Poglabljati deniokratizem v delu orga- nov oblasti, razvijati aktivnost delovnih ninoiic pri upravljanju države iu sociali- stičnega gospodarstva ter pri izvrievanju vseh drugih družbenih nalog, usmerjati državljane v tvorno razvijanje socialistične demokracije, razvijati kritičnost, dvigati zavest« in ponos svobodnega socialističneita človeka — to je osnovna naloga organi- zacij Osvobodilne fronte v idejnopolitičnem pogledu. Iz resolucije III. kongresa OF Savinjski vestnik LETO IV., STEV. 24 — CENA 3 DIN Ureja uredniški odbor. Odgovorni ur«dnik Tone Maalo. Naslov uredništva: Celje, Titov trg 1. Telefon 7. Tiska Celjska tiskarna v Celju. Poštnina plačana v gotovim. Četrt- letna naročnina 54, polletna 108, celoletna 216 din. Savinjski vestnik izhaja vsako soboto. Celje 16. Junija 1951 GLASILO OSVOBODILNE FRONTE MESTA CELJA, OKRAJEV CELJA-OKOLICE IN ŠOŠTANJA RANA KOŠNJA - NAJBOLJŠA KOŠNJA Oa^ košnje je pied nami. Nuj/gotlii jši kosci so vrgli pive redi. Toda letošnja innliasta narava zelo skopari z lepim sončnim vremenom, kar zelo otežkoča košnjo in spravljanje sena. Zaradi zadostne vlage v tej pomladi bo pridelek krme prav dober. Da je bilo še nekoliko več toplejšega vre- mena, bi bila letina vsekakor še obiln 'jša. Rana košnja je najboljša. Toda dosedanje nestalno vreme nas zelo ovira, zato moramo še posebno paziti, da izkoristimo vsak za to primeren dan. Naj])oljši in najpreprostejši način sn- šenja sena je seveda običajno sušenje na travnikih. Če pa nas zaloti daljše deževje, se moramo poshižiti tudi dr igih načinov sušenja kot v kozolcih, ostrvih itd., kar je seveda zamudno d »lo, vendar pa boljše, kakor da bi se /aradi deževja seno pokvarilo. Pri dalj časa trajajočem slabem vremenu moramo paziti, da se seno, spravljeno v kopice, ne ugreje in splesni. Taka krma je za živino zelo škodljiva. S pravočasno prvo košnjo si zagotovimo dobro drugo košnjo otave. Trava, košena v času cvetenja, vsebuje naj ve' hranilnih snovi, je duhteča in sočna in jo živina rada je. \ S košnjo so že pričeli v Savinjski dolini. K rani košnji pristopajo tudi delovne zttdruge. Najboljši do scda"^ so na ekonomiji v Založah, ki so kljul) neprikladnemu vremenu že izvršili nad polovico košnje. Še nekaj lepih dni - i)a,l)odo gotovi. i Savinjski hmeljarji izbirajo najboljše za bmeljarski svet v Savinjski dolini je te dni živahno. Hmeljarji izbirajo najboljše med se- boj v hmeljarski svet, ki se bo sestal v nedeljo v Žalcu. Sestanki, na katerih I)redlagajo in volijo bodoče člane hmeljarskega sveta, so zelo dobro obiskani. Kako ne bi bili, saj se hme- ljarji dobro zavedajo, da bo svet nji- hov osnovni in važen posvetovalni or- gan pri Hmezadu, da bodo člani sveta posredovali med Hmezadom, kmetij- skimi zadrugami in njimi samimi. Hmeljarski svet bo na svojih sejah razpravljal o vseh predlogih za dvig in razvoj hmeljarstva, nadziral bo razdeljevanje vseh pripomočkov za izboljšanje hmeljarstva itd. Hmeljska polja so v Savinjski doli- ni razmeroma dobro obdelana. Trakto- risti so zadovoljivo opravili oranje in ostala dela. Prvo trebljenje in preve- zovanje je že zaključeno, ne bo dol- go, ko bodo hmeljarji zaključili že drugo trebljenje. Nasade bodo začeli obsipavati po 20. juniju. Te dni pa bodo hmeljarji prejeli dušik, amonio salpeter in kalijevo sol. S tem gnoji- lom bodo znatno zvišali pridelek hmelja. Pri dobavah hmeljevk so imeli letos .veliko težave, saj se je dobava zaka- snila za mesec dni. Vendar je Hme- zadu uspelo nabaviti hmeljevke, pred- vsem za drugoletni nasad. Hmeljarji so si začasno pomagali tudi na ta na- čin, da so postavljali k nasadom kraj- še hmeljevke, sedaj pa poleg teh stavljajo večje. Delavci Hmezada so se trudili pri prevažanju hmeljevk, pre- važali so jih celo s Pohorja, vagonske pošiljke pa so razkladali ob vsakem času, tudi ponoči, če je bilo potrebno. Pred kratkim so hmeljarji prejeli sladkor. Za lanski prvovrstni in dru- govrstni hmelj so prejeli 5 kg slad- korja, za tretjevrstni in četrtovrstni hmelj pa po 4 kg sladkorja za 100 kg oddanega hmelja. Ta ukrep so z ve- seljem pozdravili, kajti s tem so bili nagrajeni pridni in vestni hmeljarji. Zaradi deževnega vremena je delo na luneljiščiii v zaostanku najmanj /a 14 dni, kljub temu pa je med hme- ljem že zelo živahno. Kmalu bo prišel čas obsipavanja in čas obiranja. Ta- \xni se bodo iz vse Slovenije zgrnili v Savinjsko dolino obiralci, ki bodo s pridnimi rokami obirali naše zeleno zlato — bogate devize. F. L. Zadružniki v Arji vasi pričakujejo dobro letino »če bo le nekaj štirinajst dni vzdr- žalo lepo vreme, bomo z letošnjo letino odtehtali lansko sušo,« pravi predsed- nik zadruge Ulaga. Dež je zadružnikom iz Arje vasi močno nagajal. Ženskam se je na nji- vah do gle/njev vdiralo v razmočeno zemljo, ko so obdelovale pridelek. Ko- ruza se je komaj videla iz zeli, ki se je v vlagi močno razbohotila. Vendar vlaga rastlinam ni škodila. Razzelenelo se je, da je kaj. Trava na zadružnih travnikih je taka, da jo je veselje po- gledati. To je dobro, da zadružniki ne I)odo vihteli kos, temveč (hx bodo koš- njo opravili s traktorji, kajti drugače bi se pošteno potili, saj trava sega do pasu odraslemu možaku, gosta je pa tako, da se kar prepleta. Letos je zadruga dobila dva nova traktorja znamke »Stever«. Traktorja res nista kdo ve kaj velika na pogled. Toda njihova uporabljivost je nekako taka, kot pravijo Nemci: »Miidchen tiir alles'. Uporaben je kot kultivator. Gibčno se pomika med limeljskimi vrstami. Na travniku kosi, obrača seno in grabi. Z malo preureditvijo se spre- meni v škropilnico hmelja. Pri oranju vleče dvobrazdni plug itd, . Te dni so začeli zadružniki graditi novo zidano barako za nilatilnico. Ta je bila potrebna, ker doslej niso imeli primernega zračnega in pokritega pro- stora, kjer bi lahko ob vsakem vre- menu mlatili. Predsednik je nabavil tudi novo mlatilnico, ki v eni uri omlati 1100 kg žita. Hmelj bo letos mnogo boljši kot je bil lani. Lanskega pridelka se savinj- ski hmeljarji neradi spominjajo. Za- radi suše je bil pridelek najslabši v zadnjih desetletjih. Seveda tudi letos lahko še vedno kaj pride. Toda če ne 1)0 toče, si obetajo zadružniki pri hme- lju lepih zaslužkov. Svojčas je zadruga nameravala v Celju odpreti lastno tržno stojnico, da bi posegala v »bitko« s tržnimi cena- mi. To misel so opustili in tržne pri- delke odvajajo zadružnemu skladu, ki edini lahko s pomočjo vseh zadrug redno intervenira na trgu. Spominska svečanost v Ravnah nad Šoštanjem \ gor:>ki vasi Ravne nad Šoštanjem v bližini Graške gore so bile med okupacijo srdite borbe 14. divizije z okupatorjem. Najtežja borba je bila februarja 1944, ko je bila divizija na svojem pohodu na Štajersko. Divizija je imela tu precej žrtev. Pod kmeti- jo vaščana Osrednika je za gozdnim potom pokopanih 15 borcev, nad hišo kmeta Mehača pa trije nepoznani par- tizani. Pozneje so vse pokopali v sku- pen grob pri Mehaču. Na pobudo Me- hača je Zveza borcev začela priprav- ljali material za ispominsko ploščo. Vaščani so delali dve nedelji, da so končno postavili ploščo, katero so na- ročili iz Šoštanja. Svečano odkritje spominske plošče bo 17. junija ob 10. uri dopoldne. Ra- venci želijo, da bi svečanosti priso- stvovalo čim več ljudi, posebno pa še bivši borci in oficirji 14. divizije, ki so so takrat borili za svobodo Šta- jerske. PilotBranivoj Majcen v borbi z gorečim letalom Jugoslovansko potniško letalo, ki vzdržuje progo Beograd^—Munchen— Frankfurt je 8. junija nad MiAnche- nom začelo goreti. Vnel se je zaboj s kemikalijami. V nevamosti je bilo 10 poitniikov in visi i61ani piosadke. Pri- sotnost posadke, predvsem pa prvega pilota Branivoj a Majcena, je rešila potnike gotove smrti. Majcen je z le- talom pristal na majhnem travniku bli- zu Miinchena. Potniki so se vsi -rešili iz letala, ki je takoj po pristanku po- polnoma zgorelo. Med potniki je bil tudi 15 letni George Allen, sin ame- riškega veleposlanika v Beogradu. Člani posadke so dobili manjše ope- kline. Naslednji dan so z novim leta- lom nadaljevali pot. V Beogradu so potniki iz zahvalnosti poljubljali pi- lote, ki so jih-8 svojim prisebnim duhom rešili smrti. Rlot Borivoj Majcen je Celjan. Prezidij Ljudske skupščine FLRJ je odlikoval pilota Branivoj a Majcena za svoje hrabro zadržanje z ordenom za- slug za narod II. stopnje in z Medaljo za hrabrost. Odlikovanje so sprejeli tudi ostali člani posadke. Malo več pozornosti ljudem, ki so s svojim delom veliko doprinesli k skupnim uspehom Okrajno poverjeništvo za delo Ce- Ije-okolica je v zadnjem času obra- vnavalo nekaj primerov zaposlitve, ki resno opozarjajo na to, da moramo ljudi bolj razumeti in z njimi pravil- no ravnati. Eden od teh primerov je bil tov. Gogala, bivši funkcionar sindikata. Tovariš je bil dolgo časa predsednik področnega odbora gozdnih delavcev. Pri reorganizaciji sindikata je bil premeščen na drugo delo, kjer je tež- ko zbolel, da je moral oditi na zdrav- ljenje in na bolniški dopust. Pred kratkim mu je dopust potekel. Koliko poti je napravil, kolikokrat je potrkal na razna vrata in prosil, da bi ga za- poslili; to bi lahko povedal tov. Goga- la sam. Bilo je polno izgovorov, biv- šega sindikalnega funkcionarja so se izogibali, dokler za njegov primer ni zvedel okrajni invalidski odbor v Celju. Na svoji prvi seji so vzeli v pretres njegov primer in mu tudi že našli zaposlitev. Oni — invalidi, so ga razumeli, ni jih motilo njegovo zdrav- stveno stanje. Vedeli so, da mora biti tov. Gogala zaposlen, ker je to s svo- jim delom zaslužil in ker mora preži- veti sebe in svojo družino. Podoben primer je s tov. Dobo vi- škom, ki je bil predno se je razboleL zaposlen na lesno industrijskem obra-j tu v Št. Juriju pri Celju. j Upravnik za delovno silo je par-l krat posredoval pri omenjenem pod-j jetju, da bi ga ponovno zaposlili pri-j šlo je tudi do formalne potrditve, ka-l tera se ni izvedla. Pred nekaj dnevi sta o tov. Dobovi- šeku sklepala oba upravna odbora na podjetju v Celju in obratu Št. Jurij. Sklepala sta in sklenila ter dala pi- smeno izjavo: »Upravna odbora sta prišla do zaključka, da v zvezi novih gospodarskih uredb, ki zahtevajo aktivnost obrata in prectpisujejo sa- mostojnost podjetja in z ozirom na' stanje delavcev v obratu, tov. Dobo vi- šek ne more biti zaposlen.« Kratko in jasno, ker novi gospodar- ski ukrepi zahtevajo aktivnost... ne more biti .sprejet... Navedena in drugi primeri povedo dovolj jasno, da bo potrebno še pre- cej predavanj, mnogo pojasnjevanja in prepričevanja, da bodo nekateri spremenili svoje mnenje in odnos do ljudi,, ki so dali od sebe mnogo — mogoče celo več kot nekdo od tistih, ki sedaj sklepajo o njihovi bodočno- sti in zaposlitvi. Delovna zakonodaja je dovolj jasna, poleg tega pa, kar je najbolj važno, socialistična. Kot tako jo moramo ra- zumeti in izvajati. Zeparka s celjskega trga pod kliučem Zadnje mesece lanskega leta in le- tos je neznan storilec izmikal na trgu v prodajalnah Mestnega magazina iz torbic in cekrov odjemalcev denar, nakaznice in denarne bone. Oškodo- vani so primere prijavili, vendar sto- rilcu niso prišli na sled, pač pa so v Marijini cerkvi našli večkrat izpraz- njene denarnice. Ni dolgo tega, ko je Mesaric Jožica na trgu pri nakupovanju zalotila tujo roko v svoji torbici. Lastnica roke z dolgimi prsti je bila Užmah Fran- čiška iz Zgornje Hudinje. Mesaričeva je storilko takoj prijavila. Hišna preiskava pri Užmahovi je našla sledove večih tatvin. Varnostni organi so kmalu spoznali, da so z Užmahovo ujeli »dragocen« plen. Frančiška Užmah je stara 40 let. Sčasoma 'se je izvežibala v spretno žeparko. Kot lovišče za prisvajanje tuje lastnine si je izbrala trg in tr- govine. Tu je kradla iz torbic, žef)ov in cekrov nakupovalk denar, bone in živilske nakaznice. Mnogo žena je obupano odšlo s trga v zavesti, da je ob nakaznice in morda celo ob zadnji denar, a doma jo čaka družina, ki ho- če jesti... Porabijive stvari je Užma- hova shranila, denarnice in druge reči, ki bi jih lahko lastniki spoznali za svoje, je odvrgla deloma v Marijini cerkvi, deloma na poti domov, druge pa je doma zažgala. Pri tem početju je bil sokriv tudi Ignac, njen mož, ki je vedel za početje svoje žene in se posluževal ukradenih reči. Kupovala sta pijačo, likerje, žganje in podobno, v taki meri, da se je sosedom čudno zdelo od kod imata toliko denarja. Na sodišču 'so žeparki dokazali ve- liko število tatvin. Škoda, ki jo je storila okradencem znaša okoli 200.000 dinarjev. Sodišče ji je prisodilo visoko kazen kt)t opozorilo drugim, ki bi si hoteli prilaščati tujo lastnino in zato, ker je za svoje žrtve izbirala preproste ljudi in jim s tem jemala osnovna sredstva za življenje. Užmah Frančiške so vtaknili pod ključ za sedem let, nje- nega moža pa za leto in pol. S tem pa ni rečeno, da so naše denarnica se- daj neogrožene. Če bi žene^ bolj pa- zile na svoje reči, bi tudi Užmahova ne dobila tako visoke kazni. Rejci malih živali so se združili v svoji rejski organizaciji že dalj časa so se kazale težnje, da bi se v Celju ustanovilo društvo, ki bi združilo v eno celoto vse rejce in lju- bitelje malih živali, vendar pa dolgo Časa ni bilo nikogar, ki bi za to dal pobudo. Vendar je končno okrajno po- verjeništvo za kmetijstvo s sodelova- njem nekaterih gojiteljev malih živali sklicalo ustanovni občni zbor društva dne 27. maja t. 1. Udeležba rejcev je bila zadovoljiva, kar je dokaz velike- ga zanimanja za napredek ter nadalj- nji gospodarski razvoj društva. Osnovanje te organizacije je vse- kakor precejšnja gospodarska prido- bitev, posebno za našega malega člo- veka. Glavna naloga rejske o^-gauiza- cije bo prdvsem skrb za čim širšo popularizacijo reje čistopasemskih go- spodarskih vrst malih živali ter po- sredovanje pri nabavi in prodaji. Društvo bo takoj pričelo izvajati se- lekcijsko odbiro plemenskih živali in voditi rodovnik, ker le na ta način je mogoče preiti na naprednejšo gospo- darsko rejo, ki je po vseh naprednej- ših deželah uveljavljena že desetletja. Društvo, ki je bilo tako rekoč šele formirano, že šteje nad 50 članov, kar priča, da je malemu gospodarstvu za- črtana prava pot in zagotovljeno nje- govo uspešno gospodarsko udejstvo- Tanje. Kako so pri nas zaščitene matere in otroci Nadaljujemo s člankom, ki smo ga načeli v prejšnji številki: KAKŠNE UGODNOSTI IN PRAVICE UŽIVAJO NOSEČNICE Velika pridobitev za žene nosečnice je uredba o obveznem pregledu. Vsa- ka nosečnica mora biti zdravniško pregledana v četrtem in osmem ko- ledarskem mesecu nosečnosti. Ob pri- liki prvega pregleda prejme nosečni- ca zdravstveno knjižico, kamor so vpi- sane vse' potrebne preiskave. Na po- dlagi knjižice ima nosečnica, ki spada pod zagotovljeno preskrbo pravico do VP kart. Nosečnice izven garantirane preskrbe imajo pravico do petkratne- ga obroka sladkorja in sicer 400 gr vsak obrok. Te ugodnosti uživajo le one, ki so zdravniško pregledane. No- sečnice naj pazijo in vztrajajo, da do- bijo kar jim pripada. Nosečnice prej- mejo tudijC?are karte. Ob porodu ima vsaka žena brez- plačno zdravniško pomoč. V primeru, da je nosečnica bolna, ima tudi brez- plačno zdravljenje. Brezplačno zdrav- ljenje uživajo tudi vsi spolno bolni, tuberkulozni in bolniki z akutnimi infekcijskimi boleznimi. Naj omenimo še pravice, ki jih ima- jo zavarovanko fjj nosečnosti. Da^^i- ravno to določa uredba, skušajo neka- tera podjetja to po svoje prikrojiti. Vsaka nosečnica ima pravico do 90- dnevnega porodniškega plačanega do- pusta in to 45 dni pred in 45 dni po porodu. Z dovoljenjem uradnega zdrav- nika ima pravico izkoristiti 24 dni predporodnega dopusta po porodu. Razen te ugodnosti se nosečnicam za opremo otroka izplača 2000 din, če je I vsaj eden od roditeljev bil zaposlen vsaj šest mesecev pred porodom. No- sečnica, ki je sama zajjoslena dobi ves čas v porodniškem dopustu in še tri mespce po porodu po 600 din mesečno za izboljšanje prehrane. O skrbi^ za doječo mater in otroka bomo i)isali prihodnjič. Kmečki pridelki iz Srbije na celjskem trgu V okolici Šabca uspešno deluje 19 kmetijsko obdelovalnih zadrug. Vse te "zadruge so ustanovile svoje lastno odkupno podjetje, 'ki razpečava pri- delke na trg. Eno poslovalnico je pod- jetje postavilo v Beogradu a drugo pri nas v Celju. Dosedaj so iz Šabca pri- peljali na celjski trg le grah, čebulo in med. Vsi ti prehranbeni predmeti so cenejši od naših domačih, dasiravno vračunajo stroške prevoza. Količine, ki jih podjetje pošilja v Celje so tako velike, da jih tukajšnji prodajalec ne more sam razprodati. Zato daje svoje blago na razpolago tudi državnim trgovinam. Seveda bi bilo mnogo boljše, če bi podjetje iz Srbije samo razprodalo blago med po- trošnike in odbilo ceni zaslužek, ki ga daje celjskim posredovalcem. Tako bi njihova intervencija bila še uspeš- nejša. Odkujfna podjetja v Celju je treba glede odnosa do podjetja iz Šabca grajati. Prve dni je prcJUpjalec v Ce- lju dobil velike količine graha. Ker še ni imel skladišča ga je ponudil celj- skim odkupnim podjetjem, katera pa graha niso hotela sprejeti. Res je, da je lupina bila malenkostno pokvar- jena, vendar zrnje je bilo brez napa-j ke. Kaj je prodajalec storil? Vedel je, da sam tega ne bo mogel razprodati. Še predno se je grah mogel zares pQ- k\ariti, ga je razdelil med ljudi za- stonj. Da bi ga zaradi tega pohvalili, ker je zastonj delil grah in ga morda v tem pogledu stavili za vzgled, to ne bi bilo pravilno. Vendar je njegov ukrep dokaz, da podjetje iz šabca ni- ma namena vleči dobiček, temveč da preskrbi trg z živili. Marsikatero n&še nodjetje bi rajši pustilo blago segniti, kot da mu spusti ceno ali pa ga celo razdeli brezplačno. V tekstilni tovarni v St. Petru gradijo sindilcalno dvorano Sindikalna podružnica in vodstvo to- varne sta sklenili, da bodo poleg že obstoječega rdečega kotička zgradili tudi dvorano. K izvršitvi sklepa so že pristopili. S prostovoljnim delom pomaga 59 članov podružnice. Glavni zidovi že stojijo, strešno opeko bodo izdelali v opekarni sami in ne l>o dolgo, pa bodo imeli lep ■^rostor, ki jim bp služil za zasedanja delavskega sveta, za sindikalne 'se- stanke in vse druge prireditve. Ne bo jim treba več plačevati 2000 din za ,uporabo dvorane, kakor je bilo to do sedaj. Lep je napredek tako majhne tovarne. Zelo čudno je. da kaj takega ne more storiti Železarna v Štorah, kjer so po- trebe in zahteve neprimerno večje. Na \sak način tako razumevanje zasluži priznanje. ALI SI ŽE PORAVNAL RAZLIKO MED STARO IN NOVO NAROČNINO? NAROČNIKOM, KI NAM NAROČNINE OZIROMA RAZLIKE ZA PRVO POLLETJE NE BODO NAKAZALI DO 50. VI. 1951 PO ŽE SPREJETIH POLOŽNICAH, BOMO LIST USTAVILI, DOLGUJOč ZNESEK PA IZTER- JAU PO PRAVNI POTI. ^^^^^^ »SAVINJSKEGA VESTNIKAc stran 2 »SAVINJSKI VESTNIK« dne 16. junija 1951 Stev. 26: Novice iz naših okrajev IZ CELJA IZREDEN USPEH CELJSKE RIBOGOJNICE Celjski ribarski zadrLigi se je v le- tošnji pomladi vsled stalno velike vode le s težkim trudom posrečilo dobiti iia drstu en par sulcev. Ikernica je bila težka 6 kg, mlečnik nekaj dkg več. Pri smukanju je dala ikernica 5600 iker. katere smo položili v korita naše nove ribogojnice. Ikre so dobile po 24 dneh oči. V celotnem času je izpadlo le 36 mrtvih iker vse druge so ^bile oplojene in so dobile oči. Ves čas va- ljenja se ni pokazala plesen, dasi niso bile ikre niti enkrat prane. Ta izreden uspeh je pripisati odlični vodi, ki je imala enakomerno tem- peraturo 5" C ves čas valilne dobe. Iz- valilo se je torej 99.36%, kar je gotovo redek uspeh. z. a. ZAKLJUČEK GOSPODINJSKEGA TEČAJA V GABERJU \ (Jaberjii so jo v nedeljo /aključil gospodinjski tečaj. C.ojenke so prire- dile ob tej priliki ])rav prisrčno go- spodinjsko razstavo. Razstava je bila v Domu Kladivarja v Gaberju in je prikazala poročno mizo, za zajtrk po- grnjeno mizico, dietetično mizico, no- voletno, godovno in »pomladansko mi- zo, pustni kotiček ter mizo z ostalimi kuhinjskimi izdelki, kakod tudi do- jenčkov kotiček. Razstavljena so bila tudi ročna dela, ki so\jih tečajnice iz- delale med tečajem. Seveda je bila razstavna dvorana primerno dekori- rana s preprogami, slikami in risbami, ki so služile kot pripomoček pri teo- retičnem pouku. /večer je bil poslovilni večer, ki so ga posetili tudi predstavniki obla- sti in množičnih organizacij. Od Sveta za prosveto in kulturo vlatle Ljudske republike Slovenije sta posetila ob zaključku tečaja gojenke tudi tov. po- močnik Miloš Ledinek in prosv. ins]). Majcenova. Tov. i)oinočnik je sprego- voril iiovzočini vzpodbudne besede. C5!>\cščamo prebivalstvo, da bo jio počitnicah drug' gospodinjski tečtij in vabimo posebno gospodinje in dekleta iz delavskih družin, da se pravočasno prijavijo. Prijave zl)ira tudi .\FŽ Cu- berje. ŽRTEV MU JE UŠLA KAZP:N PA NE... Nedavno so je \ Celju jjred okrij- nini sodiščem zagovarjal i)riletni An- ton Kroflič iz Malih Dol ])ri Vojniku zaradi poizkusa uboja. Kroflič je i>o- sestnik in ima že nekaj otrok. Letošnjo pomlad je v domači vasi streljal na Kroflič Matijo, svojega oddaljenega sorodnika iz lju])()suinnosti na mlado- letno K. M. Obtoženi je skušal svojo krivdo zvaliti na duševno zmdenost, ki na| bi izvirala iz medvojnega časa. Raz- prava pa je dokazala, da je KrofliS Anton dvakrat na|)adel Matijo z na- menom, da ga ubije. Da svojega na- sprotnika Kroflič Matijo ni zadel se ima zahvaliti le svoji roki, dasiravno se je zagovarjal, da je fanta hotel s streli le ustaviti (kdo bi se pred streli ustavil?). Tudi izpovedi prič so bile za Kroflič Antona obtežilne, tako, da je končno pod težo dokazov ])riznal svoje dejanje kot premišljen naklep. Sodišče ga je obsodilo na štiri leta odvzema prostosti. TEDENSKI PREGLED DOGODKOV $IROM PO SVETU... V OZN SE rOSVETUJEJO O TKREPIH ZA KONČANJE VOJNE NA KOREJI Vlade držav, ki so članice OZN, se po- svetiije.jo o korakih, ki bi jih morali Zru- ženi narodi napraviti, da se,konča korejska vojna. Trygve Eie je izjavil, da bi prene- hanje sovražnosti na Koreji z obojestran- skim poroštvom pomenilo velik korak na- prej. Francoski delegat l-acoste je dejal, da je spopad na Koreji morda tista cena, ki jo je bilo treba plačati, da se človeštvo iz- ogne tretji svetovni vojni. NA KOREJSKEM BOJIŠČU SE VOJNA VIHRA NADALJUJE Kljub vsem poizkusom za kompromisno rešitev spopada na Koreji se vojna vihra ni polegla. Kitajci in Severnokorejci so v dosedanjih operacijah utrpeli velike izgube, vendar ne - kanejo nobeno volje, da bi pre- nehali sovražnosti. Glavnina nasprotnikove vojske se še vedno umika pred silami OZN. Čete združenega poveljstva so zasedle Čor- von in Kumhva. S tem je bil razbit ki- tajski »železni trikotnik« in odprta pot k Fenjangu. Te dni je korejsko bojišče obi- skal ameriški obrambni minister Marshall. GROMIKO NEUTRUDNO VZTRAJA PRI SVOJEM Nešteti sestanki v Parizu so bob ob steno. Nekajkrat so se namestniki razšli, ker je sovjetski predstavnik neverjetno trdovraten v svojih zahtevah. Zapadni pomočniki mi- nistrov s«.ušajo Grc^ika progovoriti naj pristane na zasnovan osnutek dnevnega reda. da bi se štirje ministri lahko sestali, vendar Gromiko vztraja, da ne pristane prej, do- kler ne bodo postavili na dnevni red še vprašanje Atlantskega pakta. NOVICE NA KRATKO . . . Ženeva. — Gospodarska komisija OZN za Evropo je sprejela jugoslovansko resolucijo o bodočem delu tega telesa Združenih na- rodov. l^ondon. — V Angliji je nastalo veliko raz- burjenje zaradi izginotja dveh angleških diplomatov. 15.000 detektivov od Sicilije do Stokholma je na delu, da. ju najdejo. Ver- jetno je, da se oba diplomata nahajata nekje v sovjetskem bloku. New York. — Gospa Roosevelt je v raz- govoru z dopisnikom Tanjuga izjavila, da bo podpirala sodelovanje med ZDA in Ju- goslavijo. Pokojni predsednik Roosevelt je bil Jugoslaviji zelo naklonjen in ' je 27. ma- rec označil za »preobrat v Hitlerjevi usodi.« V NEKAJ BESEDAH . . . Trunian bo od senata zahteval še 7 mi- Ijard za oborožitev. — Avstrijski preziden^ dr. Koerner bo 21. junija zaprisegel. — 16. junija se bo beljgijski kralj Eeopold od- povedal prestolu. — V Vzhodni Nemčiji je zletela v zrak velika električna centrala v Oberoderwitzu. \— Velika Britanija se še vedno poteguje za sprejem Kitajske v OZN. — V Ameriki letošnja žetev dobro kaže, ra- čunajo, da bodo pridelali več kot .S30 mili- jonov metrskih stotov pšenice, od tega bodo namenili za izvoz več kot 80 milijonov me- trskih stotov. ...IN V DOMOVINI NA HRVAŠKEM SO BIEE VELIKE POPLAVE Stalno deževje in nalivi so povzročili na Hrvaškem velike poplave, kakršnih ne pom- nijo zadnjih petdeset let. Samo v vzhodnem delu Hrvaške je bilo pod vodo 30.000 ha zemljišč. V virovitskem okraju cenijo škodo na 10 milijonov dinarjev. NAŠI RAČUNSKI STROJI V INOZEMSTVU Zagrebška tovarna računskih strojev bo letos poslala prve pošiljke svojih izdelkov v Grčijo in Turčijo, ki so bili na razstavah v inozemstvu zelo dobro ocenjeni. PRAV NA KR.4TKO . . . V Beograd je prispel angleški znanstve- nik Viktor Fader, ki bo pri nas imel več predavanj o upravljanju velikih podjetij. — \' Makedoniji, Črni gori in Istri je napočil čas žetve. — Reka bo dobila močnejšo ra- dijsko oddajno postajo. — V Samoboru je začela obratovali nova tovarna stekla. — V osješki oblasti imajo za 75 milijonov ne- idočega industrijskega blaga. O B 3 \ \ E Ravnateljstvo II. gimnazije v Celjn obvešča vse dijake, da se vrši vpisovanje za vse raz- rede v sredo dne 27. junija t. 1. od « do 12. ure dopoldne. Za novince, to je I. in IV. razred bo vpiso- vanje 28. 6. ob istem času. Mladinci in mladinke, ki želijo letos na taborenje, naj se javijo od 17. do 20. junija na Mestnem komiteju LMS. Posebej opo- zairJamo na to učence v gospodarstvu. OBVESTILO : Avto-moto društvo »Šlander Celje, ob- vešča svoje člane, motoriste in automobiliste, da priredi v nedeljo, dne 17. junija skupni izlet na Gorjane, kjer bodo gorske dirke za rep. prvenstvo SI..S. Zbirališče pred društvenim lokalom ob 5. uri. Odbor OBIŠČITE VELIKI CIRKUS »KOLOSEUM« Predstave vsak dan od 15. junija dalje ob pol 5 in pol 9 zvečer na »Zelenem travniku«. V nedeljo matineja ob 10 dopoldne, po- poldne ob pol 3, ob pol 5 in ob pol 9 zvečer. Predprodaja vstopnic dve uri pred pričetkom predstave. Vabljeni! ŽGANO APNO pi-vovrstne kakovosti "imal stalno na zalogi »Gradbeno podjetje za^ družnega sklada OLO Celje-okolica Celje«| PRODAM novo kolo in ročni voz 400 nosilnosti. Naslov v upravi. j PRODAM DVOSTANOVANJSKO hišo v Svl Petru v Sav. dol. — Krulej Jakob, Do-j berteša vas 69, Sv. Peter v Sav. dolinii PRODAM PASTO za parket v dozah poj 8.50 kg. Naslov v upravi. \ PRODAMO popolnoma novo kompletna spalnico iz trdega lesa. Naslov v upravij ZAMENJAM 3.20 m svetlo-rjavega, črtastega kamgarna za temno-sivega, enobarvnega. Vprašati pri krojaču Anderliču. LEPO STANOVANJE blizu postaje, obsto- ječe iz ene sobe in kuhinje zamenjam za enako v središču ali bližini mesta. Naslov v upravi. NAŠLA sem žensko volneno jopico na Mi- klavžkem hribu. Poizve se v upravi. Nedeljska zdravstvena dežurna služba: Dne 17. junija 1951 tov. dr. Sevsek^Ma- ksim, Ljubljanska cesta 36. Nedeljska zdravstvena dežurna služba traja od sobote opoldne do ponedeljka do 8. ure zjutraj. KI^ O KINO METROPOL ' Do 22. VI. ameriški film \ PLES NA VODI j Od 23. VI. do 2. VII. ameriški film j MAŠČEVANJE RDEČE ČAROVNICE \ KINO DOM Od 12. do 13. VI. angleški film , LJUBAVNA PESEM Od 14. do 19. VI. ameriški film 1 DOBRI SAM KJE JE LJLDSKA INŠPEKCIJA? y Celju je znana »Gostilna pri ma- stu« — Zerdoner. Ce vprašal vljudno točajko koliko vrst vina imajo, ti od- govori, da samo eno. Žal pa naknadno ugotoviš da toči stalnim gostom od- lično rdeče vino, iprehodnim gostom pa malo obarvano šmarnico, }>omešano ^ jabolčnikom. Kakor povsod drugod, hi bilo tudi tu treba enkrat napraviti red. Želeli bi, da se tudi za to gostilno malo pozanima ljudska inšpekcija. G. Z. USLUŽNOST ČEVLJARJA DEČKA Marljiva nameščenka je za nagra- do dobila par podplatov. Ponesla jih je k čevljarju Dečku na Tomšičev trg, da bi ji napravil opanke. Čev- ljar ji je prigovUrjal naj podplate zamenja. Rekel ji je, da ji bo dal boljše usnje za opanke. Tovarišica pristala in dobila zelo slabe podplate. Polovica je bila iz vratnine ter je morala doplačati še 90 din. Sleparijo so pravočasno odkrili in Dečko je oškodovanki s tresočimi lokami dal par boljših podplatov^ kot odškodnino za vrutnino. listih podplatov, ki jih je nameščenka dobila za nagrado ji seveda ni mogel več dati, ker so bili že pritrjeni na čevlje neke druge osebe. Tako uslužno.št naj čevljiir Dečko prihrani za sebe. ODPRAVITE NEDOSTATEK NA KAPUCINSKIH STOPNICAH Pred enim mesecem me je 'pot za- nesla po kapucinskih stopnicah. Na drugi polovici stopnic se je pretakala pravcata greznica iz javnega stranišča pri cerkvi. Minulo nedeljo dopoldne jo zopet mahnem po stopnicah v Sam- ski dom. Ko pridem do tistega mesta, mi buši naproti neznosen smrad, mesto pa je zaradi tekoče umazanije iz grez- nice skoraj neprehodno. Neodpustljivo je, da se take stvari puščajo vnemar in se ne uredijo. Pre- bivaHci samostana morajo dnevno bro- diti to svinjarijo. Kaj neki bi si mi- slil o nas tujec, ki bi ga pot slučajno zanesla tu sem! Tudi sicer so te stop- nice, kar ise čistoče tiče, vse giraje vredne. M .C. JOŽEFOV HRIB Teden matere in otroka so naše mno- žične organizacije prav lepo proslavile v petek popoldne v »Skalni kleti«. To- varišica Mara Pogačnikova je imela govor o pomenu Tedna matere in otro- ka, ponirji pa so pod njenim vodstvom deklamirali več ljubkih pesmic. Po končanem sporedu je bilo okoli dve sto ctrok bogato pogoščenih. Slabo stanje naš:ih cest. Močni de- ževni nalivi minulih dni so težko pri- zadejali ceste na našem hribu. Voda je drla po njih in pustila za seboj ipravo razdejanje. Glavna cesta je zdaj raz- rita že do samih temeljev. Nujno je, če hočemo rešiti popolnega propada še tega kar je, da se ceste temeljito posujejo z gramozom, katerega niso vi- dele že 10 let. Preko cest in potov pa bi se naj uredili jarki za odtok vode C!b nalivih in deževju. Ni cepiva, V našem območju se je zopet pojavila kokošja bolezen. Zadnje cepljenje kokoši je bilo pred nekako pol leta, da pa bi bile kakoši varne pred obolenjem, bi se cepljenje mo- ralo baje izvršiti vsake tri mesece. Tov. Podgoršek, ki je za to opravilo zadol- žen, pa ga ne more v redu vršiti, ker že dalje časa ni na razpolago cepiva. M. C. ZAPORNICE NA CESTI OB JOšTOVEM MLINU Na križišču glavne ceste in železni- ške proge Celje—Žalec v bližini biv- šega Joštovega mlina se je do sedaj /godilo pplno težkih nesreč. Žo (k)lgo je od tega, odkar so začeli urejevati potrebne naprave za posta- vitev zapornic, ki so prav tu izredno potrebne. Začetna dela so bila izvrše- na, vendar pa do konca niso izpeljali, \erjetno zaradi tega, ker čakajo še <"uo nezgodo, ki lx) dokončno potrdila, l;i so zapornice potrebne. Trenutno, zaradi popravila ceste, na cm delu ni večje nevarnosti, pač pa bo problem zaščite nastal takoj po, do- raditvi ceste, ker se bo promet i)o- ečal. Ne bi bilo slabo, če bi mcrodajni o ',em razmislili in vzporedno z dogra- ditvijo in popravilom ceste uredili tudi 'apornice. SKUD »FRANCE PREŠEREN« V PULI Po dobro uspelih koncertih v Celju in zadnjič tudi v Šmarju pri Jelšah je . naš agilni SKUD »France Prešeren prejšnjo so- boto pohitel s svojo lepo pesmijo tudi izven Slovenije — v Piilo. Potovanje velike pev- ske družine je bilo prav dobro organizirano in tudi urice, ki jih je preživel zbor v pre- lepem našem obmorskem mestu, bodo ostale pevcem v najboljšem spominu. Pevski kon- cert pod vodstvom pevovodje Jurčeta Vre- žeta se je vršil v veliki dvorani Oficirskega doma vojne mornarice; dvorana je znana kot ena najbolj akustičnih prostorov v naši domovini in je lepa slovenska in jugoslo- vanska pesem tudi izzvenela polno, harmo- nično in do vseh potankosti dinamične iz- raznosti. Številni navzoči poslušalci so sle- dili naši pesmi z 'največjo pozornostjo in vsakokrat tudi nagradili pevce s toplim odobravanjem. Spored pesmi je bil bogat in je obsegal umetne, narodne in partizanske pesmi. Navdušenje občinstva je prišlo do izraza v partizanskih pesmih, posebno jih je navdušila pesem »Bohor je vstal« in še nekatere druge. Uvodoma je tolmačil po- men pesmi tov. Blagotinšek. Vsekakor mo- ramo požrtvovalnim pevcem k »»dličnem uspehu čestitati. Od predstavnikov mornarice so bili Pre- šernovci prav lepo sprejeti in le žal nam je bilo, da smo se morali po koncertu o~d naših čuvarjev Jadransiiega morja tako hitro posloviti. Zahvalo zaslužijo vsi, ki so naši ekskoraiji šli tako požrtvovalno ua ro- ko, posebno pa se spominjamo s hvaležno- stjo za skrb. ki sta jo našim pevcem nudila tov. major Mežnaršič in Kapetan Mičo. Radi se bomo spominjali Pule in če bo treba, bomo sf pohiteli z našo pesmijo med naše mornarje i Vrača.)oč se iz Pule so si pevci ogledali še Postojnsko jamo. KAKO JE S CENAMI IN PRIDELKI NA TRGU? Zadnii čas se je ponudba s strani kmetov povečala. Posebno se je povečala pri zele- njavi. ?ivini in vinu. Odkupovalcem pri- manjkuje gotovine. Živinski sejmi so vse boli živahni. Naivcč mesa in živine odku- nujejo v LR Srbiii. Mestna klavnica je pre- tekli teden nabavila iz Aleksinovca (Srbija) vagon živine po 65 din kg. Pri nas zadnje čase ni opaziti nakupovalcev iz ostalih okra- jev in republik. Dotok mleka neposrednim potrošnikom je še vedno nezadovoliiv. Po- sebno pomanjkanje je opaziti v poljčanskem okraju, kjer odkupno podjetje odkupuje mleko za predelavo. Omenjeno podjetje pla- čuje kmetom 20 din za liter. S tem prepla- ^evanjem gotovo ne bodo intervenirali za nižje cene. Zna se zgoditi, da bodo naku- povalci tega podjetja posegli tudi v naš celjski okoliš. Cene jajcam zaradi pomanj- kanja še vedno rastejo. Po okolici Celja odkupujejo živino le iz obveznega odkupa. Odkupne cene češnjam tudi niso nič padle. Odkupno podjetje ima odkupljene večje ko- ličine čebule, graha in solate, vendar teh pridelkov zaradi slabega vremena ne mo- rejo spraviti na trg. Trg je bil zadn.ii teden dobro založen. So- cialistični sektor je s svojim posredovanjem znižal ceno privatnih kmetov. Na primer mast so nekateri privatniki znižali za lOa do 150 din. Dobro posreduje v tržne cene tudi odkupno podjetje iz Srbije. ZANIMIVO PREDAVANJE Sekcija društva kmetijskih inženir- jev in tehnikov v Celju je priredila preteklo soboto prvo strokovno pre- davanje, ki se je vršilo v dvorani »Aero«. Predaval je tov. ing. Jelačin, zastopnik društva iz Ljubljane, o kme- tijskem gospodarstvu v Angliji. Pre- davanje je hilo zelo zanimivo le žal, da je bila preskromna udeležba. Sekcija bo v ibodoče prirejala slična strokovna predavanja vsako prvo so- boto v mesecu (naslednje 7. julija t. 1.) ob 17. uri v dvoKijjii »Aero«. Vse člane celjske sekcije kakor tudi ostale kme- tijske strokovnjake vabimo, da se od- zovejo v čim večjem številu. šE ENO STROKOVNO PREDAVANJE Društvo rejcev malih živali v Celju pri- redi v nedeljo, dne 24. junija strokovno pre- davanje iz gospodarske reje malih živali. Vabimo vse, zlasti pa člane rejske organi- cije, da se tega predavanja udeleže v čim večjem številu. Po predavanju se bomo še pogovorili, o nadaljnem gospodarsjtem delu društva. Predavanje bo v I. osnovni šoli v Celju (okoliška šola) v Drapšinovi ulici s pri- četkom ob 9. uri. Vabi odbor RM2 IZ ŠOŠTANJSKEGA OKRAJA rRGOVINAM DRŽAVNIH POSESTEV VEČ POMOČI Trgo\iui državnih posestev v Šošta- nju in Velenju prodajata še vedno po istih cenah kot ob ustanovitvi, neka- tere pridelke pa celo dražje. Tako prodajata sveže goveje meso po 150 do 160 din, telečje po 160 do 180 din, svinjsko pa po 500 din za kg. Obe trgovini sta slabo založeni in ne mo- reta konkurirati na trgu. Jajca sta imeli obe trgovini samo prve dni na zalogi, pa še te so kmalu pošle. Za- druge in zadružne ekonomije šoštanj- skega okraja bi lahko nudile trgu (^čje količine raznih artiklov, za kar ;a nimajo interesa. Krivdo pa ne mo- remo pripisati samo njim, temveč nosi del odgovornosti za to tudi uprava za- Iružnega sklada v Celju, ker je za- drugam in ekonomijam za izdane ar- tikle v marcu izplačala šele zadnje dni maja, bone pa jim še sploh ni /ročila. kljub številnim inloivencijam okraja. F. L. V VELENJU NE POZNAJO ZAKONA O SVETIH IN KOMISIJAH DRŽAVLJANOV Malo čudno zveni to, boste gotovo rekli. Če pa pogledate na krajevnem ljudskem odborii v Velenju, kdo je ^ se v komisiji in svetu državljanov, '^oste lahko ugotovili, da sta člana tudi iredsednik krajevnega ljudskega od- ' ora in še en član izvršilnega odbora, \\ odgovarja za socialno skrbstvo in /Jravstvo. Če še pogledate člen 6. Za- kona o svetih in komisijah državlja- nov, ki pravi: »Član Izvršilnega odbora e more biti član sveta državljanov«, boste potrdili, da so v Velenju površno '^reštudirali zakon o svetih in komi- sijah državljanov. Zaradi tega se tudi ne smemo čuditi, če delo sveta držav- ljanov ni uspešno. F. L. V POBREŽJU SO ODKRILI SPOMINSKO PLOŠČO /adnjo nedeljo so imeli v Pobrežju v šoštanjskem okraju spominsko sve- čanost. Odkrili so spominsko ploščo ( naindvajsetim padlim borcem. Pri • dkritju je sodelovala godba SKUD Vinko Simončič-Cašper iz Nazarij ter moški pevski zbor iz Rečice ob Sa- vinji. Spominsko ploščo je odkrila pio- nirka Marica Deleja, strelska družina iz Spodnje Rečice je izstrelila častne salve, zastopniki množičnih organizacij pa so položili 21 vencev. Po odkritju plošče je v imenu okrajnega odbora Zveze borcev podelil spomenice svoj- cem padlih borcev sekretar okrajnega odbora OF tov. Franc Jeraj. Kljub iz- redno slabemu vremenu se je zbralo k odkritju spominske plošče nad 2t)0 prebivalcev iz bližnje in daljne oko- lice. F. L. NA ZASEDANJU MESTNEGA LJUD- SKEGA ODBORA V ŠOŠTANJU v nedeljo dne 10. t. m. so razprav- ljali o zboljšanju komunalne dejavno- sti, predvsem pa o i)revzemu dveh trgovskih poslovalnic Okrajnega ma- gazina, iki bodo prišle- pckI upravo gospodarskih podjetij MI.O Šoštanj. Na zasedanju so sprejeli tudi sklep, da bodo v osmih dneh sklicali zbor volivcev ter da bodo ob zaključku šolskega leta nagradili najboljše učen- ce s knjižnimi nagradami. PLENDMA OKRAJNEGA ODBORA OSVOBODILNE FRONTE, ki se je vršil v petek v Šoštanju, se je udeležilo tudi večje število odbor- nikov vseh družbenih organizacij. Na i)h'iiiiniu so se pogovorili o doseda- njem delu in pomanjkljivostih, naka- zana pa je bilu smer i)odočega dela. Posebno .so na plenumu pftvdarili važ- nost zbiranja odpadkov za našo pre- delovalno industrijo. V TOVARNI OTROŠKE KONFEKCIJE V ŠOŠTANJU so v ponedeljek, dne 11. t. m, progla- sili (Ive udarni brigadi. Prva je za 41% presegla normo v mesecu maju, druga l)a za- 57%. Med triindvajsetimi pro- glašenimi udarnicami je eni že petič podeljen ta naslov, ostale pa so drugič ali prvič proglašeno za udarnice. V VELENJU SO USTANOVILI PO- SVETOVALNICO ZA MATERE IN OTROKE V ])osvetovalnici bodo lahko matere dvakrat mesečno prejele potrebne na- svete za nego in vzrejo otrok. Pri otvoritvenem pregledu je bil izvršen pregled 25 otrok. VELENJSKI RUDARJI ves čas letošnjega leta presegajo mesečne plane in v izgledu je, da bo- do tudi polletni plan izvršili pred ro- kom. Tudi na kulturno prosvetnem polju ne zaostajajo. Imajo agilno god- bo in orkester ter odličen pevski zbor, folklorno in dramatsko skupino. KOLEKTIV GRADISA V ŠOŠTANJU, ki je v' tekmovanju za 10. obletnico OF sprejel okrajno prehodno zasta- vo, je sklenil, da bo tekmovanje na- daljeval. Zlasti kulturno prosvetno delo je v kolektivu zelo razgibano. Posebno uspešna je igralska skupina, ki je z igro »Via Malax gostovaln že v različnih krajih. kljub mladoletnosti sta izvršila VECJE tatvine Pred Okrajnim sodiščem v Šoštanju se bosta morala zagovarjati za storjene tatvine in vlome Pristan Martin, star 19 let in Bertot Ivan, star komaj 17 let. Oba sta se pri Okrajnem gradbenem podjetju v Šo- štanju učila zidarske obrti. Preiskava varnostnih organov je ugotovila, da sta imenovana kljub svoji mladosti že močno nagibala h kraji in vlomom. Skupno sta v mesecu maju izvršila več vlomov in tatvin. Devetnajstletni Pristan Martin je bil »organizator in inspirator« vseh teh »ak- cij«. Pri trgovskem podjetju »Vino« v Šmartnem ob Paki sta vlomila in ukradla iz blagajne podjetja 5000 din; iz pisarniških prostorov pa sta z vlomom v pisalno mizo odnesla podjetju OKAP v Šmartnem ob Paki 4000 din. Z vlomom v Telovadni dom Šmartno ob Paki sta storila večjo škodo s tem, da sta razrezala usnje s fizkulturne naprave iz katerega si je dal Prislan Martin skro- jiti visoke čevlje. Zadnjo tatvino, ki sta jo izvršila, pa nista mogla prikriti. V petek, dne 8. t. m. nekako ob 21. uri zvečer sta najprej vlo- mila v slaščičarno v Šoštanju, kjer sta ukradla dve torti in večjo količino drobnega peciva. Od tu sta šla pred poslovalnico št. 17 Okrajnega magazina v Šoštanju, kjer sta vlomila skozi večkrat zaklenjena vrata v skladišče in odnesla ukradeno blago v vrednosti 60.000 din. Med ukradenim je bilo tekstilno blago, čevlji, sladkor, konzerve, usnje pa tudi srebrnine sta se lotila, zlasti verižic in prstanov. Takoj po izvršenem vlomu in tq,tvini so organi LM izsledili tatova in sta se že ob 23. uri istega dne nahajala v rokah var- nostnih organov. Pohlep po denarju, pohajkovanje in nag- njenje k alkoholizmu, vse to je privedlo ta dva mladiča do tega, da se bosta morala zagovarjati pred sodiščem za izvršene tat- vine in vlome, namesto, da bi se pridno učila in izučila v poklicu. Gornji primer pa nam kaže tudi, da ne- kateri delodajalci posvečajo le še premalo pozornosti vzgoji in življenju učencev v go- spodarstvu. F/ZKULTl/RA TELOVADCI IZ CELJA IN OKOLICE SE BODO UDELEŽILI ZVEZNEGA PRVEN- STVA V VAJAH NA ORODJU V SPLITU Dne 23. in 24. junija se bo vršilo državno prvenstvo v vajah na orodju v Splitu. Te- lovadci iz Celja in okolice so bili častno zastopani že na okrožnem tekmovanju v Celju in na republiškem tekmovanju v Ljub- ljani. Na republiškem tekmovanju so za- sedle I. mesto v II. razredu članice TD Celje-mesto in mladinke TD »Tone Kos* v Celju. Lepe uspehe so dosegli tudi člani TD »Tone Kos« in TD Braslovče, mladinci TD Celje-mesto in TD št. Peter v Sav. dolini ter mladinke iz št. Petra v Sav. dolini in TD Braslovče. Vsi ti oddelki so zaradi svojih dobrih uspehov pripuščeni k zveznemu tekmovanju v vajah na orodju in se marljivo pripravljajo, da bodo častno zastopali Celje in okolico na državnem pr- venstvu. ;