države in ker hoče Alfred iz svoje kraljevine narediti bogato državo, jo mora voditi k stanju, ki bo ugodno za tovrstni izraz bogastva. V zaključku predgovora se pojavi temeljna ideja, da Alfred ni prevajal dobesedno, temveč tako, da je ohranil smisel besedila. Na koncu imenuje vladar tudi (v latin- skem jeziku in kulturi očitno izobražene) klerike, ki so mu z nasveti pomagali pri prevajalskih opravilih. Zato se je smiselno vprašati, ali se ni morda od njih sezna- nil z v latinski prevajalski praksi splošnim premislekom sensum ex sensu. Predgovor obsega še naslednjo, za prevajalsko teorijo zanimivo informacijo. Alfred namreč pripoveduje o poteku svojega prevajalskega dela in tako določi svoj delovni po- stopek. Pripoveduje, da se je najprej vztrajno trudil usvojiti izvirnik (za oznako tega svojega početja uporablja izraza master in learn). Usvojiti izvirnik pa pomeni, da ga je dotični zmožen najprej a) brez težav (pre)brati, in sicer, dokler ni b) razumljen njegov pomen (Alfred v tem kontekstu uporablja izraz, ki tudi v sodobni teoriji prevajanja še zdaleč ni brez pomena – understand). Šele ko je dobro razu- mel besedilo, ga je lahko ustrezno interpretiral in ga šele nato prevedel. Tako je Alfred v popisu svojega prevajalskega pristopa pravzaprav zajel štiri temeljne faze v postopku prevajanja: branje, razumevanje, interpretacijo in prevajanje (prestavo). S tem je predgovor zaključen, kajti proznemu delu sledi zgolj še srednjeveški slovstveni topos, kratek verzificirani predgovor, v katerem knjiga nagovarja bralca. Podobna načela kot v obravnavnem predgovoru Pastoralnega vodila se pojavljajo tudi v drugih Alfredovih predgovorih, v perspektivi pa je mogoče ugotoviti, da je ime- la Alfredova paradigma velik vpliv na mlajše teorije prevajanja, njen mejni izraz pa je popularni prevod oz. prevod z namenom populariziranja. Otfriedov prevod/predelava evangelijev Evangelienbttch je verzificirano besedilo, vprašanjem verza in proze pa je namenjen tudi obsežen del predgovora. V njem 418 Otfried pojasnjuje, zakaj prevaja v verzih in kako se verz razlikuje od proze. Funkcijo verza primerja s funkcijo, ki jo je le-ta imel v starejši latinski literaturi. V zvezi s tem izpostavlja statusno pomembnost verzificiranega besedila za (ver- nakularni) frankovski jezik, v katerega prevaja: namreč šele v verzni podobi se lahko postavi krščanska literatura v frankovskem jeziku ob bok latinski literaturi. V nadaljevanju predgovora se Otfried ukvarja z vprašanji žanrov in nazadnje z metriko. S sociolingvističnega stališča je zanimivo tudi Otfriedovo razpravljanje o frankovskem jeziku, v katerem je predgovor tudi napisan. Avtor poudarja, da gre za jezik preprostih ljudi, kmetov, v latinskem predgovoru, ki je bil namenjen izo- bražencem, pa frankovskemu (pogovornemu) jeziku očita razne pomanjkljivosti, vendar vseeno prevaja vanj. V predgovoru se pojavi tudi topos, ki anticipira od 16. stoletja naprej pomembno funkcijo slovstva v narodnem jeziku, in sicer slovstva kot enega od opornih stebrov občestvene identifikacije in identitete. Literatura je razumljena kot del narodne identifikacije – po načelu »drugi narodi že imajo knjige v svojem jeziku«, zato jih potrebujemo tudi mi. Ta premislek je skupen Alfredu Veli- kemu in Otfriedu, drugače pa gre za model kulturnega prenosa, ki se vedno znova konkretizira v vsakem vernakularnem jeziku, v katerem slovstvo šele nastaja. Prevajanje je bilo v srednjem veku tako vpreženo v voz splošnega kulturnega koncepta zahodne ekumene translatio. Le-ta je pomenil prenašanje vrednot ter ustanov duhovne in posvetne oblasti, vse to pa ni bilo mogoče le – ali morda celo predvsem ne – s surovo silo vojaškega zavojevanja, temveč pretežno s prestavlja- njem tekstov iz grškega, latinskega in deloma tudi arabskega jezika v vernakularne idiome. Srednjeveški prevajalci so v »prototranslatoloških« uvodih v svoje prevode po- gosto govorili ne o prevajanju, temveč o pisanju, njihov prevod pa še zdaleč ni bil le prestava, temveč tudi bolj ali manj izvirna avtorska pisava. Slednje se je ohranilo vsaj do razmaha racionalistične (biblične) tekstne kritike z Johannom Jacobom Griesbachom (1745–1812) v zadnji tretjini 18. stoletja, prevodna adaptacija pa se je gibala med doslednim prevodom, parafrazo v prevodnem jeziku (prepesnitvijo pri pesemskih besedilih) in skoraj povsem samostojnim novim avtorskim bese- dilom, kjer je predloga v izvirnem jeziku služila predvsem kot noetova barka za loci communes (besedilne motive). Tak pristop je, kot bo prikazano, odločilno za- znamoval prevajalsko prakso Primoža Trubarja, in to celo ob slovenjenju tolikanj »normativnih« besedil, kot so svetopisemska ali artikuli Ausburške veroizpovedi. 419 Bog je Španec in govori špansko ter prva novela v slovenskem jeziku Šestnajsto stoletje je na rovaš prevajalske misli in prakse zastran Svetega pisma vgraviralo dva ključna pristopa. Erazem Rotterdamski, »lux mundi« svoje dobe, je s svojim znamenitim Novum instrumentum omne (1516) dal v mentalni obtok prvo tekstnokritično edicijo in novi latinski prevod Nove zaveze ter tako postavil temelje znanstvenega bibličnega študija in prevajanja, od koder se je pristop v naslednjih stoletjih širil tudi na prevajanje nenabožnega/neteološkega slovstva. Martin Luther pa je z epohalno knjigo Das Newe Testament Deutzsch (Wittenberg 1522) po- splošil načelo, ki ga je mnogo pozneje španski filozof, pesnik in pisatelj Miguel de Unamuno ubesedil v slikovito rečenico: Bog je Španec in govori špansko. Nemški reformator je namreč v svojem nemškem Novem testamentu poosebil prevajanje svete knjige krščanstva v ljudske jezike za vse in vsakogar. Za Luthra je bil Bog kajpak Nemec, ki se je šele v Septemberskem testamentu odločil, v katerem nemškem narečju bo trajno spregovoril za reformatorjeve rojake, toda učeni wit- tenberški profesor je v svoji Poslanici o prevajanju (1530) zapisal, da se mora prevajati skladno z naravo (Art) (nemškega) jezika in tako, da bodo razumeli tudi ljudje na ulici. Skladno s konceptom sola fide (na podlagi sola scriptura) je izpostavil pragmatič- no besedilno funkcijo prevoda in zapisal: Zakaj ni treba črk v latinskem jeziku spraševati, kako naj govorimo nemško /.../, temveč je treba o tem vprašati mater v hiši, otroke na ulici, preprostega moža na trgu in tam gledati na gofljo [Maul] , kako govore, in po tem preva- jati, in tedaj bodo oni razumeli in opazili, da se z njimi govori po nemško.25 Srž Poslanice o prevajanju je namreč Luthrova argumentacija o naravi jezika biblične- ga izvirnika in prevoda (nemščine) ter o vzroku, zakaj se je v njegovem prevodu v sv. Pavla Pismu Rimljanom 3,28 pojavila zagonetna beseda al ein (»So halten wir nun dafür, dass der Mensch gerecht werde ohne des Gesetzes Werke, al ein durch den Glauben. «); te v grškem izvirniku sicer ni zapisane, vendar na njej kljub temu stavi celotna prote-stantska teologija o opravičenju (zgolj) po veri. Znotraj podobnih premislekov o prevajanju so se zagotovo gibali tudi slovenski protestanti na čelu s svojim prvim superintendentom (škofom) Trubarjem, ki je o prevajalskem postopku pri pripra- vi zahtevne simbolične knjige Articuli (1562), kjer je kombiniral besedilne predloge več veroizpovedi, v Predguvori zapisal: 25 Martin Luther, Poslanica o prevajanju, v: Martin Luther, Teološko-politični spisi, Ljubljana 2002, 50–51 420 Obtu inu za tiga volo sem iest le-te buqvice, kir se imenuio augustana confessio, tu ie ta vera inu articuli, kir so ty eni nembški vyudi inu meista v tim aušpurgi pred cessariem inu pred vsem rayhom z vusti inu s pismom očitu spoznali, iz latinskiga inu nembsškiga iezyka v ta naš crainski zveistu preobernil inu iztomačil. Inu kadar so ty eni articuli, navuki inu bessede v le-tih buqvicah v ti bukovsčini nembsčini kratku inu časi temnu izrečeni inu postavleni, de ty preprosti inu kir neso v tim S. pismu vučeni težku oli cilu ništer ne zastopio. Obtu sem te iste articule inu bessede z drugimi inu z obilnešimi bessedami, exempli inu perglihami iztomačil, izgo- vuril inu izlužil, katere bessede inu exemple sem vzel iz čistiga, zastopniga S. pysma inu iz le-tih buqvic Apologiae oli Zagovariane inu iz tih dveyu buqvic, v katerih ty saxoniski inu wirtemberski pridigarii nih vero inu vuk spoznaio, katero so oni pred desset leiti pred ta co[n]cilium v Trienti polužili, od katerih smo od/s/preda tudi pravili.26 Trubar je torej pojasnil, da je izvirno besedilo v slovenskem jeziku (po) ustvaril še enkrat, da je izdelal tekst, ki avtentično reprezentira pomen izvirnika (»zveistu«), toda zavoljo besedilne jasnosti/razumljivosti za predpostavljanega bralca, nevaje- nega nemškega teološkega sloga, z drugačnimi in številnejšimi izrazili, kot jih mo- gel razvideti v izvirniku. Pri prevajanju se je zato posluževal besedilnih transfor- macij izvirnika – opisovanja, preubesedovanja, parafraze in razlage s parabolo –, v zvezi z besedjem pa se je zelo natančno zavedal dvojnic germanizem – slovenska beseda, vendar se germanizmom očitno namenoma ni želel odpovedati zaradi splošne jezikovne rabe, tozadevne pragmatične funkcije njegovih prevodnih bese- dil in dobrega razumevanja. Kajti tudi on je podobno kot Luther stavil na razume- vanju Božje besede pri vernikih, saj da le iz razumljenega moreta priti vera in spo- znanje. O rabi germanizmov je tako ljubljanskemu cerkvenemu odboru napisal: Lahko bi prevedel in postavil za uržah vzrok, za gnada milost, za milost po- milosardiju, za ferdamnene pogublene ali zgublene, za trošt utisanje, za nuc prid, za leben život, za erbščina dedina, za lon plačja, za štima glas itd., ka- kor sem nekatere teh besed tudi rabil. Vendar sem hotel ostati pri preprostem kranjskem jeziku.27 26 Primož Trubar, Articuli oli deili te prave, stare vere kersčanske (1562), v: Primož Trubar, Zbrana dela Primoža Trubarja III, ur. Jonatan Vinkler, Ljubljana 2oo5, 49 27 Primož Trubar ljubljanskemu cerkvenemu odboru, Kempten, 19. marec 1560, v: Primož Trubar, Zbrana dela Primoža Trubarja 10, 63 (celotno pismo v transkripciji in prevodu je najti na straneh 421 Rezultat takega prevajalskega pristopa je pomenljiv, ne pa nepričakovan. Zlasti opazno se razkrije, če Trubarjeve Articule pomerimo ob latinski Confessio augustana.28 Posebej indikativen je člen De votis monachorum, kjer Trubar objavi tudi spodnje pasaže, ki jih ni najti ne v latinskem ne v nemškem izvirniku. Ko slovenskega bralca, ki ni imel ne sintaktičnega, ne poimenovalnega in ne žanrskega »predteka« na področju teologije v slovenskem jeziku, seznanja z abstraktno teo- loško artikulacijo, da redovno življenje ni oblika dobrih del, ki bi človeka posebej opravičevala pred Bogom, bralca prepusti naslednji pripovedi, ki se razteza čez dve in pol strani, toda znotraj istega odstavka knjige Articuli: Mi beremo vu enih buqvah od eniga anžigla, tu ie od eniga, kir ie sam vu eni pusčavi oli v gozdu (ta ie en pravi menih, en samoveč bil) prebival, timu ie Anton bilu ime. Ta isti ie želil inu Boga veden prossil, de bi nemu Bug pustil veiditi, kai inu kuliku bi on bil v tim nega menihštvi v ti pusčavi na samim ž nega Božymi službami, s postmi y molytvami per Bugi zaslužil inu v kakovi časti inu vrednusti ie on per Bugi /zasnova pripovedi, ki omogoča in utemeljuje vse nadaljnji razvoj, op. J. V./. Na tako nega prošno ie bilu nemu odgovorienu, de nega Božye službe, diane inu vse rovnane so v taki vrednusti koker tiga šusteria, kir blizi tih vrat tiga alexandriska meista nega hyšo ima /zaplet pripovedi: Bog Antonu ne odgovori neposredno, temveč ga napoti k iskanju; od tod naprej so vse razvojne možnosti zgodbe še vedno mogoče, op. J. V/ . Natu ta menih Anton zdaici gre iz te pusčave v tu meistu Alexandrio v tiga šustarie hyšo inu začne tiga šustarie samiga vprašati od nega vuka, kai veruie, koku inu s čim Bogu služi, kai ie nega inu nega družine del u inu rovnane. Natu ta šustar h timu menihu odgovori inu nemu začne praviti, de ie v ti veri kersčanski prov navučen, zakai on veruie v Buga Očeta, Synu inu Svetiga Duha. On veruie, de ta Syn Božii ie pravi bug inu pravi človik, de ie s to nega martro, smertio inu gorivstanenem za nega grehe sturil zadosti inu z Bugom spravil, de ie nega od večne smerti, od hudiča inu od pekla odrešil inu nemu zaslužil inu dobil ta večni leben. Inu raven le-te vere iest vsaku iutru kratku, oli iz serca molim /na tem mestu se zgodi menjava tretjeosebnega pripovedovalca s prvoosebno perspektivo literarne osebe čevljarja, op. J. V./ , zahvalim Gospudi Boga, kir ie suiga Synu na ta svet poslal inu pustil martrati za našo volo inu kir ie nom dal vso žlaht dobruto inu potrebo. Potle prossim za odpusčane vseh muih grehov v tim imenu inu zavolo Jezusa Cristusa inu molim, de ohrani inu obaruie tu kersčanstvu inu tudi to muio družino; prossim tudi tiga Božyga 61–64). 28 Primerjava je bila opravljena z upoštevanjem latinskega besedila v: Bekanntnisschriften der evangelisch-luterischen Kirche, Göttingen 1930, 52–135. 422 Synu Jezusa Cristusa, de za nas suiga Očeta prossi. Inu per taki veri imam mui pokoi inu z vesselem te muie del u del am inu opravim inu skerbim, de tudi ta muia družina inu mui otroci tudi v taki veri inu pokorsčini pruti Bogu bodo vučeni inu zreieni /zaostritev zapleta, op. J. V./ . Natu ta menih Anton več vpraša tiga šustarie inu pravi k nemu /literarni osebi spregovorita v dialogu, op. J. V./ : »Ništer drugiga, težešiga inu vegšiga, ne delaš pruti Bogu[?] Inu drigači nemu ne služiš[?]« /vrh pripovedi, op. J. V./ Natu pag ta šustar nemu odgovori inu pravi: »Kai se tebi bi zdii, de ie tu eni mahinu del u oli ena lahka Bo- žya služba, kadar en gospodar oli hyšni oča ta kruh inu potrebo za se inu za suio družino suiem del om, suiemi lastnimi rokami, poštenu, po pravici, vsem ludem prez škode isče inu dobiva[?] Inu tu vsagdanu zlu, vse žlaht nesreče, kir veden timu človeku od ludi, od hude gosposčine, od sosedov, od družine, od sveita, od hudiča gredo naprei inu se nalagaio, take riči s to vero volnu, pohlevnu nesti inu terpeti, nei li tu enu težku voiskovane inu enu veliku terplene na tim sveitu[?]« Natu ta menih gre proč od tiga šustarie inu ie zastopil, de ie on od Buga skuzi le-tiga šustarie podvižan inu prov podvučen, de on te nega Božye službe, čistost inu menihštvu nema čez druga kersčanska gmain del a staviti inu se ž nimi offerto- vati pred Bugom /razplet in razsnova/.29 Kaj je lahko že v Trubarjevem času opazil v italijanski, francoski, španski, angle- ški, nemški in tudi češki30 literaturi podkovani humanist? Kaj lahko ugotovi s te- meljnimi kategorijami literarne vede opremljeni današnji bralec? Da ima pred seboj stilizirano pripoved z začetkom, jedrom in zaključkom in da ta narativ izkazuje naslednje lastnosti: 1) konciznost pripovedovanja, 2) skop dogajalni prostor brez scenskih ali ikoničnih popisov (o mestu puščavnikovega prebivanja in o Aleksandriji bralec ne izve nič, takisto ne o čevljarjevem domu, kjer dialog poteka), 3) dogajanje, skrčeno pravzaprav le na en sam pripovedni pri- zor, 4) le dve literarni osebi, 5) strukturo, v kateri si glede na intenzivnost začetne pripovedne teme stopnjevito sledijo ekspozicija (zasnova), prva gradacija (zaplet), vrh, razplet in razsnova, 6) dialog med literarnima osebama. Vse opisano pa se, kot je misliti, skorajda »kataloško« prekriva s temeljnimi nara- tološkimi razsežnostmi renesančne novele. In torej pomeni, da Trubar za pojas- njevanje teoloških dimenzij odrešitve po veri (ne po delih) uporablja preverjeno retorično sredstvo logosa, speto z induktivnim sklepanjem – literarno sfabulirani 29 P. Trubar, Articuli, 172–174. 30 Mogoče je omeniti vsaj sina husitskega kralja Jiříja s Poděbrad (1420–1471), Hynka s Poděbrad (1452–1492). Ta je prevedel dvanajst novel Boccaciovega Dekamerona. Edicijo je najti v: Hynek s Poděbrad, Boccacciovské rozprávky, ur. Antonín Grund, Praha 1950. 423 primer, pripovedno razvit do stopnje (stilizirane) novele. O navedeni pasaži Articulov je glede na sedan jo polno dostopnost vseh slovenskih besedil Primoža Tru- barja mogoče zatrditi, da gre za prvi tovrstni literarni zapis v slovenski književ- nosti, za prvo slovensko novelo, ki pa, kajpak, ni imela primarne estetske, temveč retorično argumentativno, tj. informativno funkcijo. Ob zapisanem ni odveč poudariti konteksta: Trubar se je take prevodne transfor- macije izvirnika podstopil v besedilu, ki v Evangeličanski cerkvi sodi med poseb- ne veroizpovedne spise oziroma simbolične knjige, h katerim so v 16. stoletju in vse odtlej njihovi prevajalci ter interpreti pristopali s »tresočo roko«. Status sim- bolične knjige je namreč na določenem nivoju primerljiv s položajem Svetega pi- sma: meni se, da posameznik zavoljo razodetja, zapopadenega v enem in/ali dru- gem, naj ne bi samovoljno spreminjal ne prvega in ne slednjega – ne z branjem ne z drugačnim interpretiranjem. Pa se je Trubar tega držal vsaj zastran Svetega pisma? Je imel vsaj kot biblični pre- vajalec manj voljno roko pri avtorski preinterpretaciji tujejezičnih besedil za okoli 5 % pismenega slovenskega etnika? Podobno indikativne kot zgornja pasaža iz Articulov so naslednja mesta iz Tru- barjevih prevodov Pavlovih pisem. Rim 9,21–22: [21]En lončar, kir lonce dela, ne ima li oblasti iz ene il ove keppe sturiti eno possodo h timu poštenu, to drugo pag h ti sramoti[?] [22]Kai ie tedai[?] »Kai ie tedai?« je Trubarjev dodatek; Luthrova biblična »zadnja roka«, tj. izdaja iz leta 1545 (L1545) in Vulgata (V) – na obe se je Trubar pri prevajanju dokazljivo opiral – te povedi nimata. 2 Kor 8,22–23 [22]Mi smo tudi ž nima red poslali našiga brata (kateriga smo čestu v dostih ričeh izkusili, de ie flissig inu zdai ie še več flissig) na tu veliku zevupane, kir imam pruti vom, [23]bodi zavolo tiga Tita, kir ie mui tovariš inu pomagavec pruti vom, oli zavolo drugih, kir so naši brati, iogri tih gmain inu ena čast Cristuseva. 424 Prevodna rešitev v oklepajih je Trubarjevo delo; L1545 in V takega zapisa na poznata. 1 Kor 13,12: [12]Zakai mi zdai vidimo skuzi en špegal v eni temni bessedi, tedai pag (bomo vidili)od obličia do obličia. Prevodna rešitev »(bomo vidili)« je Trubarjev prevodni interpretativni dostavek za lažje razumevanje bibličnega besedila, ki ga L1545 in V nimata. L1545: »12Wir sehen jtzt durch einen Spiegel in einem tunckeln wort / Denn aber von angesicht zu angesichte.«31 V: »12Videmus nunc per speculum in ænigmate : tunc autem facie ad faciem.« 1 Kor 14,10: [10]Na tim sveitu (vom eno pergliho dam) so mnogetere štyme inu od nih obe- na nei brez suiga lastniga glassa. Pasaža »(vom eno pergliho dam)« je Trubarjev prevodni interpretativni dostavek za lažje razumevanje bibličnega besedila, ki ga L1545 in V nimata. L1545: »10ZWar es ist mancherley art der stimme in der Welt / vnd der selbigen ist doch keine vn- deutlich.« V: »10Tam multa, ut puta genera linguarum sunt in hoc mundo : et nihil sine voce est.« V označeni pasaži sovpadeta prvoosebni pripovedovalec izvirnega bibličnega besedila in prvoosebni izrekovalec prevoda, prevajalec (Trubar), kar razkriva prevajalčev prevodni pristop: gre za humanistično hermenevtiko po- novnega tvorjenja izvirnega pomena in novega besedila s sredstvi jezika prevoda ( sensus de sensu). Na vprašanje, kaj takšno postopanje pomeni, kakšen je bil njegov namen in domet ter ali se Trubarjev prevajalski pristop skozi njegovo tvorno življenje kaj spreminja (morda v razmerju do življenjske poti reformatorja in prelomnic na njej), pa more biti ob upoštevanju številnih Trubarjevih predgovornih besedil, zlasti tistih, ki jih je kot bolj ali manj izvirno biblično hermenevtiko in teologijo pisal od Prvega dela Novega testamenta (1557) do Poslednega dela Novega testamenta (1577), razpravljano na drugem mestu. 31 Vsi iz L1545 so citirani iz Martin Luther, Die Lutber-Bibel, II. izdaja, Digitale Bibliothek Band 29, Berlin 2000. 425 Izbrana literatura Alfred the Great, King Alfred's West-Saxon Version of Gregory's Pastoral Care. Ur. Henry Sweet. – London 1871. Bekanntnisschriften der evangelisch-luterischen Kirche. – Göttingen 1930. Ernst Robert Curtius, Evropska literatura in latinski srednji vek. – Ljubljana 2002. Václav Černý, Soustavný přehled obecných dějin literatury naši vzdělanosti. I: Stře- dověk. – Praha 1996. –––, Soustavný přehled obecných dějin literatury naši vzdělanosti. II: Podzim stře- dověku a renesance. – Praha 1998. Christianova legenda. V: Středověké legendy o českých svetcích. Ur. Jaroslav Kolar. – Praha 1998, 78–128. Igor Grdina, Paleografska in historična problematika. V: Brižinski spomeniki. Znanstvenokritična izdaja. Ljubljana 1993, 16–27. Roman Jakobson, O lingvističnih vidikih prevajanja. V: Lingvistični in drugi spi- si. – Ljubljana 1989. Hans Robert Jauss, Estetsko izkustvo in literarna hermenevtika. – Ljubljana 1998. Jacques Le Goff, ĽImaginaire médiéval. – Paris 1991. –––, Intelektualci v srednjem veku. – Ljubljana 1998 –––, Jacques Le Goff, Jean-Claude Schmitt, Dictionnaire raisonné de LÓccident médiéval. – Pariz 1999. Jiri Levý, Umění překladu. Tretja, popravljena in razširjena izdaja. – Praha 1996. Jurij M. Lotman, Text a kultura. – Bratislava 1994. Martin Luther, Die Luther-Bibel. II. izdaja. – Berlin 2000, Digitale Bibliothek Band 29. –––, Gesammelte Werke. Hrsg. Kurt Aland. – Berlin 2002, Digitale Bibliothek Band 63. –––, Tukaj stojim. Teološkopolitični spisi. – Ljubljana 2002. Menih Hrabar, O pismenkah. V: Josef Vašica, Literární památky epochy velkomoravské 863–885. – Praha 1996, 24–29. Georges Mounin, Teoretické problemy překladu. – Praha 1999. Gregorij Veliki, Pastoralno vodilo. Prevedel Franc Ksaver Lukman. – Celje 1984. Otfrids Evangelienbuch. Hrsg. Oskar Erdman. – Halle 1882. https://ia800308. us.archive.org/22/items/otfridsevangeli05erdmgoog/otfridsevangeli05erdmgoog. pdf 426 Otfried von Weissenburg, Evangelienbuch I,1: Cur scriptor hunc librum the- otische dictaverit. V: Älteste deutsche Dichtung und Prosa. Ausgewahlte Texte althochdeutsch-neuhoch deutsch. Ur. Heinz Mettke. – Leipzig 1976. Jiří Pechar, Otázky literarního překladu. – Praha 1986. Anton Popovič, Teória umeleckého prekladu. Áspekty textu a literárnej metakomu- nikácie. – Bratislava 1975. Prevajanje srednjeveških in renesančnih besedil. Ur. Martina Ožbot. – Ljubljana 2002. František Svejkovský, Počátky teorie překladu do národních jazyku ve středověku. V: Speculum medii aevii – Zrcadlo středoveku. Ur. Lenka Jiroušková. – Praha 1998, 114–123. Sv. Konstantina-Cyrilla Předmluva k slovanskému překladu evangeliáře. V: Josef Vašica, Literární památky epochy velkomoravské 863–885. – Praha 1996, 137–139. Sveta brata Ciril in Metod v zgodovinskih virih – ob 1100-letnici Metodove smrti. Ur. France Martin Dolinar. – Ljubljana 1985. George Macaulay Trevelyan, Zgodovina Anglije. – Ljubljana 1960. Josef Vašica, Literární památky epochy velkomoravské 863–885. – Praha 1996 Jonatan Vinkler, Prevajanje v srednjem veku – med translatio fidei, imperii er studii. V: Prevajanje srednjeveških in renesančnih besedil. Ur. Martina Ožbot. – Ljubljana 2002, 26–40. –––, Uporniki, »hudi farji« in Hudičevi soldatje. – Ljubljana 2011. –––, »Hišna postila Primoža Trubarja: Prvi veliki pripovedni tekst slovenske književnosti in njegovi konteksti«. Stati inu obstati XII, št. 22–23 (2016), 49–75. Zbrana dela Primoža Trubarja III. Ur. Jonatan Vinkler. – Ljubljana 2005. Zbrana dela Primoža Trubarja X. Ur. Edvard Vrečko in Franika Krajnc-Vrečko – Ljubljana 2015. 427 Jonatan Vinkler K 13. knjigi Zbranih del Primoža Trubarja Uredniško poročilo Z Zbranimi deli Primoža Trubarja XIII dobiva bralec predse znanstvenokritično izdajo treh Trubarjevih bibličnih prevodnih del. To so: 1) Ta drugi deil tiga Noviga testamenta (1560), 2) Svetiga Paula ta dva listy h tim Corintariem inu ta h tim Galatariem (1561), 3) Svetiga Paula lystuvi (1567). Vsa tri dela so po prvi objavi v 16. stoletju doživela ponovni natis, in sicer zgolj biblična besedila brez predgovorov in uvodov že v Trubarjevem Tem celem Novem testamentu (1582),1 reprint in/ali faksimilno izdajo pa v sodobnosti. V pričujoči ediciji gre za četrto oz. v primeru dela besedilja iz Tega drugiga deila tiga Noviga testamenta (1560) za peto objavo le-teh besedil, od tega prvo znanstveno in komentirano. Transkripcija izvirnikov se podobno kot v dosedanjih knjigah Zbranih del Primoža Trubarja ravna po prepisovalnih načelih, ki vodijo osnovni namen edicije: reformatorjev slovstveni opus predstaviti v izvirniku kar najzvestejši podobi, hkrati pa ga narediti v čim večji meri dostopnega sodobnemu bralcu,2 1 To izdajo naslavljata Zbrana dela Primoža Trubarja VI (ur. Fanika Krajnc-Vrečko in Jonatan Vinkler, Ljubljana 2010) in Zbrana dela Primoža Trubarja VII (ur. Fanika Krajnc-Vrečko, Ljubljana 2014): http://www.pei.si/ISBN/978-961-270-292-2/index.html, http://www.pei.si/ISBN/978-961-270-213-7/index.html. 2 Igor Grdina, Splošna prepisovalna načela, v: Zbrana dela Primoža Trubarja I, ur. Fanika Krajnc-Vrečko, Ljubljana 2002, 542. 429 kakor jih je za celotno zbirko predvidel prvi glavni urednik Zbranih del Primoža Trubarja, prof. ddr. Igor Grdina, in kot so upoštevana v vseh doslej izdanih knjigah Zbranih del Primoža Trubarja ter deloma modificirana glede na posebnosti v izdanih besedilih. Distribucija črk ostaja pretežno enaka. Grafem η je dosledno transkribiran kot ii. Pri fonemu j je dosledno ohranjen izvirni zapis z i ali y; grafem j je zapisan izrecno samo v besedi Jezus in tam, kjer se grafično pojavlja tudi v izvirniku. Podvojitve grafemov f, l, r, s in t so dosledno ohranjene. Ohranjeni so tudi grafemi q, x in c, ki zaznamuje glas k. Zapis fonemov u in v je v nezadnjem zlogu načeloma sodoben, tudi v primerih, ko je na začetku besede, kjer danes uporabljamo u, zapisan v; zapis u ostaja enak izvirnemu pri osebnem lastnem imenu Pavel ( Paul). V primeru, da je v izvirniku predlog pisan z veliko začetnico in skupaj s samostalnikom, je v transkripciji pisan narazen in z malo, samostalnik pa je, če gre za osebno ime, pisan z veliko. Predlog zavoljo je povsod zapisan kot ena beseda (ne za volo). Enako velja za zapis 3. os. množine glagola biti, in sicer v nikalni obliki: torej neso oz. neiso (ne ne so, nei so). Lastno ime Kristus je povsod transkribirano v izvirni podobi (torej Cristus ali Christus, ne Kristus). Pri transkripciji nemških izposojenk je bila dosledno upoštevana taka transkripcijska podoba, kot je zabeležena in z jezikovno analizo podkrepljena v znanstveni monografiji Helene Jazbec Nemške izposojenke pri Trubarju (Ljubljana 2007) ter kot je podobo razbrati v Besedju slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja (www. fran.si). Pri uvedbi sodobne interpunkcije, ki je v rabi v Zbranih delih, je v pričujoči knjigi uresničeno vodilo, da naj se sodobni pravopisni uzus vzpostavi čim manj nasilno napram izvirnemu besedilu. Tako so meje izvirnih period ohranjene, in sicer povsod. Izjemo predstavlja raba posameznih končnih ločil (vprašaj in klicaj) v bibličnem besedilu: interpunkcija je interpretativna, in sicer v toliko, da upošteva takšno segmentacijo besedila in pravopis, kot sta običajna v sodobnem prevodu svete knjige krščanstva v slovenski jezik, toda Trubarjevo členitev povedi znotraj odstavka.3 Zbrana dela poskušajo tudi s knjižnim stavkom dosledno reprezentirati izvirne Trubarjeve tiske ter tako na neki ravni celo nadomestiti faksimile. Zato velja tudi v pričujoči knjigi načelo, da transkripcija nikjer ne odpravlja nobene tiskarske 3 Sveto pismo Stare in Nove zaveze. Slovenski standardni prevod iz izvirnih jezikov. Drugi, pregledani natis. Ljubljana 2002. 430 napake, izpusta črk ipd., vse tovrstne besed(il)ne posebnosti pa so dokumentirane in razrešene v opombah ob izvirnem tekstu. Trinajsta knjiga Zbranih del Primoža Trubarja upošteva izdajateljsko-uredniško načelo zadnje roke. Za vsa tri tod objavljena Trubarjevi deli to pomeni, da transkripcija upošteva zadnje korektorske spremembe (popravke), kot jih je mogoče razvideti v izvirniku. Le-te so v zaznamovane z nad- ali podvrstičnim znamenjem (~), ki se nahaja nad/pod grafemom tik pred mestom, na katerega se nanaša popravek (npr. ludē > lude[m]). Vsako mesto avtorske korekture, naj je v izvirnem tisku označeno z nadvrstičnim ali podvrstičnim znamenjem, šteje za spremembo zadnje roke in je topogledno upoštevano; v transkripciji je dosledno označeno z oglatim oklepajem. V oklepaju se nahaja emendacija manjkajočega; nadvrstično/podvrstično znamenje zanj se je v izvirniku nahajalo na prvem grafemu pred zadevnim mestom (v transkripciji gre za prvo pozicijo črke pred oglatim ali pokončnim oklepajem). Da bi bili uredniški posegi v transkripciji izvirnika jasno razvidni, sta v pričujoči izdaji v rabi dve vrste oklepajev, ki jih v Trubarjevem izvirniku ni najti, in sicer oglati [ ] ter poševni //. Tako se tovrstna raba povsem jasno loči od Trubarjevih okroglih oklepajev ( ), ki so skupaj s svojo vsebino del integralnega izvirnega besedila. Oglati in pokončni oklepaji za emendacijo so v rabi samo na tistih mestih, na katera se v izvirniku nanaša korekturno znamenje. Na mestih, kjer so zaradi izpada, umanjkanja črke v besedilu evidentne praznine, in tam, kjer je izvirno besedilo poškodovano do nečitljivosti, se uporabljajo poševni oklepaji, v katerih se nahaja emendacija poškodovanega mesta (npr. D vidu > D/ a/ vidu). Emendacije so bile določene s pomočjo tekstnokritičnih metod in lingvostilistične analize ter opravljene glede na besedila slovenskih protestantov v prepisu na: Korpus slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja (neobjavljeno, za dovoljenje za uporabo se zahvaljujem prof. dr. Kozmi Ahačiču, predstojniku Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU). Zaradi bolj ali manj obsežnih Trubarjevih izvirnih robnih opomb in doslednega upoštevanja lastnosti sinoptične izdaje so morala uredniška orodja zavzeti kar moči malo prostora. Zato za razliko od Zbranih del Primoža Trubarja III in IV in skladno z Zbranimi deli Primoža Trubarja VIII in IX Trubarjeve izvirne korekture besedila in uredniški posegi v tekst (emendacije) niso več označene z a) vrstilno številko ali neštevilčno oznako (npr. *) reference in b) z ob robu besedila posebej natis njeno številčeno opombo, temveč samo z obliko oklepaja besedilne 431 dopolnitve (v Zbranih delih Primoža Trubarja IV: do ko[n]ca1 skupaj z robno opombo Corr.; v pričujoči knjigi: lude[m]). Poleg omenjenega je pri razreševanju svetopisemskih navedkov uporabljeno njihovo »gnezdenje«: skupina citiranih mest ima poslej samo eno referenco in ne po eno referenco za vsako mesto posebej, kot je bilo doslej. Ta način se zgolj grafično razlikuje od postopka, ki je bil uporabljen v Zbranih delih Primoža Trubarja III in IV, in sicer, da zaradi gostote tekstnokritičnega aparata na posameznih mestih tiska in skopo odmerjenega prostora na marginah ne bi bila prizadeta celostna podoba sinoptične izdaje. Mesta, kjer je prišlo do razvidnih izpadov posamez ne črke/črk, pa le-ti niso niti korigirani po načelu zadnje roke niti ne gre za poškodbe v tekstu, so emendirana kot navadna interpolacija v izvirno besedilo (npr. Božy oli > Božy / v/ oli). Besede, kjer je razviden napačen vrstni red črk, napačen rez ali napačna postavitev črke ( q, b ali d namesto p), so v integralnem besedilu transkripcije puščene v izvirni podobi; napake so razrešene v obrobni opombi. Poleg oglatih in poševnih oklepajev sta pomembni uredniški orodji trinajste knjige Zbranih del Primoža Trubarja ločili dvopičje in narekovaji. Njuna kombinacija, ki spremni stavek ločuje od dobesednega navedka (citata), se v pričujoči izdaji uporablja dosledno, in to povsod tam, kjer je bilo mogoče ugotoviti, da gre za navajanje ali na mestih, kjer k temu navaja sodobna interpunkcija v Slovenskem standardnem prevodu. Trubarjeva humanistična interpunkcija, ki je sicer tudi poznala dvopičje, vendar z drugačno funkcijo, kot jo ima to ločilo danes, je na takih mestih nadomeščena s sodobno, segmentacija besedila pa je posledično ustrezno spremenjena. Velika začetnica se načeloma ravna po današnji pravopisni rabi. Pri tem je treba ob pravilih, ki tozadevno veljajo za celotna Zbrana dela,4 opozoriti, da pravopis v pričujoči knjigi ločuje občno poimenovanje pripadnikov judov ske religije ( judi), kar je dosledno zaznamovano z malimi črkami, od lastnega imena za člane bibličnega ljudstva ( Judi), ki je povsod zapisano z veliko začetnico.5 V kolikor se ista tujejezična (npr. latinska) pasaža pojavlja večkrat, je v opombi prevedena samo enkrat, in sicer načeloma ob svoji prvi pojavitvi v pričujoči knjigi. Številčenje opomb s prevodno, razlagalno in/ali tekstnokritično vsebino je načeloma urejeno enako kot v Zbranih delih I–XII. 4 Igor Grdina, Splošna prepisovalska načela, v: Zbrana dela Primoža Trubarja I, Ljubljana 2002, 542–545. 5 Fanika Krajnc – Vrečko, K drugi knjigi Zbranih del Primoža Trubarja, v: Zbrana dela Primoža Trubarja II, Ljubljana 2003, 416, 417. 432 Razrešitve Trubarjevih bibličnih referenc so izvedene tako, da je najprej posodobljena okrajšava svetopisemske knjige. Nato je razrešen Trubarjev sklic na sorodno mesto (Trubar se je v referencah skliceval zgolj na poglavja svetopisemskih knjig, kajti izvirnik ni bil številčen), vrstice v razrešenih referencah pa so popolnoma nov donesek k izdaji in razumevanju Trubarjevega besedila; gostota tekstnokritičnega aparata je botrovala tudi odločitvi, da se vse biblične reference ne razrešujejo (še enkrat), upoštevajoč zlasti dejstvo, da so Trubarjeve biblične robne opombe že bile razrešene pri pripravi Zbranih del Primoža Trubarja VI in VII. V pričujoči knjigi Zbranih del so razrešena samo biblična mesta v Trubarjevih razlagalnih besedilih, bralca pa napotevamo k razvezavam v Zbranih delih Primoža VI in VII. Spodaj podajamo seznam krajšav imen svetopisemskih knjig, ki jih Trubar navaja v treh v tej knjigi Zbranih del Primoža Trubarja izdanih delih. Seznam krajšav svetopisemskih knjig Trubarjeva krajšava Ime biblične knjige Krajšava v SSP Stara zaveza Genes. Geneza / 1. Mojzesova 1 Mz Exod. Eksodus / 2. Mojzesova 2 Mz Levit. Levitik / 3. Mojzesova 3 Mz Num. Numeri / 4. Mojzesova 4 Mz Deut. Devteronomij / 5. Mojzesova 5 Mz Reg. Sodniki Sod 1. Reg. 1. Samuelova 1 Sam 2. Reg. 2. Samuelova 2 Sam 3. Reg. 1. knjiga kraljev 1 Kr 4. Reg. 2. knjiga kraljev 2 Kr Esa. Izaija Iz Iere. Jeremija Jer Ezech. Ezekiel Ezk Mich. Mihej Mih 433 Trubarjeva krajšava Ime biblične knjige Krajšava v SSP Psal. Psalmi Ps (navajanje vrstic po SSP) Iob Job Job Pro. / Prov. Pregovori Prg Dan. Daniel Dan 1. Paral. 1. kroniška knjiga 1 Krn 2. Paral. 2. kroniška knjiga 2 Krn Devterokanonične knjige Iud. Judita Jdt Sap. Knjiga modrosti Mdr Eccle. / Eccles. Sirah Sir Nova zaveza Math. / Matth. Evangelij po Mateju Mt Marc. Evangelij po Marku Mr Luc. Evangelij po Luku Lk Ioh. Evangelij po Janezu Jn Act. Apostolska dela Apd Rom. Rimljanom Rim 1. Cor. 1. pismo Korinčanom 1 Kor 2. Cor. 2. pismo Korinčanom 2 Kor Gal. Galačanom Gal Ephe. Efežanom Ef Phil. Filipljanom Flp Col. Kološanom Kol 1. Thes. 1. pismo Tesaloničanom 1 Tes 2. Thes. 2. pismo Tesaloničanom 2 Tes 1. Thim. 1. pismo Timoteju 1 Tim 434 Trubarjeva krajšava Ime biblične knjige Krajšava v SSP 2. Thim. 2. pismo Timoteju 2 Tim Tit. Titu Tit Heb. Hebrejcem Heb Jac. Jakobovo pismo Jak 1. Pet. 1. Petrovo pismo 1 Pt 2. Pet. 2. Petrovo pismo 2 Pt 1. Joh. / 1. Johan. 1. Janezovo pismo 1 Jn Apoc. Razodetje Raz Bibliografski opis Transkripcija je bila izdelana na podlagi: 1) Ta drugi deil tiga Noviga testamenta (1560) po digitalizirani verziji izvoda iz Österreichische Nationalbibliothek (BE.9.Q.33*.(2), mikrofilm: MF 6343 NEU MIK), spletno mesto: http://data.onb.ac.at/ABO/%2BZ206151305; 2) Svetiga Paula ta dva listy h tim Corintariem inu ta h tim Galatariem (1561) po digitalizirani verziji izvoda iz Narodne in univerzitetne knjižnice, https://www. dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-30HX1RC1; 3) Svetiga Paula lystuvi (1567) po Biblia Slavica. IV: Südslawische Bibeln, Bd. 3, Paderborn 2006, 216–303. Natančen bibliografski opis izvirnikov je opravil Branko Berčič, objavljen pa je v 9., 10. in 19. enoti bibliografije slovenskih protestantskih tiskov. Kot v predhodnih zvezkih Zbranih del Primoža Trubarja tudi tukaj povzemamo Berčičev opis z ohranjeno metodologijo.6 ITA DRVGI DEIL TIGA NOVIGA TESTAMENTA, VTIM BOSH IMEL VSE LISTY INV PISma tih logrou, Skratkimi inu Saſtopnimi Islagami, Sdai Peruizh 6 B. Berčič, Das slowenische Wort in den Drucken des 16. Jahrhunderts, v: Abhandlungen über die slowenische Reformation, München 1968, 179, 181, 192–193 (mesta, kjer se je Berčič opiral na poškodovane izvode izvirnikov, so primerno dopolnjena oz. popravljena). 435 is mnogeterih Ieſikou, vta Slouenski, skuſi Primosha Truberia Crainza, ſueiſtu preobemen. Der ander halb Theil des newen Windischen Testament, darinn werden sein alle Episteln und Geschrifften des H. Aposteln, mit Summarien und kurtzen Außlegungen. RO. 10. PSAL. 19. Atqui in omnem terram exiuit ſonus eorum, et in fines orbis terrarum uerba illorum. [Lesorez.] VTIBINGI. [Ulrich Morhart.] V tim Leitu po Criſtuſouim Royſtuu. [Črta.] M. D. LX. 8°. 30 vrstic (glej stran 2a), 46 listov, signature a4, b2, c4–e4, A4–G4. Fol. 1 (A1a) do 27 (G3a). Kustode. Robne opombe. Slovensko in latinsko besedilo v latinici, nemško in robne opombe v frakturi. Lesorez z okroglim okvirjem in Agnus Dei v sredini kot tiskarski signet Ulricha Morharta iz Tübingena (str. a1a, G4a). Inicialke (str. c1a, 1a). Verzalke visoke 2–5 vrstic. Str. a1a: [naslovna stran]. Str. a1b, vrstici 1–2: VLETIH BVQVAH BOTE leta Piſma porodu imeili Str. a2a, vrstice 1–3: Dem Durchleüchtigſten Fürſten unnd Herren, Herren Maximiliano, Künig zu Böheim, ... Str. b1a, vrstice 23–26: Undertheinigiſter Caplan. Primus Truber Creiner, der Chriſtlichen Kirchen zu Kempten Paſtor. Str. b1b, vrstice 2–4: LVbi Slouenci, Vi imate v letim lyſtei, kateri ie S. Paul tim Kerszhenikom, Aydom inu Iudõ, kir ſo tedai Vrymi bili, piſſal, ... Str. b2a, vrstica 29: Amen. Str. b2b, vrstice 1–3: Volgt hernacher die Windiſche Vorred über alle Epiſtel des S. Pauli. Str. c1a, vrstice 1–3: PREDGVVOR ZHES VSE LYSTVVE S. Paula. Str. 1a, vrstice 1–3: SVETIGA PAVLA EPISTOLA OLI LYST HTIM Rymlanom. Str. 27a, vrstica 12: Tiga lyſtu htim Rymlanom konez. Str. 27b: SA TEIM BOTE IMEIli (aku Bug hozhe skorai) te druge lysti S. Paula inu tih drugih logrou vſe, Nerpoprei ta Dua htim Corintariem. Str. G4a: [Lesorez z obrobnim napisom:] VICTORIA. [Sledi:] VTIBINGI. Na Nouiga Leita Dan, le leta Lyst dokonan. Vtim Leitu po Criſtuſeuim Royſtuu. [Črta.] M. D. LX. Str. G4b: [prazna]. Po evropskih knjižnicah so evidentirani naslednji izvodi Tiga drugiga deila tiga Noviga testamenta (1560): 436 – Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica (R I 10064, R I 85345, R I 97946/2/1); – Ljubljana: The British Museum (C. 110. e. 6)7 – München: Universitätsbibliothek der LMU München (0014/W 4 Bibl. 999a) – Ptuj: Minoritski samostan; – Dunaj: Österreichische Nationalbibliothek (BE.9.Q.33*.(2), mikrofilm: MF 6343 NEU MIK), spletno mesto: http://data.onb.ac.at/ABO/%2BZ206151305. Reprint Brief an die Römer. V: Biblia Slavica. IV: Südslawische Bibeln, Bd. 3. – Paderborn 2006, 101–146. Faksimile Primož Trubar, Ta drugi deil tiga Noviga testamenta, ur. in spremno študijo napisal Mihael Glavan. – Ljubljana 1998. Digitalni kopiji izvirnika http://data.onb.ac.at/ABO/%2BZ206151305 http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CA4THIKL II SVETIGA PAVLA TA DVA LISTY HTIM CORINTARIEM, INV TA HTIM GALAtariem, Sdai peruizh is mnogeterih Ieſikou vta Slouenski ſueiſtu tolmazheni, Inu kratku tar ſaſtopnu Isloſzheni. SKVSI PRIMOSHA Truberia Crainza. Des heiligen Apoſtels Pauli, zwu Epiſtelen an die Corinthiern, und die zun Galatern. Jetzt erſt in die gemeine Windiſche Sprach trewlich verdolmetſchet, ſampt zugethonen kurtzen vnd verſtendigen Außlegungen. [Lesorez.] VTIBINGI. [Ulrich Morhart.] Vtim Leitu po Criſtuſeuim Royſtuu. M. D. LXI. 8°. 30 vrstic (glej stran 69a), 66 listov, signature A4–P4, R2. Fol. 28 (B1a) do 89 (R2b). Kustode. Robne opombe. Slovensko besedilo v latinici, nemško in robne opombe v frakturi. Lesorez z okroglim okvirjem in Agnus Dei v sredini kot tiskarski signet Ulricha Morharta iz Tübingena (naslovna stran). Inicialke (str. A2a, 28b, 54b, 55b, 73b, 79a). Verzalke visoke 2 vrstici. 7 Pod zadevno signaturo, ki jo navaja B. Berčič, n. d, 180, Trubarjevega dela ni najti. 437 Str. A1a: [naslovna stran]. Str. A1b: [prazna]. Str. A2a, vrstice 1–3: PREDGVVOR ZHES TA PERVI LYST Suetiga Paula htim Corintariem. Str. 28a, vrstice 1–3: SVETIGA PAVLA PERVI LYST HTIM Corintariem. Str. 54b, vrstice 1–4: SVETIGA PAVLA TA DRVGI LYST HTIM CORINTARIEM. Predguuor. Str. 55b, vrstice 1–3: TA DRVGA EPISTOLA HTIM COrintariem. Str. 73b, vrstice 1–4: SVETIGA PAVLA LYST HTIM GALATARIEM. PREDGVVOR. Str. 79a, vrstice 1–4: SVETIGA PAVLA LYST, PISSAN HTIM GALAtariem, skratkimi ſaſtopnimi Islagami. Str. 89b, vrstici 23–24: Htim Galatariem ie is Ryma bil piſſan. Po evropskih knjižnicah so evidentirani naslednji izvodi Svetiga Paula tih dveyu listuv h tim Corintariem inu tiga h tim Galatariem (1561): – Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica (R 97946/II/2); – London: The British Museum (C. 110. e. 6)8 – Ptuj: Minoritski samostan; – Dunaj: Institut für slavische Philologie und Altertumskunde der Universität (A Dr 19). Reprint Paulus: Brief an die Korinther; and die Galater. V: Biblia Slavica. IV: Südslawische Bibeln, Bd. 3. – Paderborn 2006, 147–215. Digitalna kopija izvirnika https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-30HX1RC1 III SVETIGA PAVLA LYSTVVI, HTIM EFESERIEM, FILIPERIEM, COLOSSERIEM, TESSALONIHERIEM, TImoteu, Titu inu Filemonu, piſſani, ſdai peruizh vta Slouenski Ieſyk tolmazheni, inu kratku ſaſtopnu iſlosheni, skuſi Primosha Truberia Crainza. Des Heiligen Pauli Epiſteln, die er an die Epheſer, 8 Pod zadevno signaturo, ki jo navaja B. Berčič, n. d, 180, Trubarjevega dela ni najti. 9 Pod to signaturo, ki jo navaja B. Berčič, n. d, 180, v skupnem katalogu Universitätsbibliothek Wien zadevnega Trubarjeva dela ni najti 438 Philipper, Coloſſer, Theſſalonicher, Timotheum, Titum vnnd Philemonem geſchriben, zum erſten mahl in die Windiſche Sprach verdolmetſcht, vnd mit kurtzen verſtändigen Argumenten vnd Scholien erkläret. Eſa. 52. Rom. 15. Quibus non est annuntiatum de eo, videbunt: Et qui non audierunt de eo, intelligent. VTIBINGI, [Ulrich Morhart] M. D. LXVII. 8°. 32 vrstic (glej stran 4a), 88 listov, signature A4, B2, A4–V4, X2. Fol. 1 (A1a) do 83 (X2a), pomanjkljivo (str. C2a=10, M4a=48, št. 49 izpuščena, N4a=53, O4a=57, T3a=76). Kustode. Robne opombe. Slovensko besedilo v latinici, nemško in robne opombe v frakturi. Inicialke (str. B1a, 1a, 2a, 8b, 20a, 33a, 42a, 51a, 56a, 68a, 75a, 80b). Verzalke visoke 2 in 7 vrstic. Vinjete (str. B2a). Str. A1a: [naslovna stran]. Str. A1b: [prazna]. Str. A2a, vrstice 1–5: Den Hoch vnd Wolgebornen, Edlen, Ehrnueſten, Erberen vnd Gottſeligen Frawen, Wittiben vnd Jungfrawen, in den Fürſtenthumben Crein, Vnterſteyr, Kärndten, vnnd in der Graueſchafft Görtz, rc. geſeſſen. Str. A4b, vrstici 32–33: Primus Truber, Pfarherr daſselbſt. Str. B1a, vrstice 1–5: VSEM CRAINZOM INV SLOVENOM myloſt, prauo Vero, inu volnu terplene, od Buga Ozheta, skuſi ſeſuſa Criſtuſa, proßim. Str. B2a, vrstice 7–10: Vash vſeh ſueiſti Slushabnik. Primuž Truber Crainez. Str. B2b: [prazna]. Str. 1a, vrstici 1–2: OD TIGA MEISTA EFESA. Str. 2a, vrstice 1–6: Argumentum, tu ie, SVMMA, KRATIK SAPOPADIK, KAI INV KAKOVE RIZHY S. PAVL VLETIM LYſtei htim Efeſeriem po redu vuzhi. Str. 8a, vrstice 1–3: SVETIGA PAVLA EPISTOLA, TV IE, EN LYST, piſſan htim Efeſeriem. Str. 20b, vrstice 1–3: PREDGVVOR ZHES TA LYST S. PAVLA htim Filipperiem. Str. 33a, vrstice 1–3: SVETIGA PAVLA LYST PISSAN htim Coloſſeriem. Str. 42a, vrstice 1–3: SVETIGA PAVLA PERVI LYST PISſan htim Teſſaloniheriem. Str. 51a, vrstice 1–3: TA DRVGI LYST HTIM TESſaloniheriem. Str. 56a, vrstice 1–3: PREDGVVOR ZHES TA LYST SVEtiga Paula Htimoteu. Str. 75a, vrstice 1–3: PREDGVVOR ZHES TA LYST SVETIGA Paula timu Titu piſſan. 439 Str. 80b, vrstice 1–4: PREDGVVOR INV ARGVMENT, KRATIG Sapopadig Suetiga Paula Lyſtu, kir ie timu Filemonu piſfal. Str. 83a, vrstici 1–2: DOsehmal, ui lubi Crainci inu Slouenci, imate utim nashim Ieſiku uſe Lyſtuue inu Pyſmu S. Paula, ... Str. 83a, vrstica 28: Amen. Str. 83b: [prazna]. Po evropskih knjižnicah so evidentirani naslednji izvodi Svetiga Paula tih dveyu listuv h tim Corintariem inu tiga h tim Galatariem (1561): – Göttingen: Niedersächsische Staats- und Universitätsbibliothek (8 BIBL II, 5217 RARA); – Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica (R 0 85295, R 97946/2/3); – London: The British Museum (C. 110. e. 6).10 Reprint Paulus: Briefe an die Epheser; Philipper, Kolosser, Tessalonicher; an Timotheus, Titus und Philemon. V: Biblia Slavica. IV: Südslawische Bibeln, Bd. 3. – Paderborn 2006, 216–303. Zahvala Za pomoč pri razreševanju glasbenozgodovinskega in liturgičnega ozadja razlagalne opombe 301 (str. 172) »Tu vincis in martyribus« se zahvaljujem prof. Ivanu Florjancu, prodekanu Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani. Za dovoljenje za uporabo še neobjavljenega portala Korpus slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja se zahvaljujem prof. dr. Kozmi Ahačiču, predstojniku Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. 10 Pod zadevno signaturo, ki jo navaja B. Berčič, n. d, 180, Trubarjevega dela ni najti. 440 Document Outline Jonatan Vinkler (ur.) ▪︎ Primož Trubar: Ta drugi deil tiga Noviga testamenta (1560); Svetiga Paula ta dva listy h tim Corintariem inu ta h tim Corintariem inu ta h tim Galatariem (1561); Svetiga Paula lystuvi (1567) ▪︎ Zbrana dela Primoža Trubarja 13 Predlist Jonatan Vinkler (ur.) ▪︎ Primož Trubar: Ta drugi deil tiga Noviga testamenta (1560); Svetiga Paula ta dva listy h tim Corintariem inu ta h tim Corintariem inu ta h tim Galatariem (1561); Svetiga Paula lystuvi (1567) ▪︎ Zbrana dela Primoža Trubarja 13 (naslovni list) Kolofon Vsebina Ta drugi deil tiga Noviga testamenta (1560) V le-tih buqvah bote le-ta pisma poredu imeili Dem Durchleüchtigiſten Fürſten vnnd Herren / Herren Maximiliano Künig zu Böheim / Predguvor čez vse lystuve s. Paula Predguvor čez ta Lyst h tim Rymlanom Koku se ima ta beseda postava v tim pismu s. Paula zastopi/ti/ Kai ie ta greh inu v kakovo grozzovito revo ie tiga človeka perpravil Koku se ta besseda gnada per s. Paulu inu v tim S. pismu Koku ta besseda vera se ima zastopiti inu kai v sebi derži V kakovim zastopu s. Paul le-te try besede, pravica, pravičin inu pravičnu sturiene, iemle Koku se imaio te dvei bessedi duh inu messu per s. Paulu prov zastopiti Svetiga Pavla epistola oli lyst h tim Rymlanom TA I. CAPITUL TA II. CAPUT TA III. CAP. TA IIII. CAP. TA V. CAP. TA VI. CAPITUL TA VII. CAP. TA VIII. CAP. TA IX. CAP. TA X. CAP. TA XI. CAP. TA XII. CAP. TA XIII. CAP. TA XIIII. CAP. TA XV. CAP. TA XVI. CAP. Svetiga Paula ta dva listy h tim Corintariem inu ta h tim Corintariem inu ta h tim Galatariem (1561) Predguvor čez ta Pervi lyst svetiga Paula h tim Corintariem Svetiga Paula pervi lyst h tim Corintariem TA PERVI CAPITUL TA II. CAP. TA III. CAP. TA IIII. CAP. TA V. CAP. TA VI. CAP. TA VII. CAP. TA VIII. CAP. TA IX. CAP. TA X. CAP. TA XI. CAP. TA XII. CAP. TA XIII. CAP. TA XIIII. CAP. TA XV. CAP. TA XVI. CAP. Svetiga Pavla ta drugi lyst h tim Corintariem. Predguvor Ta druga epistola h tim Corintariem TA PERVI CAP. TA II. CAP. TA III. CAP. TA IIII. CAP. TA V. CAP. TA VI. CAP. TA VII. CAP. TA VIII. CAP. TA IX. CAP. TA X. CAP. TA XI. CAP. TA XII. CAP. TA XIII. CAP. Svetiga Pavla lyst h tim Galatariem. Predguvor Svetiga Pavla lyst, pissan h tim Galatariem, s kratkimi, zastopnimi izlagami TA I. CAP. TA II. CAP. TA III. CAP. TA IIII. CAP. TA V. CAP. TA VI. CAP. Svetiga Paula lystuvi (1567) Den Hoch vnd Wolgebornen / Edlen Ehrnueſten / Erberen vnd Gottſeligen Frawen / Wittiben vnd Jungfrawen / in den Fürſtenthumben Crein / Vnterſteyr / Kärndten / vnnd in der Graueſchafft Görtz etc. Vsem Craincom inu Slovenom Od tiga meista Efeza Argumentum, tu ie summa, kratik zapopadik Ta drugi deil tiga perviga capitula Tiga drugiga capitula navuki Od dobrih dell inu od pravih Božyh službi Summa inu argument tiga tretyga capitula Ta drugi deil le-te epistole se začne v le-tim četertim capituli Ta V. cap. Summa tiga VI. cap. Svetiga Pavla epistola, tu ie en lyst, pissan h tim Efezeriem TA I. CAPITUL TA II. CAP. TA III. CAP. TA IIII. CAP. TA V. CAP. TA VI. CAP. Predguvor čez ta lyst s. Paula h tim Filipperiem Kadar inu koku ie s. Paul v tu meistu Filippos poklycan inu prišal Argument, zapopadig inu summa te Epistole h tim Filiperiem En drugi kratik argument oli summa le-te epistole TA I. CAPITUL TA II. CAP. TA III. CAP. TA IIII. CAP. Svetiga Pavla lyst, pissan h tim Colosseriem Argument, summa, en kratik zapopadig vsiga lystu TA I. CAPITUL TA II. CAP. TA III. CAP. TA IIII. CAP. Svetiga Pavla pervi lyst, pissan h tim Tessaloniheriem Argument inu summa le-tiga lystu TA I. CAPITUL TA II. CAP. TA III. CAP. TA IIII. CAP. TA V. CAP. Ta drugi lyst h tim Tessaloniheriem Argument inu summa le-tiga lystu TA I. CAPITUL TA II. CAP. TA III. CAP. Predguvor čez ta lyst svetiga Paula h Timoteu Argument, summa inu kratig zapopadik vsiga Perviga lystu h Timoteu TA I. CAPITUL TA II. CAP. TA III. CAP. TA IIII. CAP. TA V. CAP. TA VI. CAP. Argument, summa, kratig zapopadig tiga Drugiga lystu svetiga Paula h Timoteu TA I. CAPITUL TA II. CAP. TA III. CAP. TA IIII. CAP. Predguvor čez ta lyst svetiga Paula, h Titu pissan Kai ie S. Paula pergnalu, de ie le-ta lyst Titu pissal Argument, summa inu kratig zapopadig le-tiga vsiga lystu TA I. CAPITUL TA II. CAP. TA III. CAP. Predguvor inu argument, kratig zapopadig svetiga Paula lystu, kir ie timu Filemonu pissal TA I. CAPITUL Jonatan Vinkler ▪︎ Trubarjeva biblija – med prevajanjem in pisanjem Ubi incipit philosophus, ibi definit theologus Translatio: prevajanje v srednjem veku in civitas Christiana Konstantin Filozof – začetek prevajanja Svetega pisma v slovanske jezike Alfred Veliki in Otfried von Weissenburg: knjiga za »mlade samske može« in verzificirana biblična summa Bog je Španec in govori špansko ter prva novela v slovenskem jeziku Izbrana literatura Jonatan Vinkler ▪︎ K 13. knjigi Zbranih del Primoža Trubarja: uredniško poročilo Seznam krajšav svetopisemskih knjig Trubarjeva krajšava Ime biblične knjige Krajšava v SSP Bibliografski opis Zahvala