Zapiski, ocene in poročila
JAKOB ŠOLAR — SEDEMDESETLETNIK
Konec aprila 1966 ije doseged sedemdeset let Jakob Šolar. Rodil se je 29.,IV. 1896 na Rudinu v Selšiki dolini. Po dovršenem ibogoslovjoi (1919) ije študiral silovenščimo in frainooščino na 'lijubljans-ki liilozofski fakulteti (1919—1922), v fonetiki, jszifcioslovijiu iin literarnih vedah pa se je specializiral v Parizu (1922—1924). Po diplomii je do aprila 1941, ko .so ga Nemci pregnali, Ibil profeSoT na šemtvliški gimnaziji, inato Ido 1944, ko Ije mioral v Dachau, ma istem zavodu v Ljutoljani. Po vojni je bil več let zmajistvem in višji znanstveni sodelavec Inštituta za slo venski jezik pri Slovenski akademiji ananositi in umetnosti.
Na slavističnem področju je bil ali je še dejaven: 1. kiot orgamizator institucij, ki so naš pouk jezika ,in slovstva na nekdanji nižji gimnaziji dvignile na znatno višjo stopnjo; 2. kot soavtor jezikovnih priročnikov; 3. kot znanstveni delavec in organizatoir.
Glede p-rvega: v profesorskem dnuštvu je isprožil lustanovitev odseka za šolsike knjige in ga vodil do 1941; idajal je pobudo za apisovanje dobrih učnih knjig; zamislil in urejeval je iepioslovno zbirko Cvetje iz domačih in tujih logov i(20 + 2 zvezka), prednico povojnega Klasja in Kondorja; bil je eden izmed sestavljavcev novih čitank za nekdanjo nižjo gimnaiziijo.
Soavtor je naslednjih udbenikov: Breznikove SJovensAe slovnice (3. in 4. izdaja, paragr. 1—6), Slovenske slovnice HI—IV (1940), Slovenske slovnice 1947 (in 1956 in 1964), Slovenske jezikovne vadnice za nižje gimnazije (I. del 1952). Ti priročniki pomenijo v marsičem (npr. poseibno v glas-oslovju) korak naprej od Breznifcovih; je pa res, da je v njih zaradi velikega števila soavtorjev, znanstveno precej heterogenih, oškodovana potrebna enotnost pogledov in enaka zanesljivost podatkov in utemeljitev v posameznih slovničnih področjih. (To in ono je sploh boljše pri Brezniku.)
Solanjev znanstveni jezikoslovni lik kaže širšemu občinstvu predvsem teoretično ozadje poglavij o slovensikem glasoslovju v Slovenskih slovnicah in Siovenslcem pravopisu 1962 (pa tudi 1950), anansitvenemu interesentu pa zlasti razprave in članki o alo-veniskem gla.soslovju (deloma tudi zgodovinskem) in pravopisu. Primemo pozornost zasluži Solarjevo recenzentstvo znanstvenih del (ocenjeval je F. Ramovša, F. Bezlaja, A. Bajca, v uvodu toj ige Jezik naših časnikarjev in pripovednikov tudi A. Breznika). Ob Breznikovih raziskavah jezika in stila naših časnikarjev in pripovednikov je razvil močno primemo stališče do vprašanja jezikovne čistosti. — Sicer je še poročal o marsikaterem jezikoslovnem delu.
Objavljal je v AslPh, ČJKZ, S, Cvetju, SR, SJ, JiS. (Kot sem obveščen, izide bibliografija njegovih del v Glasniku Mohorjeve družibe).
Jakob Šolar je eden izmed ustanoviteljev Slavističnega društva (ki ima tudi status znanstvene institucije), ves čas je bil v uredništvu njegovega predvojnega glasila (Slovenski jezik, 1938—1941). F. Ramovš je cenil Solarjevo delo v Inštitutu za slovenski jezik (leksikografsiko, načrt opisne slovnice, delo za fonetiko).
Posebno v poljudnoznanstvenih spisih in kritikah, pa tudi v znanstveni izdaji Detelovega zbranega dela, Jakob Šolar uveljavlja tudi svoije literamoestetsfce nazore.
Prevajal je iz francoščine.
Ob sedemdesetietnici mu kot še vedno najbolj živemu in jezikoslovno najnaprednejšemu med najstarejšimi učenci F. Ramovša in A. Breznika želimo, da bi še dolgo razmišljal in pisal o slovenski besedi, naj bo z jezikoslovnega ali literarnega stališča.
J. Toporišič
161