Joža Arh, dipl. inž. DK: 669.14.018.291 Železarna Jesenice ASM/SLA: D 5 g; F 216; A 238 Dr. Franc Vodopivec, dipl. inž. Metalurški inštitut Zveza med preoblikovalnostjo nizkoogljičnih jekel in vsebnostjo aluminija in dušika 1. del Prvi del članka opisuje praktično reševanje perečega problema trganja površine valjanca med vročim valjanjem. Navedene so najbolj občutljive vrste jekla, glede na trganje, vplivi kemične sestave in aluminijevega nitrida ter nitridotvornih elementov, Ti, V in Nb. Narejena je analiza slabih šarž. Opisani so poskusi ogrevanja pri visoki temperaturi in z mrzlim zakladanjem. Jekla z visokim Al in N, ki so občutljiva na trganje, se ne trgajo, če jih mrzle založimo. Trgajo se tudi ne jekla, ki so izdelana po enožlindrnem postopku, kljub visokemu aluminiju, ker normalno vsebujejo manj dušika kot jekla, izdelana z dvema žlindrama. (»Članek je razširjeno predavanje avtorjev na simpoziju septembra 1970 v Velenju.) 1. SPLOŠNO Trganje površine valjanca med vročo predelavo je eden najbolj neprijetnih pojavov, ki spremljajo vroče valjanje. Trganje se začne na površini, ki je obremenjena na nateg in sega lahko globoko v notranjost. Vzroki za trganje še do danes niso popolnoma razjasnjeni. Vsekakor pa značaj teh raztrganin nima nič skupnega z lomom v rdečem, z zažgano površino, s slabo površino bloka ali pečno atmosfero. Posebno močno so nagnjena k trganju mehka nelegirana jekla z ogljikom od 0,10 do 0,25 %, ki so pomirjena z aluminijem. Posebno občutljiva so jekla z višjo vsebnostjo aluminija, to so proti staranju odporna in fino-zrnata konstrukcijska jekla. Aluminij se tem jeklom dodaja v večji meri kot je za dezoksidacijo potrebno, zato da veže dušik v jeklu in tako zmanjša nagnjenje k staranju. Izločeni aluminijevi nitridi pa povzročijo, da ima jeklo fino-zrnato strukturo, s čimer se izboljšajo mehanske lastnosti. Z naraščajočim ogljikom občutljivost za trganje pada. Poleg tega je trganje odvisno tudi od načina izdelave jekla. Jekla, izdelana v elektro peči, se mnogo bolj trgajo kakor SM jekla. Med najbolj občutljive vrste jekla spadajo pri nas finozrnata konstrukcijska jekla kvalitete C 0560, č 0561 in Č 0562, proti staranju odporna jekla Č 1203, č 1205 in jekla za ladijsko pločevino LR-C, LR-D in LR-E, če so izdelana v električni peči. Izgled raztrgane površine kaže slika 1, slika 2 pa kaže raztrganine v prerezu. Slika 1 Videz raztrgane površine valjanca Slika 2 Prečni prerez skozi raztrgano mesto na valjancu 2. VPLIV KEMIČNE SESTAVE JEKLA Praktične izkušnje v valjarni kažejo, da nagnjenje k trganju v vročem narašča z naraščanjem aluminija v jeklu. Podobno vpliva dušik, čim več ga je v jeklu, večja je nevarnost za trganje. Ogljik vpliva pozitivno. Cim več ga je, manj se jeklo trga v vročem. Drugi spremljajoči elementi, posebno pa vsebnost žvepla in razmerje Mn:S ne vplivajo na trganje v vročem. 1). Aluminij lahko vpliva na trganje v vročem na dva načina: 1. Vpliva na obliko, sestavo in razporeditev sulfidnih vključkov, tako da se ti lahko porazdelijo po mejah primarnih zrn v obliki verige. Aluminij prav tako znižuje tališče in površinsko napetost sulfidnih vključkov. 2. Aluminij tvori z dušikom aluminijev nitrid. Tega je tem več, čim več je dušika in aluminija v jeklu. V električni peči izdelano jeklo ima lahko 2 ali 3 krat več dušika kot SM jeklo. Zato so k trganju površine nagnjena predvsem v električnih pečeh izdelana jekla ali z dušikom legirana jekla. 3. VPLIV ALUMINIJEVEGA NITRIDA V pričujočem delu bomo obravnavali le vpliv aluminija, vezanega kot aluminijev nitrid. V dosedanji praksi smo namreč lahko potrdili le en sam primer, da se je jeklo trgalo zaradi neugodne razporeditve sulfidnih vključkov tipa II po mejah primarnih zrn. V litem stanju je količina dušika, ki je vezan na aluminij, zelo majhna. Dušik je v jeklu v glavnem raztopljen. Med segrevanjem se od 700 do 1100° C hitro tvori A1N, če je na razpolago dovolj aluminija za vezanje. V naslednjih dveh slikah in tabeli navajamo podatke W. Dahla in Hengsten-berga2) o vplivu aluminija in dušika na temperaturo raztapljanja A1N in na trganje v vročem. Iz slike 3 je razvidno, da je temperatura raztapljanja A1N tem višja, čim višja je količina aluminija in dušika v jeklu. Slika 4 pa kaže, da se jeklo najbolj trga pri temperaturi največjega izločanja A1N, če sta Al in N dovolj visoka. Primer jeklo D in E, kar se tudi popolnoma sklada z našimi izkušnjami. Na osnovi oblike krivulj v grafikonih 3 in 4 sta prišla Dahl in Hengstenberg do sklepa, da se jeklo ne trga, če so nitridi v jeklu popolnoma izločeni ali če so popolnoma raztopljeni. Nasprotno pa, če se nitridi med vročim valjanjem izločajo ali raztapljajo, se jeklo trga na površini. Na ta sklep se bomo povrnili, ko bomo analizirali mehanizem trganja v drugem delu članka. Slika 3 Vpliv aluminija in dušika na teperaturo raztapljanja A1N / / \ / * \ \ \ ,V / \ \ \ i / \ \ \ \ K. \ V, \ \ A J c\\i r \ \D \i M X\ 500 600 700 800 900 1000 1100 1200 1300 Temp. upogibanja v °C Slika 4 Vpliv aluminija in dušika na trganje v vročem Tabela 1 — Sestava jekel iz slike 3 in 4 Jeklo Al topni N skupni Temp. topnosti aluminijevega nitrida % ppm izračunana določena s °C poskusi »C A 0,023 52 990 1030 B 0,127 58 1185 1280 C 0,017 154 1065 1100 D 0,053 143 1190 1300 E 0,038 80 1080 1150 F 0,009 110 970 1000 4. VPLIV TITANA, VANADIJA IN NIOBA Aluminij je iz mnogih ozirov kot dezoksidant in kot element, ki daje jeklu določene tehnološke lastnosti, cenen in uporaben element. Zato so metalurgi iskali možnosti, kako jeklu z višjo vsebnostjo aluminija zagotoviti dobro preoblikoval-nost v vročem. Najboljša rešitev je ta, da se dušik v jeklih z višjo vsebnostjo aluminija z močnimi nitridotvornimi elementi veže v obliko, ki ne vpliva na predelavnost jekla v vročem. Znano je, da titan tvori zelo stabilne nitride, ki se raztopijo šele blizu tališča jekla. Tako znaša temperatura raztapljanja za titannitrid po Gure-viču 3) pri 0,010 % N in 0,001 % Ti približno 1357° C, pri 0,01 % Ti približno 1497° C in 0,1 % Ti Temp. ogrevanja v °C 1660° C. To pomeni, da se že pri najmanjših dodatkih titana tvorijo titanovi nitridi, ki se pri toplotni predelavi ali obdelavi več ne raztopijo. Zaradi visoke tvorbene energije titanovega nitrida je jasno, da se, če je dodatek Ti zadosten, ves dušik veže na titan. Za vezanje dušika je torej treba 4 krat toliko titana. Če predpostavimo, da je v našem elektro jeklu 0,0100 % N, potem zadostuje za vezanje N 0,04 % titana. Pri dodatku titana so nitridi med ogrevanjem in valjanjem ves čas izločeni in ne vplivajo na poslabšanje pre-delovalnosti v vročem. To nam dokazuje tudi naše jeklo č 0562 Q z dodatkom titana, ki se praktično nikoli ne trga. Le nekaj manjšo afiniteto do dušika ima vanadij. Iz ravnotežne konstante za vanadijev nitrid izračunane temperature raztapljanja pri 0,010 % N so pri 0,01 % V približno 850° C, pri 0,1 % V približno 1070° in pri 1 % V približno 1380° C. Kakor se vidi iz navedenih podatkov, so temperature raztapljanja vanadijevega nitrida mnogo nižje od aluminijevega nitrida. Pri temperaturah vročega valjanja so vanadijevi nitridi raztopljeni v gama fazi in tako izboljšujejo plastičnost jekla pri valjanju nad 1000° C. Niob je znan dodatek za izboljšanje plastičnosti v vročem. Niobov nitrid se tvori že v staljenem jeklu, ker ima pri tej temperaturi večjo tvorbeno energijo kot aluminijev nitrid. Zato ostane manj dušika za vezanje aluminija. Pri temperaturi vroče predelave so niobovi nitridi izločeni in se tako jeklo, ki je mikrolegirano z Nb, ne trga pri vročem valjanju. Najboljši dokaz za to je naše jeklo St 52 Cb, ki ima po podatkih statistične analize 70 °/o vseh vrednosti nad 80 ppm N2 in 80 % vseh vrednosti nad 0,030 % topnega aluminija in Nb v mejah od 0,04 do 0,02 %, pa se pri valjanju nikoli ne trga. 5. PREISKAVA SLABIH ŠARŽ KVALITETE Č 0562, IZDELANIH NA ELEKTRIČNI PEČI S problemom trganja površine nizkoogljičnih konstrukcijskih jekel pri vročem valjanju smo se prvič srečali, ko sta začeli obratovati obe veliki električni peči in ko smo ob enem začeli tudi vlivati velike bloke. Od takrat pa do danes se je pogosto dogajalo, kakor sta pač slučajno sovpadala visok aluminij in dušik, da smo imeli večji ali manjši izmeček zaradi raztrgane površine. Preobremenjena pa je bila tudi naša čistilnica, kjer te napake, če niso pregloboko, odstranjujemo s fle-manjem. V tabeli 2 navajamo nekaj šarž s podatki o sestavi jekla, o analizi valjanja (slaba) na N cel, A1N in topni Al in o ogrevanju ingotov in bram v globinskih pečeh. Vse šarže so bile po valjanju na blumingu močno raztrgane, da so šle v izmeček. Iz analize lahko ugotovimo, da sta aluminij in dušik razmeroma visoka in da je 80 ppm dušika po naših izkušnjah spodnja meja, pri kateri se jeklo še trga. Aluminijev nitrid, analiziran v slabih, je zelo visok, saj je 80 do 100 % skupnega dušika vezanega na Al. Ogrevanje bram je bilo normalno in razmeroma kratko, vendar za tako sestavo jekla prav gotovo ne pravilno. Tabela 2 Št. šarže Kval. Kemična sestava Analiza valjanca gas v h Temp. °C Cas v h C Si Mn P S Sn Cu Al N A1N NAI Al, TT hom- P"č. ogr. izen. ogr. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 EL 1855 Č 0562 15 42 118 11 8 31 26 52 86 225 77 48 430 O50 1050 1250 340 450 EL 1856 Č 0562 15 35 110 15 20 46 24 47 116 279 85 40 445 1 1070 1300 220 430 EL 1849 Č 0560 t T ~ 22 35 130 22 17 35 27 55 107 306 104 44 545 1 880 1300 250 6 EA 4967 Ve Č 0560 Vf> 21 29 120 13 9 27 24 36 100 259 88 32 535 O45 920 1300 220 450 EA 4972 V C Č 0562 16 39 125 20 16 35 26 46 96 215 73 37 430 045 1070 1300 340 520 EA 4976 Č 1206 16 19 68 11 9 40 27 43 77 123 42 34 520 — 900 1300 205 355 EA 4978 Č 0562 16 38 129 15 14 33 29 40 107 200 79 36 535 1 960 1300 245 440 EA 5208 Č 0562 17 39 127 13 10 27 21 36 112 190 65 23 550 — 850 1300 035 415 EL 2110 Č 0562 15 35 109 11 23 _ 28 46 105 88 31 36 525 — 950 1300 320 625 Vrednosti za C, Si, Mn in Cu so v °/o X 10—2 Vrednosti za P, S, Sn in Al so v °/o X 10-3 9 skupni dušik 10 aluminijev nitrid 11 dušik vezan na aluminij 12 topni aluminij 13 TT — čas od preboda do zkladanja v peč 14 čas homogenizacije na začetni temperaturi 15 temp. na začetku ogrevanja 16 temp. ogrevanja 17 čas izenačevanja na temp. ogrevanja 18 skupni čas blokov v peči 6. VPLIV NAČINA OGREVANJA NA TRGANJE POVRŠINE PRI VROČEM VALJANJU 6.1. Vroče zakladanje Vroče zakladanje bram in ingotov v globinske peči je pri nas normalno. Temperatura blokov, ko gredo v peč, se giblje okrog 800° C, včasih več, včasih manj, odvisno od tega, koliko časa preteče od preboda do zakladanja (TT + track time v tabeli 2). Ta čas pa pri nas niha od 4 do 6 ur. Glede na spoznanje iz četrtega poglavja, da je začetna temperatura valjanja za jekla z visokim aluminijem pri nas prenizka, smo eno šaržo z višjo vsebnostjo aluminija namerno ogrevali pri temperaturi komore 1350° C. Poskusna šarža EL 2057: Sestava: C 0,14 %, Si 0,33 %, Mn 1,13 %, P 0,017 %, S 0,019 %, Cu 0,32 %, Sn 0,020 %, Altop 0,032 %, N 91 ppm. Vroče smo založili 4 brame. Brame smo valjali po 2, 4, 6 in 6,5 urnem izenačevanju na temperaturi. V peči pa so bile 320, 520, 720 in 750 ure. Vse brame so bile lepo ogrete. Dve minuti traja, da pride brama iz peči do valjanja. Medtem temperatura na površini hitro pada. Brama se še dalje hladi pod valji. Po četrtem vtiku je bilo že opaziti trganje, približno pol metra od noge navzgor. Od sredine navzgor proti glavi so se trgali le robovi. Njmočneje je bila raztrgana prva brama, ki je bila valjana po 2 urah izenačevanja. Najmanj napak sta imeli brami po 6 in 6,5 urnem izenačevanju. Analiza slabov posameznih bram: Vzorce za analizo skupnega dušika, aluminijevega nitrida in topnega aluminija smo vzeli pri glavi, to je na tistem delu, kjer je bilo najmanj napak in ki se je po valjanju najhitreje hladil. Analizo kaže tabela 3. Primerjava s tabelo 2 kaže, da se je količina A1N, oziroma vezanega dušika bistveno zmanjšala, ko smo dvignili temperaturo ogrevanja. Vendar je Tabela 3 — Sarža EL 2057, vroče založene v peč, temp. ogrev. 1350° C, raztrgane Štev. Al topni brame % A1N ppm N cel. ppm NA1 ppm % vezan, dušika dobitek % 1 0,032 117 93 40 43 27,6 2 0,028 149 91 51 56 41,0 3 0,028 108 91 37 40 55,0 4 0,036 96 84 33 39 55,7 mrzle založene, temp. ogrev. 1300° C, dobre 5 0,031 155 102 55 54 84,0 6 0,034 123 98 42 43 84,0 7 0,024 149 93 51 55 85,0 bila temperatura ogrevanja, kakor kažejo globoke raztrganine v spodnjem delu brame in slab dobitek, še vedno prenizka. Tudi Wiester10 navaja, da so dosegli popolno raztopitev A1N šele pri začetni temperaturi valjanja 1360° C. Tako visoke temperature ogrevanja pa praktično ne pridejo v poštev, zato smo iskali ugodnejše rešitve. 6.2. Mrzlo zakladanje Znano nam je bilo, da nekateri veliki tuji proizvajalci pločevine zakladajo brame v mrzlem stanju, vendar pretežno s flemano površino in da trganja površine praktično ne poznajo. Tudi mi smo že zakladali brame z visokim aluminijem in dušikom, mrzle in flemane. Zato smo menili, da je morda vzrok prav v tem, da je površina flemana. Poskus smo ponovili na preostalih treh bramah šarže EL 2057 (bilo jih je 7), od katerih smo 4 že založili vroče in so se močno trgale. Dve od zadnjih treh bram smo flemali in od njih vzeli tudi vzorce za preiskavo lite strukture. Tretjo bramo smo pustili neflemano. Brame smo ogrevali po običajnem režimu za mrzlo zakladanje pri maksimalni temperaturi komore 1300° C in jih pustili 4 ure na tej temperaturi. Vse tri brame tako flemane kakor neflemana, so se izvaljale z brezhibno površino. Rezultati analize slabov za brame št. 5, 6 in 7 so v tabeli 3. Poskus smo ponovili še na dveh šaržah EL 2097 in EL 2284, od katerih smo po dve brami založili vroči, ostale pa mrzle. Pri obeh šaržah sta bili vroč založeni raztrgani, mrzlo založene (nefle-mane) pa ne. Iz tega lahko zaključimo, da ni flemanje tisti vzrok, da se jeklo med valjanjem ne trga, kakor smo preje domnevali, pač pa ohladitev na navadno temperaturo in ponovno ogrevanje. 7. VPLIV NAČINA IZDELAVE JEKLA NA VSEBNOST DUŠIKA IN NA TRGANJE POVRŠINE MED VROČIM VALJANJEM Vse doslej obravnavane šarže so bile izdelane po postopku z dvema žlindrama, predvsem zaradi strogih zahtev po nizkem žveplu. Znano pa je, da imajo jekla, izdelana z dvema žlindrama, splošno višji dušik kakor jekla, ki so izdelana le pod črno žlindro. Dušik namreč naraste po menjavi žlindre v času rafinacije jekla. Kako izgleda porazdelitev dušika pri naših konstrukcijskih jeklih (C 0562 in St 52 Cb ter St 52 CbV), odvisno od načina izdelave, kaže slika 5. V verjetnostnem diagramu je nanesena na ordinati kumulativna frekvenca vrednosti za dušik, na abscisi pa absolutni iznos dušika v ppm. Po enem in drugem načinu dobimo podobno porazdelitev dušika, le da sta premici vzporedno premaknjeni. Srednja vrednost dušika znaša pri delu s črno žlindro 76,8 ppm, pri delu z dvema žlindrama po 90,9 ppm. Preko 90 % vrednosti je normalno porazdeljenih, okrog 10 % pa jih močneje odstopa, kar kaže odklon premice v desno. Pri dveh žlindrah so ta odstopanja večja; ali točneje, raztros je večji, saj dosegajo posamezne vrednosti tudi preko 160 ppm dušika. Ta velika odstopanja se pri nekaterih šaržah dajo razložiti z nenormalno dolgo rafinacijo, z mehko raztalitvijo in podobno. Večinoma pa se nenormalno velikih odstopanj ne da razložiti in je s tem treba računati. 7.1. Prednosti izdelave konstrukcijskega jekla s črno žlindro Glavna prednost izdelave jekla s črno žlindro nasploh je v manjši vsebnosti plinov. Kakor kaže porazdelitev na sliki 5, je pri naših konstrukcijskih jeklih, če so izdelana s črno žlindro, 65 % vseh vrednosti pod 80 ppm dušika, pri delu z dvema žlindrama pa je le 23 % vrednosti pod 80 ppm dušika, vse ostale imajo višjo vsebnost dušika. Z ozirom na spoznanje, da je nivo dušika pri delu z eno žlindro mnogo nižji kot pri delu z dvema žlindrama, smo začeli kvaliteto Č 0561, nato pa tudi C 0562 namenoma izdelovati le s črno žlindro, če le žveplo ob raztalitvi zagotavlja, da v končni sestavi lahko dosežemo dovoljeno zgornjo mejo 0,045, oziroma 0,035 °/o S. Ta ukrep se je močno odrazil na dobitku (iz-plenu) dobrega materiala, saj je le-ta močno pora- stel in se giblje sedaj v mejah od 84 do 85 % (mesečno povprečje). Površinskih napak pa praktično ni več. Jeklo, ki je izdelano pod črno žlindro, ni več občutljivo na trganje kljub visokemu aluminiju. V tabeli 4 prikazujemo nekaj takih šarž, ki so slučajno padle z višjim aluminijem in so izdelane pod črno žlindro. Iz sestave se vidi, da je dušik na splošno nižji kakor v tabeli 2. Med temi šaržami sta posebno zanimivi šarži EL 2156 in EL 2266, obe z visokim aluminijem in visokim dušikom; prva dolgo in druga hitro ogreta, kar kaže, da čas iznenačevanja in skupni čas ogrevanja pri tako izdelanih šaržah nima nobenega vpliva na obnašanje jekla med valjanjem, oziroma na nagnjenost k trganju površine. Prav tako lahko sklepamo iz teh dveh šarž, da jeklo, ki je bilo izdelano pod črno žlindro ni občutljivo na trganje površine pri vročem valjanju, kljub visoki vsebnosti aluminija in dušika in vročem zalaganju. 8. ZAKLJUČKI Omenjeno delo predstavlja zaključno fazo nekajletnih prizadevanj za rešitev dokaj kočljivega problema trganja površine nizkoogljičnih konstrukcijskih jekel med vročim valjanjem. Rešitev problema pa je v sledečem: 1. Nevarnost, da se bodo nizkoogljična konstrukcijska jekla z visoko vsebnostjo dušika ali aluminija, če so izdelana po dvožlindrnem postopku, trgala med vročim valjanjem, odstranimo, če take šarže pustimo ohladiti in jih mrzle založimo v ogrevne peči. /o 98 97 95 90 o u C 80 ^ k -V / ' / i i..... i < AO 50 60 70 80 90 100 110 120 130 140 150 160 ppm N2 Slika 5 Porazdelitev dušika pri eno in dvožlindrnem procesu Tabela 4 K val. Končna sestava Al N TT temp. temp. čas čas Št. šarže Si Mn Sn top. prič. ogr. izen. ogr. C P S Cu sk. ppm h »C °C h h 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 EL 2113 C 0561 15 39 127 15 47 100 34 36 32 58 355 870 1300 300 540 EL 2130 C 0561 18 40 134 21 28 32 31 61 37 88 535 1000 1300 215 415 EL 2148 C 0561 16 38 113 17 23 29 24 44 33 75 525 920 1300 l10 620 EL 2153 Č 0562 15 33 120 21 18 46 28 33 20 75 925 820 1300 15° 710 EL 2155 C 0562 15 43 122 18 35 25 23 48 33 70 520 1000 1280 300 50C EL 2156 Č 0562 13 46 118 26 37 41 25 67 41 103 415 900 1280 540 900 EL 2196 C 0561 17 31 116 42 33 81 37 39 26 64 63S 700 1250 520 goo EL 2198 C 0561 14 40 117 21 36 36 25 36 31 77 435 1150 1270 350 45C EL 5361 C 0561 17 39 131 14 27 18 16 58 41 93 6* 800 1300 340 745 EL 2221 C 0561 15 36 97 6 19 28 22 33 25 100 450 1030 1290 O40 500 EL 2235 C 0561 16 37 122 40 29 42 26 34 33 80 605 860 1290 210 415 EL 2263 C 0561 18 47 124 14 20 24 20 37 28 77 800 1290 330 ll'5 EL 2265 Č 0561 19 33 98 6 15 25 22 36 34 115 425 960 1300 310 430 EL 2266 C 0562 16 42 125 40 35 37 25 57 47 111 3 1110 1290 0 350 Vrednosti za C, Si, Mn in Cu so v '% X 10-2 Vrednosti za P, S, Sn in Al so v °/o X 10-3 8 skupni aluminij 9 topni aluminij 10 skupni dušik 11 TT — čas od preboda do zakladanja v peč 12 temperatura na začetku ogrevanja 13 temperatura ogrevanja 14 čas izenačevanja na temp. ogrevanja 15 skupni čas blokov v peči Tiste vrste nizkoogljičnega konstrukcijskega jekla, ki jih iz različnih razlogov izdelujemo po dvožlindrnem postopku in ki imajo v končni sestavi, slučajno ali pa namenoma, zaradi doseganja posebnih fizikalnih lastnosti visok aluminij, zakla-damo mrzle v peč, če je v končni sestavi več kot 0,030 % skupnega, oziroma več kot 0,025 % topnega aluminija. 2. Nevarnost za trganje teh jekel tudi zmanjšamo, oziroma odstranimo, če ta jekla izdelamo le pod črno žlindro. Zato manj zahtevne vrste jekla, npr. za debelo pločevino, kjer lahko z enožlindrnim postopkom dosegamo zadovoljivo čistočo, ali če nam nizko žveplo ob raztalitvi zagotavlja nizko končno žveplo, izdelujemo le pod črno žlindro, ker nam višji aluminij v končni sestavi v takem primeru ne škoduje. Rezultati teh ukrepov se neposredno kažejo v povečanju dobitka dobrega materiala in zmanj- šanju površinskih napak na minimum. Tako tudi pri doslej občutljivih kvalitetah sedaj dosegamo enako dobre rezultate kakor pri ostalih mehkih jeklih. 3. Sposobnost za vročo predelavo nizkoogljič-nih konstrukcijskih jekel izboljšamo in nevarnost trganja odstranimo, če dušik v jeklu vežemo z močnimi nitridotvornimi elementi, kot so titan, niob in vanadij. Nitridi teh elementov se raztapljajo pri višji ali pa pri nižji temperaturi, kot je temp. vročega valjanja. Sem spadajo jekla z visoko mejo raztezanja, ki so mikrolegirana z nio-bom in vanadijem in imajo zaradi posebnih fizikalnih lastnosti tudi visok delež dušika in aluminija. Literatura 1., 2., 3. Dahl, Hengstenberg: Archiv fiir das Eisenhiitten-vvesen, 1964, str. 1129 do 1137.