Listek.
125
Dne 6. januvarja t. 1. pa se je predstavljala pri nas toli priljubljena narodna igra »Revček Andrejček«. Naslovno ulogo je igral gospod Ineman, in občinstvo ni bilo z igro nič manj zadovoljno, kakor v tistih časih, ko je to ulogo še igral gospod Borštnik.                                                    Z.
Matice hrvaške knjige za 1. 1895. so nam ravnokar došle, a poročilo  o njih smo morali radi tesnega prostora za to  pot odložiti.
Nova protestantovska knjiga. Prof. Jagič je dobil v roke iz nekega gornje-avstrijskega samostana doslej neznano hrvaško protestantovsko, z latinico tiskano knjigo, ki obsega prevod prorokov in ima tudi lesoreze. Žal, da nima naslovnega lista. Zanimiva je tudi za slovensko književnost, ker se prevod prorokov v Dalmatinovi bibliji strinja s to hrv. knjigo. O tej  knjigi bo prof. Jagič obširneje poročal in razpravljal v dunajski akademiji.
Dela po narodopisni razstavi češkoslovanski.') (Konec.) Iz publikacij, ki so že izšle ali pa se še pripravljajo, omenim samo še: Sbornik Cechu dolnorakouskvch. Redaktor: dr. T. Karasek. Nakladem naro-dopisnčho odboru dolnorakouskeho ve Vidni (Cena 2 gld.). Ta zbornik ima tudi za nas važnost, kajti ne slika nam samo probujenja in razvitka dunajskih Cehov, ampak tudi drugih Slovanov, katerim so bili Cehi učitelji slovanske vzajemnosti. S posebnim zanimanjem se torej čitajo ponatisnjeni spomini Fr. B. Sevčika »Zpev slovanskv a pestovani společenskčho života ve Vidni od r. 1841. až do r. 1862.« Češki narodnjaki so se začeli najprej po gostilnicah in kavarnah shajati ter gojiti petje in godbo. Že 1. 1842. je bila kavarna Hrvata Gerloviča na Bauernmarktu priznano središče Cehov, Hrvatov, Srbov in Slovencev, h katerim se je semtertja pridružil tudi kak Poljak. Prve stalne pevske vaje. so bile 1. 1842. — 43. v gostilnici »Zum Ochsen« v VIII. okraju (zdaj Florianigasse št. 29); ali že 1. 1843. so se nahajale tudi že v drugih okrajih podobne gostilnice, kjer so se vsi Slovani brez razločka narodnosti in stanu shajali. Dne 4. febr. 1. 1844. Je bila tudi v VIII. okraju prva plesna zabava, iz katere so se razvili v naslednjih letih velikanski slovanski plesi. Njih so se udeleževali odlični možje in plemiči iz vseh slovanskih dežel, pa tudi visoka gospoda dunajska, kajti slovanski plesi so prišli hitro v modo. L. 1845. je bil prvi javni koncert, in tudi o takih slovanskih »besedah« se je govorilo v vseh odličnih krogih. Cehi so imeli takrat na Dunaju več imenitnih umetnikov, drugi pa so jim prihajali iz domovine ali iz tujih krajev na pomoč. Za zabavo je skrbel od 1. 1845. dalje odbor starejših rodoljubov. Vstopnina se k besedam do 1. 1848. ni plačevala; vstopnice so se dajale znanim Slovanom, visokim osebam, plemstvu, uradnikom in umetnikom, katerih prijaznost se je hotela pridobiti. Tudi svojega knjigotržca so imeli Slovani že od 1. 1835., namreč Dunajčana V. Benedikta, ki se je marljivo učil slovanskih jezikov. L. 1848. in njega nasledki so pretrgali to mlado življenje, ali njega iskre so tlele dalje, in skoro isti dorevolucijski rodoljubi so že 1. marcija 1. 1859. zopet priredili »slovanski bal«, 1. 1860. oživili slovanske besede, na koncu 1. 1861. pa že premišljevali o ustanovitvi slovanskega pevskega društva, katerega pravila so bila v začetku 1. 1862. predložena in potrjena. Iz njega se je kmalu (1.   1864./65.) izcimila   »Slovanska   beseda*, katere zgodovino je rav-
1) Na str. 64. 1. št. uaj se čita v 2. in 3. vrsti predzadnjega odstavka: //ofickelio //bficich nam. A"ofickdho,   /v"oficich,