V Trstu odprl vrata že tradicionalni
sejem starin TriesteAntiqua
Beneški filozof Massimo Cacciari včeraj zaključil drugo izvedbo literarnega festivala Iperporti v Trstu
/5
V goriški pokrajini že razsaja sezonska gripa
Primorski
Posvetilo žrtvam nezaslišane krivice
Aljoša Fonda
Dan spomina na mrtve je vsakoletna priložnost za razmišljanje o najrazličnejših temah in dogodkih, ki so tako ali drugače povezani s človekovo minljivostjo. Letošnjih nekaj vrstic posvečam skupini pokojnikov, ki jih sploh nisem poznal, saj so izgubili življenje na drugi celini v času, ko sem obiskoval otroški vrtec. Vseeno bom izkoristil ta prostor, da obnovim njihovo zgodbo in jim namenim solidarnostno misel, ker ne verjamem, da počivajo v miru, njihove družine in someščani pa gotovo ne živijo v miru.
Čez en mesec bodo v indijskem mestu Bhopal, v zvezni državi Madhja Pradeš, z grenkobo in nič kaj prebolelo jezo obeležili 25. obletnico največje nesreče v zgodovini kemijske industrije. V noči med 2. in 3. decembrom 1984je iz tovarne ameriške družbe Union Carbide, ki je blizu mestnega središča proizvajala pesticide, ušlo okrog 40 ton izredno strupene snovi metil izocianata in drugih plinov.
V prvih dneh po nesreči je baje ugasnilo od sedem do deset tisoč človeških življenj. Poškodovanih je bilo okrog 200 tisoč, v naslednjih 25 letih pa je število smrtnih žrtev zaradi bolezni, povezanih z izpustom, naraslo na 25 tisoč. Bolnikov je še in še.
Po trdem sodnem boju je družba Union Carbide leta 1989 pristala na izplačilo 470 milijonov dolarjev odškodnine (tožniki so zahtevali tri milijarde). Po odbitku provizije za odvetnike in vsot, ki so jih zadržali skorumpirani indijski funkcionarji, je vsakemu od tisočih bolnikov in svojcev žrtev ostalo v žepu nekaj sto dolarjev. Toliko stane človeško življenje. Družbo Union Carbide je leta 2001 za deset milijard dolarjev prevzel kemijski gigant Dow Chemicals, ki je večkrat ponovil, da družinam iz Bhopala ne dolguje ničesar.
Pooblaščenega upravitelja družbe Union Carbide, ki se je takoj zatekel v ZDA, je indijsko sodstvo obtožilo umora. Same indijske oblasti so z zahtevo po izročitvi dolgo odlašale, ZDA pa so na to uho še vedno gluhe. Gospod Anderson živi s svojo bogato pokojnino v New Yorku. V Bhopalu je voda še danes zastrupljena, otroci pa so slepi ali imajo kak prst preveč.
Delegacija iz Bhopala bo od jutri na enotedenskem obisku v Italiji. Gostje bodo na pobudo organizacij Amnesty International in Greenpeace na raznih konferencah pripovedovali svojo žalostno zgodbo. Dovolite mi, da prvonovembr-sko misel namenim tem ljudem: umrlim in preživelim, ki že četrt stoletja zahtevajo pravico in je morda ne bodo dočakali.
dnevnik
NEDELJA, 1. NOVEMBRA 2009
št. 259 (19.658) leto LXV._
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA V SLOVENIJI
1,00 €
NEMČIJA - Ob skorajšnji 20-letnici padca Berlinskega zidu in združitve države
Kohl, Bush in Gorbačov so se spomnili rušenja zidu
Nemški predsednik Köhler se jim je zahvalil za osebni doprinos
VIDEM - Posvet o regionalnih jezikih in srečanje manjšin
Manjšine v evroregiji
VIDEM - V Vidmu so bili včeraj v ospredju večjezičnost, manj razširjeni jeziki in jeziki narodnih manjšin. Dopoldne je bil v sejni dvorani Univerze v Vidmu mednarodni
posvet o vlogi jezikovnih manjšin v evroregiji. Popoldne je bilo v Vidmu tudi neke vrste srečanje v Furlaniji živečih jezikovnih skupnosti. Na županstvu in pod ložo Lionello so fur-
lanski, slovenski in nemški kulturni delavci, učitelji ter umetniki ves popoldan predstavljali najrazličnejše gradivo (foto T. G.).
Na 2. strani
BERLIN - V Berlinu so se včeraj zbrali bivši predsednik ZDA George Bush starejši, zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov ter nekdanji nemški kancler Helmut Kohl, da bi počastili spomin na padec Berlinskega zidu. Slovesnosti se je udeležil tudi sedanji nemški predsednik Horst Köhler, ki se je ob tej priložnosti zahvalil Gorbačovu, Bus-hu in Kohlu.
Nekdanji voditelji, ki veljajo za ključne osebnosti prelomnega leta 1989, so se v luči slovesnosti pred 20. obletnico padca Berlinskega zidu zbrali na prireditvi z naslovom Padec zidu in združitev - zmaga svobode, ki jo je v gledališču Friedrichstadtpalast organiziral sklad Konrada Adenauerja, prvega zveznega kanclerja Zahodne Nemčije.
Na 26. strani
Trst: Sindikati pisali prefektu o krizi SSG
Na 4. strani
Marko Ozbič najboljši med mladimi dirigenti
Na 6. strani
Severna liga noče mošeje v Tržiču
Na 9. strani
Pohod povezal Devetake z Boneti
Na 10. strani
SLOVENIJA
Bill Clinton predaval v Ljubljani
LJUBLJANA - Svet deluje medsebojno odvisno na način, ki je nestabilen, nepravičen in povsem nezadovoljiv. Naša naloga je, da zgradimo pozitivne sile medsebojne odvisnosti in zmanjšamo negativne, je včeraj na predavanju v okviru Poslovne konference Portorož v Ljubljani izpostavil nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton.
Clintona je pred predavanjem sprejel predsednik republike Türk, s katerim sta izmenjala poglede na aktualna vprašanja Jugovzhodne Evrope, prihodnost Evropske unije in nekatera globalna vprašanja.
Na 2. strani
1. NOVEMBER - Številne slovesnosti na Tržaškem in Goriškem
Poklon padlim
Župani s Tržaškega skupno obiskali obeležja - Danes vrhunec spominskih svečanosti
TRST, GORICA - Župani vseh občin tržaške pokrajine Fulvia Pre-molin (Dolina), Nerio Nesladek (Milje), Marco Pisani (Repentabor), Giorgio Ret (Devin-Nabrežina), podžupan Rado Milič (Zgonik - župan Mirko Sar-doč še ni okreval po prometni nesreči) in tržaški prvi mož Roberto Di-piazza so s predsednico pokrajinske uprave Mario Tereso Bassa Poropat včeraj položili vence in se poklonili padlim v vseh občinah na Tržaškem (na fotografiji Kroma na bazovski gmajni).
Vence k spomenikom padlim so včeraj polagali tudi v Gorici in v okoliških vaseh. Sicer pa bo danes vrhunec spominskih slovesnosti tako na Tržaškem kot na Goriškem.
Na 3. in 11. strani
2
Nedelja, 1. novembra 2009
ALPE-JADRAN
/
Udeležence sta med drugimi pozdravila evropska poslanka Debora Serracchiani in videmski župan Furio Honsell
tg
VEČJEZIČNOST - Včeraj prireditev Občine Videm, agencije Arles in Univerze v Vidmu
Evroregija za manjšine in manjšine za evroregijo
Dopoldne mednarodni posvet na univerzi, popoldne srečanje v Furlaniji živečih skupnosti
VIDEM - V Vidmu so bili včeraj v ospredju večjezičnost, manj razširjeni jeziki in jeziki narodnih manjšin. Dopoldne je bil v sejni dvorani univerze v Vidmu mednarodni posvet o vlogi jezikovnih manjšin v evroregiji, ki so ga organizirali Občina Videm, Deželna agencija za furlanski jezik Arles in Mednarodni center za večjezičnost Univerze v Vidmu. Govor je bil tudi o vlogi, ki naj bi jo imela bodoča evroregija na področju zaščite manjšin in promocije njihovih jezikov.
Strokovnjaki za manjšinska vprašanja so analizirali sedanje stanje in perspektive za bodočnost tudi v luči evropskega razvoja ter predstavili položaj posameznih manjšin ob 10-letnici sprejetja zakona 482, za izvajanje katerega italijanska država v vedno večji meri krči razpoložljiva sredstva, kot je ob koncu izredno zanimivega posveta poudaril moderator Carli Pupp. Po uvodnih pozdravih videmskega župana Furia Hon-sella, predsednika Arlesa Lorenza Za-nona in evropske poslanke Debore Ser-racchiani, ki so podčrtali pomen poznavanja in uporabe različnih jezikov ter opozorili, da predstavljajo manjšine obogatitev iz različnih zornih kotov, tudi ekonomskega, so prišli na vrsto predavatelji. William Cisilino je predstavljal Deželo FJK, Fabiana Fusco Mednarodni center za večjezičnost, Marco Stolfo Furlane, Maurizio Tremul in Vito Pau-letič italijansko skupnost v Sloveniji oz. Hrvaški, Milan Bufon slovensko manjšino v Italiji, Štefka Vavti in Marjan Sturm Slovence v Avstriji, ladinsko skupnost iz Dolomitov je zastopala Elisa Zerbini, nemško manjšino v FJK pa Velia Plozner.
Ob skupnih ugotovitvah, da predstavlja evroregija veliko priložnost za narodne manjšine, te pa so lahko v njej povezovalni členi oz. pravi pospeševalci sodelovanja in mednarodnih stikov, so lahko poslušalci boljše spoznali tudi zakone, ki urejajo mednarodne odnose med državami oz. regijami ter njihov zgodovinski razvoj.
Še najbolj zanimiv pa je bil del o posameznih narodnih manjšinah. Iz govorov predstavnikov jezikovnih skupnosti v Italiji, Avstriji, Sloveniji in na Hrvaškem je bilo razvidno, da so nekateri problemi skupni: mešani zakoni, vključevanje drugače govorečih učencev v manjšinske šole, globalizacija in velik vpliv angleščine, pomanjkljivo vključevanje mladih v manjšinsko organiziranost in še bi lahko naštevali. Predsednik SLORI-ja Milan Bufon je predstavil izsledke iz skupne raziskave svojega instituta in univerze na Primorskem o položaju in pričakovanjih Slovencev v matici in v Italiji po vstopu Slovenije v Evropsko unijo in kasneje tudi v območje Schengena, iz katere npr. izhaja, da zamejski Slovenci med posameznimi institucijami največ pričakujejo prav od Dežele FJK, oz. so prepričani, da lahko ta v največji meri pripomore k njihovemu obstoju in razvoju. Marjan Sturm je poudaril, da je evroregija res velika priložnost za manjšine, če jo bodo te znale izkoristiti, oz. če jim bo uspelo svoj jezik tudi funkcionalno uporabiti. Da lahko manjšine prispevajo k boljšemu sodelovanju na območju evroregi-je, je podčrtal predsednik Unije Italijanov Maurizio Tremul, ki je navedel tudi primere konkretnega sodelovanja s slovensko manjšino v Italiji.
Popoldne je bilo v Vidmu tudi neke vrste srečanje v Furlaniji živečih jezikovnih skupnosti. Zamisel za to pobudo je nastala ob evropskem dnevu pred enim mesecem. V dvorani Ajace na sedežu Občine Videm in pod ložo Lio-nello so furlanski, slovenski in nemški kulturni delavci, učitelji ter umetniki ves popoldan predstavljali najrazličnejše gradivo. Na sporedu sta bila tudi recital poezije in glasbe v slovenščini in fur-lanščini, vse pa se je zaključilo z zanimivo debato o večjezičnosti in večjezičnem izobraževanju. (T.G.)
Nekdanji predsednik ZDA Bill Clinton na ljubljanski ulici
SLOVENIJA - Bill Clinton včeraj predaval v Ljubljani
»Poiskati moramo pozitivne
sile medsebojne odvisnosti«
LJUBLJANA - Svet deluje medsebojno odvisno na način, ki je nestabilen, nepravičen in povsem nezadovoljiv. Naša naloga je, da zgradimo pozitivne sile medsebojne odvisnosti in zmanjšamo negativne, je včeraj na predavanju v okviru Poslovne konference Portorož v Ljubljani izpostavil nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton.
Svet je po Clintonovem mnenju nestabilen zaradi finančne krize, zaradi strahu pred novo gripo in drugimi boleznimi ter zaradi posledic podnebnih sprememb. »S tem je povezana tudi neenakopravnost. Polovica ljudi na svetu živi z le dvema dolarjema dnevno. Neenakopravnost je tako v prihodkih, izobrazbi, zdravstvenem sistemu, in drugem,« je pojasnil Clinton, ki se je poslovne konference udeležil kot častni gost.
»Naša naloga je, da poudarjamo pozitivne plati soodvisnosti. Gre za boj med silami združevanja in razdruževanja, gre za boj med pozitivnimi platmi soodvisnosti, ki poudarjajo naše skupne interese, vrednote, in negativnimi platmi, ki poudarjajo naše etnične, politične razlike,« je izpostavil.
Soodvisni smo na mnogo načinov. Gospodarska kriza, v kateri smo sedaj, predstavlja negativne sile soodvisnosti sveta. Clinton meni, da je na vprašanje, ali je konec recesije, mogoče odgovoriti z »da«, »ne« in z »mogoče«. »Recesije je konec, če pogledate samo dve zaporedni četrtletji, v katerih beleži država gospodarsko rast. Recesije ni konec, če je prodaja v podjetju slaba, če ne zaposluješ ljudi, ki so izgubili delo, če ni novih naročil,« je dejal.
Nadalje je pojasnil, da odgovor mogoče pomeni, da so vplivi recesije lahko začasni in potem se gospodarstvo vrne nazaj na stare tire. Clinton svetuje, da velja razmišljati na dolgi rok in vzpodbujati, kar je smiselno za določeno državo, določeno podjetje. Obenem je opozoril na tri najpomembnejše izzive sedanjega časa, in sicer izhod iz gospodarske krize, podnebne spremembe in revščino. »Pomembno je, da vse te izzive izpostavimo in definiramo, kaj lahko na teh področjih naredi vlada, zasebni sektor in tudi nevladne organizacije,« je poudaril Clinton in opozoril na ri-gidnost razvitih držav.
Ob tem je omenil prepričanje strokovnjakov, da če ne bomo zmanjšali emisij toplogrednih plinov za 80 odstotkov, bomo morali do leta 2050 preseliti vsaj 100 milijonov ljudi iz obalnih mest. »Mar ne bi bilo ironično, če bi postal slovensko-hrva-ški spor nepomemben, ker bi bila večina tega ozemlja že pod vodo?« je dodal Clinton. Prepričan je, da je Sloveniji uspelo
ansa
Hrvaški škofi proti arbitražnemu sporazumu
ZAGREB - Hrvaški predsednik Stipe Mesič, ki je pred dnevi že podprl podpis arbitražnega sporazuma s Slovenijo, je včeraj dejal, da bo vztrajal pri tem, da Hrvaška ohrani mejo z Italijo, Slovenija pa ima lahko pravico do proste plovbe. Hrvaška škofovska konferenca pa je pozvala vlado v Zagrebu, naj arbitražnega sporazuma ne podpiše. "Ko bi sprejeli stik Slovenije z odprtim morjem, bi to pomenilo, da bi morali izgubiti 64 kvadratnih metrov morja, kar pomeni, da bi izgubili stik z Italijo," je dejal Mesič med obiskom Za-darske županije in dodal, da v tem primeru ne bi več veljali Osimski sporazumi. Dodal je, da Hrvaška vztraja, da ostane mejna država z Italijo, Slovencem pa dopusti prosto plovbo čez hrvaško morje.
Hrvaška škofovska konferenca pa je izrazila nasprotovanje podpisu arbitražnega sporazuma in hrvaško vlado pozvala, naj od njega odstopi tudi za ceno blokade ali pa za ceno, da ne bi vstopila v EU. Komisija Iustitia et Pax Hrvaške škofovske konference je v izjavi za javnost izpostavila, da gre pri zahtevi Slovenije po stiku z mednarodnimi vodami za ozemeljske zahteve, na katere Hrvaška ne sme pristati niti za ceno nečlanstva v EU. Izrazila je tudi zaskrbljenost za mir in duh dobrososed-stva med slovenskim in hrvaškim narodom in zaradi možne perspektive kršenja mednarodnega prava, ki bi ga lahko izzval arbitražni sporazum.
Drevi po STV RAI film o msgr. Paskvalu Gujonu
TRST - 1. aprila letos je poteklo sto let od rojstva enega izmed najzaslužnejših duhovnikov Slovenske Benečije monsignorja Paskvala Gujona. Ob tej priložnosti so se mu rojaki oddolžili z raznimi pobudami, med katerimi velja omeniti zbornik z naslovom Paskval Gujon, očak z Matajurja, ki ga je uredila Lucia Trusgnach, in dokumentarni film, ki ga je izdala zadruga Most iz Čedada. Dokumentarec je pripravil Ezio Gosgnach in v nekoliko predelani obliki bo na sporedu danes zvečer v televizijskem sporedu slovenskih programov RAI. Pri predelavi je urednica Marija Brecelj med drugim uporabila tudi nekaj zvočnih fragmentov, v katerih je msgr. Gujon Mariju Maverju leta 1983 v okviru oddaje Beseda ni konj pripovedoval o svojem življenju in delu. Posebno vrednost daje dokumentarcu dejstvo, da v njem nastopa izključno ta pokončna osebnost Nedi-ških dolin in s svojimi besedami izriše tudi svoje gledanje na stanje v Benečiji v drugi polovici prejšnjega stoletja. Dokumentarec z naslovom Msgr. Pa-skvale Gujon, Matajurski gospuod nu-nac, zadnji Čedermac si lahko ogledate danes zvečer ob 21.00 po televizijskem dnevniku.
zgraditi državo, ki je ena najbogatejših na svetu, še posebej v tej soseščini, ki je bila tako blizu političnih sporov. »Slovenija je država, ki je vedno bolj povezana s svetom, ta država je zame zgled za svet, ki sem ga skušal ustvarjati kot predsednik in ga skušam graditi še danes na drugačen način,« je dodal.
Bolj razpršena gospodarstva se bodo v prihodnji letih bolje odrezala, meni. »Edini način, da povečate dohodek na prebivalca je ta, da bodisi povečate nove trge ali pa da poiščete več virov za nova delovna mesta,« je pojasnil. Svet, kjer delimo koristi in odgovornosti, spoštujemo razlike, svet, kjer verjamemo v to, da je skupno človeštvo tisto, kar je najpomembnejše, je še menil Clinton, ki se drugič mudi v Sloveniji. Prvič je Slovenijo obiskal leta 1999 še kot predsednik ZDA.
Predavanja so se udeležili številne vidne osebnosti iz sveta gospodarstva in politike, med njimi predsednik republike Danilo Tiirk, premier Borut Pahor, večina ministrov. Clintona je pred predavanjem sprejel predsednik republike Tiirk, s katerim sta izmenjala poglede na aktualna vprašanja Jugovzhodne Evrope, prihodnost Evropske unije in nekatera globalna vprašanja. Predavanju je sledila dobrodelna dražba, na kateri so dražili tudi nekatere osebne predmete 42. ameriškega predsednika. Svoj obisk v regiji bo Clinton nadaljeval v nedeljo na Kosovu, kjer se mu obeta veličasten sprejem. (STA)
SPLETNA ANKETA - Ameriški praznik
Med bralci nobenega navdušenja za Halloween
Ta teden je spletna anketa Primorskega dnevnika spraševala bralce, kaj jim pomeni Halloween. Natanko polovica bralcev je enostavno odgovorila, da ji Halloween ne pomeni nič, več kot tretjina pa ga označuje kot ameriški potrošniški praznik. Večer čarovnic in temnih
duhov, skratka, našim bralcem očitno ne leži, do njega so ravnodušni. Samo dobra desetina tistih, ki so odgovorili na anketo, obravnava Halloween kot priložnost za zabavo. Čudno, saj so bile tematske »čarov-niške« zabave v raznih lokalih sinoči dobro obiskane.
Kaj ti pomeni Halloween?
iS?™*
www.primorski.eu
36 % 11 % 3 % 50 %
73 - Ameriški potrošniški praznik
23 - Priložnost za zabavo
7 - Predvečer dneva mrtvih
99 - Nič
L
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu
OB DNEVU MRTVIH - Predstavniki občin in tržaške pokrajine
Spoštljivo romanje od spomenika do spomenika
Župani vseh šestih občin tržaške pokrajine so položili vence k spomenikom padlim
S
Župani vseh občin tržaške pokrajine Fulvia Premolin (Dolina), Nerio Nesladek (Milje), Marco Pisani (Repentabor), Giorgio Ret (De-vin-Nabrežina), podžupan Rado Milič (Zgonik - župan Mirko Sar-doč še ni okreval po prometni nesreči) in tržaški prvi mož Roberto Dipiazza so s predsednico pokrajinske uprave Mario Tereso Bassa Poropat včeraj položili vence in se poklonili padlim v vseh šestih občinah na Tržaškem.
Ob 9. uri so se zbrali v Nabre-žini pri spomeniku na trgu pred županstvom, pot pa nadaljevali proti vaškemu jedru, kjer so postali pred tamkajšnjim spomenikom. Od tod so se pomaknili proti Zgoniku, in sicer k spomeniku pred županstvom, in še proti Repnu, kjer so se ustavili pri spomeniku na Colu in nato še pri fojbi Bršljanovki. Venec so nato položili še na openskem strelišču, na bazovskem šohtu, k spomeniku štirim bazoviškim junakom na bazovski gmajni, pa še v Rižarni, v Dolini, kjer so se poklonili padlim v občinskem Parku spomina, svoj krog pa naposled zaključili okrog poldne pred ploščo na miljskem županstvu.
Z Velikega trga pa je istočasno krenila delegacija občinske in pokrajinske uprave, ki sta jo vodila odbornika Michele Lobianco in Dennis Visioli. Tam so ob 8.15 najprej postali pri obeležju padlim leta 1953, spominsko pot nadaljevali po Ul. Imbriani (obeležje padlim 5. maja 1943), do Ul. Massimo D'Azeglio (obeležje padlim proti-nacistom iz leta 1944), Drevoreda DAnnunzio (plošča Beltramini), Vrdelske ceste 25 (plošča slovenskim in italijanskim padlim v osvobodilnem gibanju iz Sv. Ivana), zapora Koroneo, Ulice Ghega (plošča antifašističnim žrtvam iz leta 1944), barkovljanskega in avstro-ogrskega pokopališča na Proseku, pokopališča v Miljah, pri Sv. Ani in v Škednju ter vojaškega pokopališča, pa še do Ul. Don Minzoni, spominskega parka pri Sv. Justu in nazadnje Ul. Cattaruza.
Polaganje venca na bazovski gmajni
kroma
2 3 Nedelja, 1. novembra	2009	ODBOJKA	/
APrimorski
~	dnevnik
Še nekaj dogodkov ob 1. novembru
Vsaka vas se je ali se še bo poklonila spominu vseh svojih padlih, zato objavljamo še spominsko svečanost ob prvem novembru. MoPZ Igo Gruden se bo danes poklonil spominu pokojnih. Zbirališče ob 14.30 pred spomenikom padlim na trgu v Nabrežini, sledil bo obisk pokopališč in obeležij v okolici: ob 14.40 na pokopališču v Nabrežini, ob 14.55 pokopališče v Šempolaju, ob 15.05 spomenik padlim v Šempolaju, ob 15.10 spomenik padlim v Praprotu, ob 15.20 pokopališče v Samatorci, ob 15.30 spomenik padlim v Prečniku, ob 15.40 pokopališče v Mavhinjah, ob 16. uri pokopališče v Slivnem.
Bersaljerji v Trstu
Ob 91-letnici prihoda bersaljerjev v Trst, bo v torek, 3. novembra, občinska uprava priredila slovesnost. Ob 10. uri bodo na Velikem trgu dvignili zastavo, ob 16. uri pa bo bo s Trga Oberdan krenil mimohod bersaljerjev po Ulici Carducci, mimo Goldonijevega trga, Korza Italia, proti Nabrežju 3. novembra. Pri obeležju, ki opozarja na izkrcanje, bodo ob 16.30 položili venec, ob 17. uri bodo priredili krajši koncert fanfare Enrico Toti.
LONJER IN KATINARA - V dnevih, ko se spominjamo mrtvih
Otroci vrtca, osnovne in nižje srednje šole so se skupno poklonili padlim za svobodo
Lonjerski otroški vrtec ter katinarski Osnovna šola Frana Milčinskega in podružnica Nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda so v petek dopoldne ob bližnjem dnevu mrtvih skupaj počastili spomin na padle za svobodo s tega območja. Petkovo romanje učencev k spomenikom na domačih krajih ni predstavljalo le občutenega spominjanja na boj za osvoboditev izpod fašistične in nacistične strahovlade in na žrtve, ki jih je ta boj terjal, ampak je bil to tudi pozitiven trenutek sodelovanja med vrtcem, osnovno in nižjo srednjo šolo.
Kot prvi so se malčki domačega vrtca in učenci OŠ Milčinski s Ka-tinare zbrali v Lonjerju pri spomeniku padlim, ki stoji na kraju, kjer je med drugo svetovno vojno bil partizanski bunker. Tam so spomin na padle počastili s petjem in recitacijami, polaganjem venca in minuto molka, prisluhnili pa so tudi priložnostnim besedam predstavnice Mladinskega združenja Lonjer-Katinara Lare Filipponi. Dogajanje se je potem preselilo na katinarsko pokopališče, kjer so se domačim osnovnošolcem in njihovim učiteljem pridružili tudi dijaki tamkajšnje podružnice svetoivanske nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda s svojimi profesorji: skupaj so položili cvetje in prižgali svečo v spomin na padle v boju za svobodo, katerega pomen je v svojem priložnostnem govoru poudaril zgodovinar Aleksej Kalc. Skupna pesem Lepo je v naši domovini biti mlad je sklenila dvojno svečanost, na kateri so tudi letos sodelovali mladi iz Lonjerja in s Katinare, tudi tokrat pa ni zmanjkala prisotnost krajanov, ki so s tem dokazali navezanost tako na svojo preteklost kot na svoje šolske ustanove.
Zgodovinar Aleksej Kalc govori na katinarskem pokopališču
DAN VARČEVANJA - Tradicionalna slovesnost v priredbi Zadružne kraške banke
Nagrade najboljšim učencem in dijakom
• ■ •	• V»«|	I	v I	H V V|
osnovnih in nižjih srednjih sol na Tržaškem
Ob 31. oktobru, svetovnem dnevu varčevanja je Zadružna kraška banka po že ustaljeni vsakoletni navadi nagradila najboljše šolarje in dijake slovenskih in italijanskih osnovnih in nižjih srednjih šol. Slovesnost je potekala v petek popoldne in pritegnila v veliko dvorano Zadružne kraške banke na Opčinah veliko ljudi. O pomenu dneva varčevanja, ki je v teh časih še zlasti potrebno, ter o pomenu stalnega stika, ki ga zadružni bančni zavod goji na teritoriju, na katerem posluje, z ljudmi, zlasti pa mladim rodom, je med slovesnostjo spregovoril predsednik upravnega odbora Zadružne kraške banke Sergij Stancich, ki je nato razdelil nagrade. Ček za 75 evrov je prejelo kar 32 najboljših učencev petih razredov slovenskih in italijanskih osnovnih šol z vsega tržaškega ozemlja. Ček za 100 evrov pa je šel najboljšim dijakom tretjih razredov prav tako slovenskih in italijanskih nižjih srednjih šol v pokrajini.
Predsednik ZKB Sergij Stančič podeljuje nagrade zaslužnim učencem in šolarjem
kroma
OPČINE - 7. t. m.
Koncert
proti
vojnam
Prihodnjo soboto, 7. novembra, bodo udeleženci Svetovnega pohoda za mir in nena-silje, ki je krenil 2. oktobra iz Nove Zelandije, dosegli naše kraje. Iz Sežane bo šel pohod skozi Trst in Opčine ter nadaljeval svojo pot v druga italijanska in evropska mesta. Ob tej priložnosti napovedujejo razne pobude. Med njimi je tudi pobuda pokrajinske veje VZPI-ANPI, ki bo na predvečer pohoda, in sicer, 6. novembra, ob 20.30 priredila v Prosvetnem domu na Opčinah koncert slovenskih, italijanskih in drugih sporočilnih pesmi na temo prve svetovne vojne z naslovom Prekleta vojna - Maledetta la guerra. Koncert je nastal po projektu Ornel-le Serafini in ga je podprla Tržaška pokrajina. Pesmi bodo izvajali Ornella Serafini, Martina Feri in Andrea Zullian, na kitaro pa bo spremljal Sergio Giangaspero.
4
2 4 Nedelja, 1. novembra	2009
ODBOJKA
/
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - Pokrajinska tajnika CGIL in UIL Sincovich in Visentini
SSG: sindikata proti krčenju zaposlitvene ravni
Tako sta poudarila v pismu tržaškemu prefektu Giovanniju Balsamu
Sindikalne organizacije se bodo odločno zoperstavile kakršnemu koli krčenju zaposlitev v Slovenskem stalnem gledališču. Tako sta zapisala pokrajinska tajnika sindikatov CGIL in UIL Adriano Sincovich in Luca Visen-tini tržaškemu prefektu Giovanniju Balsamu. V pismu sta pojasnila stališče obeh sindikalnih organizacij o krizi slovenskega teatra. To sta storila, ker jima ni uspelo posredovati svojih pogledov na stanje v gledališču izvedencema, ki jima je skupščina ustanove sredi oktobra poverila pripravo poročila o možnem izhodu ustanove iz krize.
Sincovich in Visentini sta zapisala, da znaša letošnji dejanski primanjkljaj ustanove 240.800 evrov, to je približno 11,5 odstotka proračuna. V nobenem podjetju ne bi tovrstni primanjkljaj ogrožal zaprtje ali drastično krčenje števila zaposlenih, sta ocenila. V zadnjih treh letih so se prihodki iz abonmajev, vstopnic in oddaje dvorane v najem stalno višali (242.500 evrov v letu 2006, 308.000 evrov v letu 2007, 322.500 evrov lani). Tudi stroški za osebje so se zvišali, a ne zaradi večjega števila zaposlenih ali višjih plač uslužbencev, temveč upraviteljev in direktorjev. Le-te znašajo trenutno približno 170 tisoč evrov, sta zapisala Sin-covich in Visentini v pismu prefektu.
Za največji primanjkljaj pa so po mnenju sindikalistov krive krajevne uprave. Te bi morale prispevati vsaj toliko, kolikor znaša prispevek iz enotnega sklada za prireditve. to je 380 tisoč evrov. V resnici je Dežela, prvič, prispevala 250 tisoč evrov, Občina 5.208 evrov, Pokrajina pa 8.582 evrov. Ti prispevki bi se morali povečati vsaj za nadaljnjih 115 tisoč evrov, da bi dosegli raven državnega. Samo na ta način bi se bilo mogoče resno spoprijeti s krizo, v katero je zašlo Slovensko stalno gledališče.
Krajevne uprave legitimno zahtevajo svoje predstavništvo v upravnem svetu gledališča, zahtevo pa morajo »pospremiti« s formalnim zagotovilom, da bodo dodelile ustanovi to, kar ji pri-tiče v letošnjem letu in v prihodnjih letih. Iz poročila revizorjev je jasno razvidno, da krajevne uprave leta 2007 in 2008 niso prispevala toliko, kolikor bi po zakonu morale.
Nadzorni odbor pa je prav tako opozoril na »anomalijo vloge, ki jo opravlja Društvo Slovensko gledališče, saj ima le-to v upravnem svetu absolutno večino, a je - po statutu - ne bi smel imeti. Društvo je vedno imenovalo vse člane upravnega sveta, saj je v skupščini usta-
nove razpolagalo s štirimi glasovi od skupnih sedem,« sta zapisala Sincovich in Visentini in dodala, da je »društvo, ki onemogoča abonentom in uslužbencem gledališča, da bi pristopili k njemu, v navzkrižju z normami civilnega zakonika, in - čeprav je dejansko večinski partner - ne prinaša nobenega finančnega prispevka za delovanje gledališča in poslopja, v katerem deluje.«
Revizorji pa so opozorili še na eno nedoslednost, saj tudi javne uprave ne prispevajo h kritju stroškov za poslopje, medtem ko krijejo stroške za poslopje drugih javnih stalnih gledališč. Ti stroški znašajo več kot 350 tisoč evrov, od katerih odpade 140 tisoč evrov samo za režijske stroške.
Sincovich in Visentini sta sklenila z mislijo, da bi bilo dovolj, ko bi javne uprave prispevale 115 tisoč evrov za izravnavo svojega prispevka z ministrskim, in 140 tisoč evrov za režijske stroške, in finančni položaj gledališča bi
bil uravnovešen.
M.K. Izvedenca Renato Manzoni in Marija Marc sta pripravila poročilo o SSG
kroma
JUBILEJ - Županove čestitke
Nona Ana in njenih 109 let
Rodila se je prav ob svitu prejšnjega stoletja, leta 1900, se srečala z Abrahamom, kar ni sicer nič posebnega, obrnila je stoletje in z njim prestopila v novo tisočletje, včeraj pa je, še vsa čila, dočakala 109. rojstni dan. Ana Bursic, gospa častitljive starosti, je bila ob izjemnem osebnem jubileju v njenem stanovanju v Ul. Capodistria deležna visokega obiska: sam župan Roberto Di-piazza ji je v imenu celotne mestne skupnosti iskreno čestital in jo obdaril s cvetjem ter se pogovoril z njo o lepih, starih časih...
PROSEK - Vaški patron
Letos 5-dnevno martinovanje
Na Proseku od pamtiveka proslavljajo praznik patrona, svetega Martina, 11. novembra. Letos pa bo svetnik, ki spreminja mošt v vino, potrkal na vaška vrata že nekaj dni prej, v soboto, 7. novembra, in s tem nakazal, da bo proseško mar-tinovanje kar dolgo trajalo.
V	soboto bodo na sedežu rajonskega sveta odprli razstavo starega kmečkega orodja. Dan pozneje bo dopoldne na sporedu Martinov pohod: od društvene gostilne na Kon-tovelu po kontovelsko-proseškem bregu. Popoldne pa bo obnovitev Martinove furenge, in sicer od Kaučevih orehov po proseških ulicah. Prirejata jo Kmečka zveza in Mladinski krožek Prosek-Kontovel, sodelovali pa bodo harmonikarji KD Kraška harmonika iz Sežane, kraljica terana 2009, godbeno društvo Prosek, ženski pevski zbor Prosek-Kon-tovel, moški pevski zbor Vasilij Mirk in zbor osnovne šole Avgusta Černigoja ter noše.
V	ponedeljek, 9. novembra, bo v društveni gostilni na Proseku predstavitev knjige Stanislava Renčlja Okusi Krasa. V torek, 10. novembra, bo v baru Luksa na Proseku predavanje o novem vinu in o tradiciji prošekarja, na patro-nov dan, 11. novembra, pa bo sejem s 70 stojnicami, med katerimi bo tudi 10 stojnic Kmečke zveze s Okusi sv. Martina in kmetijskim sejmom. Ta dan bo na dvorišču rajonskega sveta odprta razstava kiparja Edoarda Corala, osrednja verska slovesnost pa bo popoldne s slovesno mašo.
FINANČNA STRAŽA - Goljufija v Trstu
Milijonska davčna utaja s tehnološkimi proizvodi
Tržaška finančna straža je odkrila skupino podjetnikov, ki je preko nalašč za to ustanovljenih lažnih družb prekupčevala z visokoteh-nološkimi proizvodi in utajevala davke. Utajevalci naj bi ogoljufali konkurente in oškodovali državo, kateri naj bi prikrili ogromno obdavčljivo vsoto, okroglih petnajst milijonov evrov . Finančna straža je državnemu tožilstvu v Trstu prijavila dve osebi, in sicer lastnika dveh trgovskih podjetij. V tiskovnem sporočilu pokrajinskega poveljstva finančne straže piše, da so člani kriminalne združbe »tudi Tržačani«.
Postopek, s katerim so podjetniki goljufali, je bil kar zapleten, zato je bila preiskava precej težavna. V severni Italiji so osumljenci ustanavljali fiktivna podjetja, ki so v resnici delovala v Trstu. V raznih državah Evropske unije so, preko drugih lažnih podjetij, kupovali mobilne telefone, satelitske
navigacije, prenosne računalnike in podobne proizvode, ne da bi plačevali davka na dodano vrednost IVA. Pri tem so skozi celo verigo »navideznih« podjetij izdajali lažne fakture za kupoprodaje, do katerih ni nikoli prišlo, naposled pa so lahko prodajali omenjene artikle po krepko znižanih cenah. S tem so ogoljufali tako državo (prikrili naj bi obdavčljive kupoprodajne posle za petnajst milijonov evrov) kot konkurente.
Preiskovalci so ugotovili, da sta ovadena podjetnika pletla svojo mrežo fiktivnih podjetij vsaj med letoma 2006 in 2008, na prste pa so jima stopili z večkratnim preverjanjem bančnih računov posameznih družb ter vpletenih ljudi. Preiskava se je uspešno razvijala tudi ob odločilni pomoči oblasti ostalih držav Evropske unije, v katerih so bili ustanovljeni sedeži omenjenih družb.
ZAPOR - Šestmesečna obsodba
Kupila avto na lizing in si ga brezplačno prilastila
Tržačanka bo morala prestati šest mesecev zapora, ker si je hotela nezakonito prilastiti avtomobil. Leta 2006 je štiridesetletna Monica Zago podpisala pogodbo z družbo Fineco in s tem kupila na lizing avtomobil renault scenic. Na obroke bi bila morala odplačati kredit, a tega že od samega začetka ni storila. Družba Fineco je gospo, ki je posojilodajalcu dolgovala vedno več denarja, nekajkrat opomnila, nakar jo je prijavila sodstvu. Javni tožilec je takoj odredil preventivni zaseg vozila in obtožil gospo Zago kaznivega dejanja nezakonite prilastitve. Februarja 2008 jo je sodišče obsodilo na šest mesecev zapora in tristo evrov denarne kazni, obsodba pa je avgusta letos postala dokončna. Po nalogu državnega tožilstva je policija v petek popoldne odvedla obsojenko v zapor.
Tržačan v zapor, ker je povzročil požar v stanovanju
Mobilni oddelek policije je po nalogu državnega tožilstva odvedel v zapor 42-let-nega Tržačana D. G., ker je poleti leta 2006 povzročil hud požar. Moški je imel v 90. letih zelo pogosto opravka s pravico, večkrat je bil obsojen zaradi tatvine, groženj, pobega iz zapora, posedovanja mamil in vožnje pod vplivom alkohola. Leta 2006 pa je v materinem stanovanju zaspal s prižgano cigareto in tako povzročil požar, ki je uničil stanovanje. Zaradi nenamernega požiga so ga obsodili na devet mesecev zapora, udeležil pa se bo programa, ki mu bo omogočal delati zunaj poslopja tržaškega zapora.
Aretirali nezakonitega senegalskega priseljenca
Policisti so v petek ponoči pred nekim barom v Ulici Ghega aretirali 31-letnega se-negalskega državljana. Njegovo dovoljenje za bivanje v Italiji je bilo pred časom preklicano, tržaški kvestor mu je ukazal zapustiti državo, 31-letnik pa se je vseeno zadržal v Trstu. Zaslišal ga bo javni tožilec.
Sv. Just prvič s škofom Crepaldijem
V	torek bo tržaška verska skupnost počastila svojega zaveznika sv. Justa.
V	katedrali, ki je posvečena mučeni-ku, bo ob 10. uri verski obred, slavnostno homilijo pa bo prebral nov tržaški škof Giampaolo Crepaldi.
Poštni uradi zaprti
Italijanske pošte sporočajo, da bodo v torek vsi tržaški uradi zaprti zaradi praznovanja občinskega zavetnika. Z običajnimi urniki pa bodo seveda delovali poštni uradi v okoliških občinah.
Multimedijski koncert
Ob sv. Justu bo v dvorani Tripcovich tudi tradicionalen koncert pihalnega orkestra Giuseppe Verdi. Ob 90. obletnici ustanovitve je orkester s finančno podporo javnih in privatnih pokroviteljev (med katerimi sta tudi ZKB in Pohištvo Lanza) pripravil pravi multimedijski dogodek. Koncert, na katerem se bo glasba prepletala s posnetki iz več desetletne zgodovine orkestra, se bo pričel ob 18. uri (vstopnice stanejo 5 €). Spored je zelo raznolik, od Bernsteina do Bizeta in Šoštakoviča.
Znanstveni imaginary
Muzej znanosti v Grljanu (Immaginario scientifico) je v teh prazničnih dneh odprt. Ob dananšnjem rednem odprtju (od 10. do 20. ure) bo muzej z istim urnikomd eloval tudi jutri in v torek. Danes ob 10.30 bo tudi delavnica za najmlajše »nedeljske znanstvenike«.
O Bonomu in Trubarju
Tržaško prosvetno društvo Maria Theresia prireja v sredo ob 17.30 predavanje Tatjane Rojc. V italijanščini bo spregovorila o tržaškem 16. stoletju, ko sta v mestu delovala škof Bonomo in slovenski protestant Primož Trubar. Na okrogli mizi bosta sodelovala tudi zgodovinarka Marta Ivašič in novinar Igor Tuta.
SSk o regulacijskem načrtu
V	sredo, 4. novembra, bo Slovenska skupnost priredila javno srečanje o tržaškem občinskem regulacijskem načrtu v Križu. Srečanje bo ob 20. uri v restavraciji Lampara, na njem pa bodo govorili pokrajinski tajnik Peter Močnik, občinski svetnik Igor Švab in predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Marko Milkovič.
Odprtje fotografske razstave
V	dvorani Giubileo na tržaškem nabrežju (Riva 3 novembre, 7) bodo jutri ob 17.30 odprli fotografsko razstavo A bordo della macchina del tempo. Prirejata jo Občina Trst in združenje ARIS, na ogled pa bodo posnetki krajevnih fotoamater-jev, neke vrste fotografske »pripovedi« o minljivosti časa in različnih fazah človeškega življenja. Slične razstave bodo na ogled tudi v občinskih domih za ostarele v ulicah Marchesetti, Pascoli in Ralli.
Skandinavski film
V	kavarni Knulp (Ul. Madonna del Mare 7/a) se bo jutri zaključil niz, posvečen skandinavski kinematografiji. Ob 20.30 bo na sporedu film You, the living, prvi dolgometražni film Roya Abders-sona, splet vsakdanjih življenjskih zgodb v anonimnem švedskem mestu, ki v marsičem spominja na teater absurda Samuela Becketta.
Filmski krožek Metropolis bo 9. novembra začel nov niz predvajanj, ki bo posvečen filmom daljnega vzhoda.
Gledališka predstava v Miljah
V	miljskem gledališču Verdi se danes začenja niz Vsi v gledališče: pet nedelj za pet brezplačnih gledaliških predstav. Danes ob 16.30 bo nastopila skupina Bandus-F.I.T.A. s komedijo La suocera buonanima.
Razstava v Tommaseu
V	kavarni Tommaseo bodo jutri ob 18. uri odprli razstavo keramik in mozaikov Annamarie Meton Paliaga, ki nosi naslov Čakajoč na božič - angeli. Na ogled bo do 15. t.m.
/
TRST
Nedelja, 1. novembra 2009
5
IPERPORTI - V kavarni San Marco sinoči srečanje s filozofom Cacciarijem
»Vsi jeziki so nastajali in se razvijali skozi prevode«
»Posamezniki ne obstajajo, obstajajo le ljudje, ki komunicirajo z drugimi ljudmi
«
Vsak prevajalec je v prvi vrsti kovač svojega jezika. Kajti po prvem občutku nemoči, ki ga prevzame pred prevajanjem, so vsi njegovi napori usmerjeni v »širitev« lastnega jezika, v podiranje jezikovnih mej, v približevanje jeziku, iz katerega prevaja.
»Vsi jeziki so nastali in se razvijali skozi prevode,« je včeraj v kavarni San Marco pojasnil Massimo Cacciari. Beneški župan je v Trst prišel kot filozof in avtor številnih knjig; srečanje z njim je zaključilo drugo izvedbo literarnega festivala Iperporti, ki ga je od četrtka do sobote priredil tržaški Dom literature (v katerega je vključen tudi Slovenski klub).
Festival je (kot je razvidno tudi iz sosednjega članka) posvetil veliko pozornost prevajanju. Zato je bilo tudi srečanje s Cacciarijem osredotočeno na to temo. Ob njem je sedel Reinhard Ka-cianka, ki je v nemščino prevedel Cac-ciarijev esej L'angelo necessario. Vsak prevod je zanj prava »reanimacija«, saj skuša v svoj materin jezik - nemščino, prenesti dušo besedila in posameznih besed. V primeru Cacciarijevega eseja je bilo to posebno težko, saj gre za zahteven tekst, ki je včasih hermetičen, včasih ne-prevedljiv. Z avtorjem, ki obvlada nemški jezik, sta zato veliko debatirala, prevajalec je prebral številna dela, na podlagi katerih je Cacciari »zgradil« svoj esej; šele nato ga je popolnoma razumel. »Moj svet je bil potem veliko bogatejši.«
Moderatorja Christiana Sinicca je zanimalo, zakaj je v knjigi toliko poetičnih citatov. Cacciari je pojasnil, da se filozof povsem naravno znajde sredi različnih govoric: pesniške, likovne, znanstvene itd. »Kajti ista ideja je lahko zakoreninjena v različnih govoricah: filozof se hrani z vsemi, nato pa mora izoblikovati svojo misel. Filozof mora biti sistemski, znati mora argumentirati svoja stališča; na podlagi raznih argumentov se lahko z njim strinjamo ali ne. Od poezije pa nihče ne pričakuje, da ga prepriča: poezija ponuja nešteto interpretacij, poezija je lahko vsakič drugačna.«
Govor je bil tudi o jeziku in govorici: človek se rodi kot poslušalec, kot edina govoreča žival pa je obdarjen tudi z darom jezikov, zato se lahko vsakega nauči. Jeziki ustvarjajo skupnosti, »tudi bro-dolomec na samotnem otoku je del neke skupnosti, ki obvlada njegov isti jezik: posamezniki ne obstajajo, obstajajo le ljudje, ki komunicirajo z drugimi ljudmi. Nihče se ne more odreči komunikaciji, lahko se le odloča med bogatim in revnim komuniciranjem.« (pd)
Od leve proti desni: prevajalec Reinhard Kacianka, moderator Christian Sinicco in filozof Massimo Cacciari
kroma
V TOREK
Carlotto in Heinichen skupaj v Mieli
Ljubiteljem policijskih romanov in tako imenovane »noir literature« se v torek obeta res edinstven dogodek. V gledališču Miela bosta namreč nastopila dva med najbolj priljubljenimi avtorji tovrstne literature, Massimo Carlotto in Viet Heinichen; romane prvega navdihuje Alligato-re, romane drugega pa komisar Laurenti.
Romani Veita Heinichena, nemškega pisatelja, ki že več let živi v Trstu, so kot znano postavljeni v tržaško in kraško okolje, prevedeni pa so v več jezikov (med drugim tudi v slovenščino).
Ob 17. uri bodo v Mieli predvajali film o komisarju Lau-rentiju (I morti del Carso), ki ga je posnela nemška televizija (film bo v izvirniku in z italijanskimi podnapisi). Ob 18.30 je predviden pogovor med Carlottom in Hei-nichenom, ki bo tudi predstavil svoj najnovejši roman La calma del piu forte. Ob 20.30 bo na sporedu novo filmsko srečanje s komisarjem Laurentijem; tokratna epizoda nosi naslov A ciascuno la sua morte.
NARODNI DOM - Na literarnem festivalu Iperporti pogovor o Calvinovem romanu
Palomar v slovenski različici
Prevod je delo Alenke Jovanovski, ki je pri slovenskem tekstu poskrbela za lahkotnost, berljivost in zvočnost
Alenka Jovanovski (levo) in Darja Betocchi
kroma
Mnogi najbrž vedo, da je Palomar zasebni observatorij v ameriški državi Kaliforniji, ki se ponaša z velikimi teleskopi, s katerimi sistematično pregleduje nebo. Palomar pa je tudi naslov zadnjega leposlovnega dela italijanskega pisatelja Itala Calvina iz leta 1983. Slovenskega prevoda Cal-vinovega romana oziroma zbirke novel se je lotila literarna kritičarka, docentka literarne zgodovine na Univerzi v Novi Gorici in seveda prevajalka Alenka Jovanovski, ki je bila v petek gostja literarnega festivala Iperporti v galeriji Narodne in študijske knjižnice v Narodnem domu.
Kot smo že poročali, posveča letos festival posebno pozornost ravno prevajanju. Te teme sta se v petek v zanimivem pogovoru dotaknili tudi profesorica in prevajalka Darja Betocchi in Alenka Jovanovski. Občinstvu sta uvodoma predstavili vsebino oz. zgodbo o Palomarju, ki je pravi opazovalec življenja (opazuje na primer val, martinčkov trebuh, luno podnevi, želve, ki se parijo ...). V bistvu obrača svojo pozornost do posameznega, ki se konča z isto ugotovitvijo kot velika posploševanja - največji spoznavni problemi ostajajo namreč nerešljivi.
Slovenski prevodi del Itala Calvina so se prvič pojavili leta 1968, vendar se je zanimanje za tega
avtorja razvilo šele konec osemdesetih let, ko se je zanj ogrela generacija postmodernistov, ki je v njegovem pisanju zasledila tovrstni utrip v povezavi s fantastiko, znanostjo in literaturo. Zanimanje pa je že konec devetdesetih usahnilo.
Prevoda dela Palomar se je leta 1993 lotil že Matija Ogrin, Alenka Jovanovski pa med prevajanjem njegovega teksta ni upoštevala. Tekst je raje sama analizirala, delo pa je bilo vse prej kot preprosto. »Calvino uporablja namreč izredno dolge stavke, ki pa jih slovenščina sploh ne ljubi, saj otež-kočijo tekst. Sama sem se raje opredelila za lahkotnost in berljivost, tako da sem ukinila odvečne odvisne stavke, seveda ne da bi pri tem pretrgala koncept stavka,« je dejala mlada prevajalka. Po zgledu pesnika Borisa A. Novaka je posebno pozornost usmerila v zvok in poetiko, tako da je ustvarila sočen tekst. Za pomoč je včasih zaprosila strokovnjake izrazoslovja, astronome ali celo biologe in umetnostne zgodovinarje; ko ni našla ustreznega slovenskega sinonima, pa je zaigrala karto domišljije. Priznala je, da se ji je pri prevajanju večkrat zataknilo, saj ni takoj dojela Calvi-novega sporočila, nekaj preglavic ji je povzročala tudi njegova dvoumnost in istočasno zahteva po točnosti konkretnega. (sas)
HRVAŠKI KONZULAT - Obujanje kulturnih večerov
Vabilo na obisk prelepega Kvarnerja
Ob pokušnji specialitet in glasbeni spremljavi ansambla Tramontana so z besedo in fotografijo občinstvu predstavili lepote severnega dela Jadrana
»Dobrodošli v Kvarner, kjer domujejo prijazni ljudje, kjer se sonce, sinje morje in gore nasmihajo gostom in kjer je vsak dan različen od drugega.« Generalni konzul Republike Hrvaške v Trstu Neven Marčic je bil v četrtek zvečer navdušen, ko je številnemu občinstvu na konzulatu na Goldonijevem trgu predstavil lepote Kvarner-ja. Ob ponovnem odprtju kulturnega centra znotraj hrvaškega konzulata so namreč poskrbeli za predstavitev kvarnerske regije. Sicer so »besedo« nato prevzele veliko bolj zgovorne fotografije, ki so obiskovalcem postregle s popolno predstavitvijo severnega dela Jadranskega morja med vino-dolsko-velebitsko in istrsko obalo.
Na platnu so zaživeli živobarvni posnetki obale, otokov in zelenih gora vabljivega Kvarner-ja: od Opatije in Crikvenice s svojima rivierama, razčlenjeno obalo in številnimi plažami, mimo Novega Vinodolskega in Reke, ki predstavlja pravi center regije, pa še dlje do Krka, ki je največji otok v Jadranskem morju, Cresa, Raba ter Lošinja. Izreden je bil videti tudi predel Gorskega Kotarja, ki je prava zelena oaza oddaljena le pol ure od Opatije.
Kvarner se lahko ponaša kot stičišče srednjeevropske in sredozemske kulture, v zadnjih le-
tih pa se je tu izredno razvil zdraviliški turizem. Podnebje je skozi vse leto milo, vegetacija je vseskozi bujna, zanemarjati pa seveda ne gre bogate zgodovine. Sicer najdemo tu vsakovrstno zabavo, ki je povezana v prvi vrsti s športnimi aktivnostmi, s kopanjem torej, jadranjem, ribolovom, raftingom, hojo, plezanjem, kolesarjenjem, pa še bi lahko naštevali. Na ozemlju Kvarnerja se razvija petina celotnega hrvaškega turizma, saj ga vsako leto obišče dva milijona gostov. Skoraj 88 odstotkov je tujcev, od teh pa je 14 odstotkov Italijanov. »Zakaj naj bi izbrali Kvarner? Ker smo blizu, dobro opravljamo svoje delo in razmerje med kakovostjo in ceno je kar se da spodbudno,« so zagotovili občinstvu.
Nedvomno si je ob pogledu na morje in plaže marsikdo zaželel, da bi zima čim prej minila in da bi le napočilo spet poletje. Na konzulatu pa so nam v četrtek zagotovili, da imajo tudi zimski dnevi svoj posebni čar: svetovali so nam obisk wel-ness centrov in domačih gostiln, kjer bo vsak lahko segel po okusnih specialitetah. Po siru, salami in surovemu pršutu, po olivah in kozarcu domače malvazije, po katerih so lahko gostje segli že na poznejši družabnosti ob odlični glasbeni spremljavi skupine Tramontana. (sas)
Četrtkov kvarnerski večer je bil uspešen in dobro obiskan
kroma
6
2 6 Nedelja, 1. novembra	2009
ODBOJKA
/
TRIESTEANTIQUA - Na Pomorski postaji v Trstu bo odprt do nedelje, 8. novembra
Letošnji sejem antikvitet z nekoliko manjšim mednarodnim pridihom, a vseeno zanimiv
Bogata razstava starih umetnin, pohištva in nakita - Ruska prodajalca ponujata ikone iz 18. in prve polovice 19. stoletja
Na Pomorski postaji je vrata odprl sejem antikvitet oz. tako imenovani sejem TriesteAntiqua, ki ga že 27 let pripravlja konzorcij Promotrieste. Do 8. novembra bo mogoče občudovati in kupovati različne predmete, med katerimi najvidnejše mesto zasedajo religiozni in okrasni predmeti, številni predmeti, ki so izginili iz naših življenj in živijo le še v spominih, poleg omenjenih predmetov pa smo opazili tudi perzijske preproge, stilno pohištvo, lestence itn.
Letošnja izvedba sejma antikvitet je privabila okrog 40 razstavljavcev z različnih koncev Italije, med tujci pa smo opazili le Avstrijce. Sejem je letos sicer nekoliko manj mogočen kot ponavadi, saj med razstavljavci nismo opazili starinarjev iz Slovenije, Madžarske in Srbije, ki so bili v preteklih letih redni gostje te prireditve in zato lahko tudi trdimo, da ima prodajna razstava letos morda za odtenek manjši mednarodni pridih.
A kljub skromnejši ponudbi lahko rečemo, da starine in umetnine, med katerimi so tudi dela nekaterih znanih mojstrov, ponujajo dobri poznavalci starih predmetov. Že v jutranjih urah so včeraj Pomorsko postajo obiskali številni turisti, po govorici sodeč so prihajali predvsem iz Avstrije in Slovenije. Vešči starinarji so jim kazali predmete, ki izvirajo z različnih koncev Evrope. Obiskovalci lahko med drugim spoznajo dediščino habsburške monarhije, Beneške republike in cesarske Rusije.
Iz slednje prihajajo predvsem ikone oz. slike z versko vsebino, ki imajo v pravoslavnem krščanstvu dosti globji pomen. Ikone, ki častijo določenega svetnika ob določenih dneh, prodajata kar dva prodajalca starin, ki sta v Trst prinesla bogato ponudbo ikon iz konca 18. stoletja in iz prve polovice 19. stoletja. Njihove cene so različne, odvisne so od starosti in velikosti ikone. Za manjše ikone je treba odšteti 500 evrov, na prodaj pa so tudi ikone, katerih cena se giblje med 1500 in 3000 evrov. Oba starinarja sta za naš dnevnik povedala, da se rada vračata v Trst tudi zato, ker obiskovalci cenijo anti-kvitete in z njimi zelo radi krasijo svoje domove.
Na ogled in na prodaj so tudi številne umetniške slike, za katere so strastni zbiratelji pripravljeni odšteti kar lepe vsote denarja, radovedno
oko pa ne more prezreti tudi neo-klasičnega pohištva, biedermaier kredenc, mizic, pručk, sof itn. Zanimivo blago imajo tudi antikvarji, ki zbirajo porcelanaste izdelke in dragocen nakit. Med slednjim naj izpostavimo čudovite diamantne uhane s konca 19. stoletja, za katere je treba odšteti 850 evrov, zanimiv pa je tudi nakit iz obdobja art deco. Obiskovalkam bo bržkone všeč tudi bižuterija iz šestdesetih in sedemdesetih let, za obiskovalce pa bo zanimiv obisk koticka, kjer antikvar iz Riminija prodaja raznovrstne stare angleške predmete (loparje za tenis, žoge, škarje, brivnike, rokavice, pohodne palice ...). Med razstavljavci iz tujine smo opazili le dva starinarja, eden prihaja z Dunaja, drugi pa iz Gradca.
Sejem antike bo odprt do nedelje, 8. novembra, in sicer vsak dan med 10. in 20. uro, 2., 4., 5., in 6. novembra pa med 15. in 20. uro. Za vstopnico je treba odšteti 9 evrov. (sč)
Na sejmu na Pomorski postaji je mogoče dobiti tudi tudi nenavadne predmete, kot je stari daljnogled
ansa
TRIPCOVICH - Mednarodni natečaj Victor De Sabata
Marko Ozbič najboljši med mladimi dirigenti
Marko Ozbič je najbolje uvrščeni tekmovalec prve izvedbe natečaja za mlade dirigente Victor De Sabata, ki se je zaključil včeraj popoldne v tržaški dvorani Tripcovich. Tekmovanje, ki so ga posvetili spominu na slavnega tržaškega dirigenta, se je tako začelo kar z drugo nagrado (žirija namreč ni podelila prve nagrade) za talentiranega Tržačana, ki ima za seboj že zelo prestižne poklicne dosežke. V Trstu je pravzaprav preživel samo študijska leta do diplome iz klavirja, saj se je potem uveljavil najprej na Dunaju pri deškem zboru Wiener Sängerknaben in v Dunajski državni operi, od leta 2005 pa je prevzel vodstvo opernega zbora v zgodovinskem gledališču San Carlo v Neaplju.
Na mednarodnem tekmovanju De Sabata je v treh fazah nastopilo šestnajst kandidatov; prva selekcija je potekala v torek in sredo, ko se je število kandidatov že zreduciralo na polovico. Osmerica najboljših je z daljšim programom ponovno stopila pred žirijo v četrtek in petek, nakar so lahko v soboto nadaljevali z zahtevnim, nad enournim finalnim nastopom le Japonec Toshihiro Yonezu, Alya Joffe iz Moskve in Marko Ozbič. Poleg glavne nagrade, ki jo je podelila žirija strokovnjakov - predstavnikov sodelujočih ustanov (London Philarmonic Orchestra, Opéra de Monte-Carlo, Festival v Bayreuthu, Trondheim Symphoniorkester, Akademija Svete Cecilije iz Rima in Gle- Talentirani Tržačan
dališče alla Scala iz Milana) in ji je predsedoval Timothy Wal-	, , , -
, . , i , i... w i- ...i i	i i- se lahko ze ponaša
ker, je orkester gledališča Verdi podelil posebno nagrado ruski	prestižnimi
dirigentki Alyi Joffe iz ruskega gledališča Stanislavsky. (ROP) poklicnimi dosežki
Včeraj danes
KRUT - Za starejše ljudi
Spet delavnice za psihomotoriko
Po uspehu, ki so ga imele spomladanske delavnice psihomotorike (projekt »Počutiti se dobro v svojem telesu v srebrni dobi«je odobrila Dežela FJK.) bodo 12. novembra ponovno stekle v društvenih prostorih Krožka za kulturno, športno in podporno udejstvovanje (KRUT) v Ul. Cicerone 8 v Trstu delavnice psihomo-torike z novimi vpisi.
Psihomotorika se je rodila v Franciji v 60. letih, namenjena odraščajočim otrokom v vzgojne, rehabilitacijske in terapevtske namene. Vendar se je v desetletjih toliko razvila in »raztegnila« tudi na zrela leta. Psihomotoriko za odrasle lahko dandanes poglobimo celo s študijem na nivoju masterja. V današnjem vrtoglavem načinu življenja se čedalje več čuti potrebo po drugačnem načinu gibanja, bolj sproščujočem in manj stereotipnem. Pri psihomotoriki naj bi spoznali neizmerne možnosti za gibanje telesa. Izboljšali naj bi odnos do svojega telesa s tem, da mu prisluhne-
mo. Gibamo se z namenom, da se dobro počutimo in da nam postane gibanje nekaj prijetnega in potrebnega v zrelih letih. Na vzhodu so mnenja, da se morajo starejši ljudje vedno več gibati (seveda starosti prilagojeno), pri nas na zahodu pa se dogaja ravno obratno. Bolj se staramo, več sedimo, se gibanja krat-komalo bojimo, ker smatramo, da nismo več sposobni. Statistike nam dokazujejo pogostost zlomov in drugih poškodb kot posledica padcev. To pa tudi zato, ker ljudje nimajo razvitega ravnotežja, nasplošno ne poznajo svojega telesa in torej težko »upravljajo« z njim.
Delavnice, ki jih bo vodila prof. Loredana Kralj, športna pedagoginja, psihomotricistka in master reiki, KRUT priporoča vsem tistim, ki bi radi ponudili sebi nekaj kreativnega in svežega, tako da bi se počutili dobro in zmanjšali vsakdanje napetosti.
Vpisovanja so v teku v tajništvu KRUT-a do zasedbe mest, kjer nudijo vse podrobnejše informacije.
TREBČE - Po ustaljenem obredu
■W
Se eno veselo srečanje z Abrahamom
V soboto, 24. oktobra, so se na vaškem trgu v Trebčah zbrali letošnji 50-letniki, da bi skupaj praznovali svoj okrogli življenjski jubilej. Da je ta lepa navada zaživela, gre zasluga slavljencem izpred 30 let, ki so prvič v tej vasi skupno obhajali srečanje z Abrahamom in pri tem soudeležili celotno vaško skupnost. Sešili so prapor in sestavili pravilnik v zvezi s potekom obreda. Tudi letošnji jubilanti so se zbrali na trgu, prejeli od lan-
skih prapor, potrebna priporočila iz omenjenega pravilnika in seveda voščila. Skupno so zapeli vaško himno, položili slovenska šopka pred spomenikom padlim in v cerkev ter povabili vse domačine v Ljudski dom na zakusko. Po skupnem praznovanju v domačem kraju, so prejeli spominek in se odpravili na Vrh k Uštilu, da bi ob izvrstni večerji še naprej pokramljali in obujali spomine iz otroških in mladih let.
Danes, NEDELJA,
1.	novembra 2009
VSI SVETI Sonce vzide ob 6.45 in zatone ob 16.52 - Dolžina dneva 10.09 - Luna vzide ob 15.45 in zatone ob 5.12.
Jutri, PONEDELJEK,
2.	novembra 2009
DAN MRTVIH
VREME VČERAJ: temperatura zraka 11,9 stopinje C, zračni tlak 1026 mb ustaljen, veter 46 km na uro, vzhod-nik severo-vzhodnik, burja, vlaga 46-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17 stopinj C.
OKLICI: Roberto Maffioli in Raffael-la Verboschi, Andrea Not in Maria Spanovangelis, Pietro Zanini in Barbara Galea, Gianluca Sala in Gaia Gravic, Mauro Cernigoi in Monica Pellegrino, Xiangquan Huang in Chunfen Chen, Guerrino Lanci in Brunella Poli, Federico Farci in Barbara Manganaro, Viorel Rusanouschi in Mariana Vasluiano.
Kam po bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Istrska ulica, Ul. A. Valerio 1 (univerza)
SHELL: Drevored Campi Elisi 1/1 Q8: Domjo (Strada della Rosandra), Ul. DAlviano 14
TOTAL: , Ul. Brigata Casale, Sesljan - drž. c. 202 (km 27) ESSO: Milje - Ul. Battisti 6, Pokrajinska cesta km 8+738 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36
TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE
NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27
V sodelovanju s FIGISC Trst.
/
TRST
Nedelja, 1. novembra 2009
7
Operna akademija Križ pri Trstu,
Mednarodna šola petja,
ki jo vodi Maestro Alessandro Švab v sodelovanju z opernim gledališčem G. Verdi iz Trsta vabi v
Sreda, 4. in četrtek, 5. novembra, ob 20.30 v dvorano Tripcovich
na ogled Puccinijeve komične opere
v enem dejanju
Gianni Schlecht
v izvedbi udeležencev akademije.
Vstopnice:
cena 10,00 evrov, prodaja eno uro pred predstavo pri blagajni Tripcovich. Predstava traja približno eno uro.
Ü3 Obvestila
ŽIVIJO 50-LETNIKI! Pozor, vsi rojeni v letu 1959 - od Krasa do Brega, Trsta ter vse do Milj in še dlje... - se dobimo v soboto, 7. novembra, zvečer v znani gostilni na Krasu, da proslavimo naše srečanje z Abrahamom. Poskrbljeno bo za dobro voljo, zabavo in tudi ples! Pridružite se nam, ne bo vam žal!! Za vse podrobnejše informacije lahko pokličete - Danjel: 333-7410475, Loredana: 329-8552014 (v večernih urah), Jožko: 348-9001666, Anica: 040-368430.
APT obvešča, da bo danes, 1. novembra, avtobus št. 6, ki povezuje mestno središče z glavnim pokopališčem, vozil s sledečim urnikom: 8.30 - 9.28 - 10.30 -11.00 - 11.28 - 12.00 - 12.26 - 14.00 -14.30 - 15.00 - 15.30 - 16.00 - 16.30 -16.58 - 17.40 - 18.38 (z odhodom s parkirišča centralne pošte skozi Tržaško ul.) in 9.00 - 9.58 - 11.00 - 11.30 - 11.58 -12.30 - 12.56 - 14.30 - 15.00 - 15.30 -16.00 - 16.30 - 17.00 - 17.28 - 18.10 -19.08 (z odhodom z glavnega pokopališča skozi Tržaško ul.). V ponedeljek, 2. novembra, pa z urnikom: 7.30 - 8.30 -9.30 - 10.30 - 10.57 - 11.30 - 11.55 - 12.30 - 12.48 - 14.00 - 15.00 - 15.30 - 16.00 -16.28 - 16.58 - 17.40 - 18.28 (z odhodom s parkirišča centralne pošte skozi Tržaško ul.) in 7.52 - 9.00 - 10.00 - 11.00 -
11.27	- 12.00 - 12.25 - 13.00 - 13.30 -14.30 - 15.30 - 16.00 - 16.30 - 17.05 -
17.28	- 18.10 (z odhodom z glavnega pokopališča skozi Tržaško ul.).
DTTZ ŽIGA ZOIS sporoča, da od 23. oktobra delujejo tudi uradi šole na novem sedežu v Ul. Weiss št. 15. Telefonske številke ostanejo nespremenjene: 040567144, 040-54356; fax: 040-350744.
KRUT nudi svojim članom sprostitveno masažo za dobro počutje. Dodatne informacije in prijava na sedežu, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072.
KRUT obvešča članstvo, da je še nekaj prostih mest za skupinsko vadbo ob četrtkih popoldne. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. št.: 040-360072.
OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR v sodelovanju z društvom Benessere prirejajo tečaje lažje telovadbe, namenjen osebam nad 60. letom (primeren posebno za osebe z ar-trozo, bolečinami v križu, osteoporozo). Tečaj bo potekal v občinski telovadnici v Nabrežini vsak ponedeljek, od 10.30 do 11.30 in vsak četrtek, od 9.30 do 10.30, od 26. oktobra 2009 dalje. Za informacije in vpisovanja se lahko obrnete na Urad za socialne storitve v Naselju Sv. Mavra 124, Sesljan, tel. št.: 040-2017385, od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure.
PILATES - kupina 35-55 pri SKD F. Prešeren v Boljuncu obvešča, da je vadba
pilatesa in telovadbe, ki poteka v telovadnici srednje šole S. Gregorčič v Dolini, začasno prekinjena. Spet se bomo srečali v polovici januarja 2010, dan in urnik bomo pravočasno sporočili.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE sporoča vsem občanom, ki želijo katerokoli informacijo o novem regulacijskem načrtu občine Trst, da bo občinski svetovalec Iztok Furlanič na razpolago vsak delavnik, od ponedeljka do petka (urnik 9-13), v občinski palači (trg Unita' 6, 1. nadstropje, soba št. 200). Svetujemo, da se za sestanek predhodno telefonsko zmenite. Pokličite tel.št: 0406758020 ali 348-4729825.
ANPI VZPI Opčine-Bani-Ferlugi-Piščanci vabi na počastitev padlih v NOB danes, 1. novembra. Zbirališče v Prosvetnem domu ob 9.30. Najprej bomo počastili padle pri vaškem spomeniku na Dunajski cesti, nato pa na pokopališču. Istočasno bo delegacija položila vence pri spomeniku 71. talcev, Pinka Tomažica in tovarišev, Rozalije Kocjan - Guličeve, petih kurirk in štirih tovarišev v parku ob Kraški ulici. Sodeluje Kostanca Mikulus, pojeta MoPS in CPZ Sv. Jernej.
AŠZ SLOGA obvešča, da bo potekal tečaj motorike pod vodstvom prof. Drasiča ob torkih in četrtkih od 16. do 17. ure v telovadnici srednje šole na Opčinah.
AŠZ SLOGA obvešča, da potekajo treningi odbojke za začetnice in začetnike (letniki '98, '99, '00) ob ponedeljkih in četrtkih od 16.30 do 18. ure v občinski telovadnici v Repnu.
DANES, 1. NOVEMBRA, ob 15. uri bo pri spomeniku na Katinarskem pokopališču potekala proslava v spomin na padle. Proslava se bo začela po molitvah.
KD SLOVAN S PADRIČ IN SKD SKALA IZ GROPADE obveščata vaščane, da se bomo danes, 1. novembra, ob 9.30 v Gro-padi in ob 9.45 na Padričah pred spomenikoma NOB poklonili padlim partizanom iz obeh vasi. Nastopil bo domači MePZ Skala-Slovan. Vabljeni!
MEPZ SLOVENEC-SLAVEC sporoča, da bo danes, 1. novembra, zapel nekaj ža-lostink ob 14. uri na pokopališču v Bor-štu in ob 15. uri na pokopališču v Ri-cmanjih.
MOPZ IGO GRUDEN se bo danes, 1. novembra, poklonil spominu pokojnih. Zbrali se bomo ob 14.30 pred spomenikom padlim na trgu v Nabrežini. Sledil bo obisk pokopališč in obeležij v naši okolici: ob 14.40 na pokopališču v Nabrežini, ob 14.55 pokopališče v Šempo-laju, ob 15.05 spomenik padlim v Šem-polaju, ob 15.10 spomenik padlim v Pra-protu, ob 15.20 pokopališče v Samator-ci, ob 15.30 spomenik padlim v Prečni-ku, ob 15.40 pokopališče v Mavhinjah, ob 16. uri pokopališče v Slivnem.
OBČINA REPENTABOR obvešča, da bo v počastitev dneva mrtvih občinska uprava polagala vence na spomenike padlim borcem v NOB danes, 1. novembra, po sledečem razporedu: ob 14.30 pred spomenikom padlim borcem v NOB v Rep-nu, ob 14.40 pred spomenikom vsem žrtvam fašizma na Colu - sodeluje MoPZ Kraški dom, ob 14.50 na grob komandanta Bazoviške brigade Franca Nemgarja na pokopališču na Colu. Vabimo vse občane, da se polaganja vencev udeležijo.
ODBOR ZA POČASTITEV PADLIH V NOB od Sv. Ivana in Kolonje in SKD S. Škamperle vabita danes, 1. novembra, ob 11. uri pred spominsko ploščo na Narodnem domu pri sv. Ivanu, na spominsko svečanost s polaganjem vencev. Sledili bodo govori in pričevanja. Vse udeležence vabimo naj, v znak želje po miru, s seboj prinesejo cvetico.
SEKCJA VZPI-ANPI DOLINA-MAČKO-LJE-PREBENEG bo polagala vence danes, 1. novembra, ob 13.30 v Prebene-gu ter ob 14.30 v Dolini, skupaj s SKD Primorsko pa ob 9. uri pred spomenikom padlim v NOB v Mačkoljah, kjer bo zapel nonet Primorsko. Vabljeni!
i
Oglaševalska agencija Tmedia
obvešča, da bo v
TOREK, 3. NOVEMBRA
urad v Trstu, ulica Montecchi 6,
ZAPRT
Tel. 800.912.775 - oglasi@tmedia.it - Fax 0481 32844
Čestitke, oglasi v okvirčku, osmrtnice, sožalja, mali oglasi (proti plačilu) na Primorskem dnevniku.
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bo tudi letos polagal skupno z Generalnim konzulatom RS in drugimi organizacijami vence na bazoviški gmajni, v Rižarni, v Gonarsu, na grobu Lojzeta Bratuža ter na grobove in spomenike padlim borcem. Skupno s Slovensko skupnostjo pa bo SSO položil tudi venec v Gropadi na spomenik padlim slovenskim vojakom v 1. svetovni vojni.
VZPI - ANPI DOMJO in KD Fran Ventu-rini vabita na svečanost ob vaškem spomeniku padlim v NOB danes, 1. novembra, ob 14.uri.
VZPI-ANPI DEVIN NABREŽINA vabi občane, da se udeležijo danes, 1. novembra, polaganja vencev na spomenike padlim: ob 8.30 pred županstvom v Nabrežini (kamnolomi), ob 8.40 Slivno, ob 8.50 Medjavas, ob 9.15 Devin, ob 9.35 Vižovlje, ob 9.40 Cerovlje, ob 9.45 Mav-hinje, ob 9.50 Prečnik, ob 10. uri Trnov-ca, ob 10.10 Praprot, ob 10.15 Šempo-laj, ob 10.45 Nabrežina (center).
ZDRUŽENJE ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM V NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca vabi na svečanost ob Dnevu mrtvih, danes, 1. novembra, ob 11. uri pri spomeniku padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca (Istrska ulica 192). Slavnostni govornik Edvin Švab, bivši župan Občine Dolina. Sodeluje Ženski pevski zbor Ivan Grbec pod vodstvom Marjetke Popovski. S podporo Tržaške Pokrajine.
KRUT obvešča, da bodo društveni prostori v ponedeljek, 2. in v torek, 3. novembra zaprti.
LETNIKI 1974 so vabljeni na večerjo 35. letnikov, v soboto, 7. novembra, v Repen pri Križmanu, ob 20. uri. Javite se lahko do ponedeljka, 2. novembra na mail: vecerja74@gmail.com.
OTROŠKA PEVSKA SKUPINA VIGRED
obvešča, da v ponedeljek, 2. novembra pevska vaja odpade.
TEČAJI ZA ODBORNIKE in člane v organizaciji ZSKD in SDZPI: tečaj informatike bo potekal v ponedeljek, 2. novembra na sedežu Zavoda v Trstu (Ul. Ginnastica 72). Tel. 040-566360, od 19. do 21. ure. Tečaj fiskalne zakonodaje bo potekal na sredo od 18. do 20. ure. Vpisnino je potrebno poravnati pred začetkom tečaja.
ZSŠDI sporoča, da bosta urada v Trstu in Gorici v ponedeljek, 2. in v torek, 3. novembra zaprta.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi v ponedeljek, 2. novembra zaprti.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo v torek, 3. novembra, ob 20. uri na sedeži na Padričah predvajanje dokumentarnega filma »Pesem upora«.
KRUT sporoča, da bo tečaj 2. stopnje »Ohranjanje zdravja z naravnimi metodami« začel v sredo, 4. novembra, ob 17.45. Prosimo potrdite prisotnost! Vse informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone št. 8b, tel. št.: 040-360072.
KRUT, obvešča, da bo začetni tečaj delavnice Bachovi cveti v četrtek, 4. novembra, od 16.00 do 17.30. Prijave in podrobnejše informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072.
PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN IN ŠZ SLOGA prirejata v soboto, 7. novembra že tradicionalno martinovanje. Sprehodili se bomo od Barke do Vareje, kjer bo družabna večerja. Zaradi organizacijskih obveznosti prosimo, da se javite do 4. novembra na telefon: 040-226283 Viktor ali 040-200782 Franko.
SK DEVIN prireja sejem rabljene športne opreme od 4. do 29. novembra v Se-sljanu 41/d. Zbiranje 4. in 5. novembra, prodaja od 7. do 29. novembra, ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 19.00, od ponedeljka do petka od 16.30 do 19.00.
SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi svoje člane na redno sejo, ki bo v sredo, 4. novembra, ob 19. uri, v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška št. 20.
SZSO-TRŽAŠKI SKAVTI IN SKAVTINJE
obveščajo, da bo skavtska trgovina oprta v sredo, 4. novembra, od 18. do 19. ure na Ul. Risorta 3.
RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS ob
priliki praznovanja sv. Martina, namerava organizirati v sodelovanju z vaškimi organizacijami razstavo starega kmečkega orodja. Kdor bi rad pripomogel obogatiti razstavo starih predmetov naj se javi v uradu Rajonskega sveta (Prosek 159).
AŠD SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme v domu »Brdina« - Trg Brdina na Opčinah: v četrtek, 5. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme; v petek, 6. novembra, od
od 18. do 21. ure; v soboto, 7. novembra, od 16. do 21. ure; v nedeljo, 8. novembra, od 10. do 12. in od 16. do 20. ure. Info.: 040-2171189 ali 347-5292058.
POKRAJINSKI ODBOR VZPI ANPI vabi ob svetovnem pohodu za mir in nena-silje v petek, 6. novembra, ob 20.30 v Prosvetni dom na Opčinah na koncert »Maledetta la guerra«. Pesmi izvajajo Ornella Serafini, Martina Feri in Andrea Zullian. Na kitaro spremlja Sergio Gian-gaspero, pokrovitelj Tržaška pokrajina.
ANTROPOZOFSKO DRUŠTVO prireja pri KD Ivan Grbec, Škedenjska ul. 124, v soboto, 7. novembra, ob 20. uri predavanje na temo: »Jaz sem (Proces in-dividualizacije človeštva in posameznika). Predaval bo dr. Leonardo Marchiori, psihiater pri odseku za mentalno zdravje v Trentu, član Sima (italijanskega združenja antropozofske medicine) in predsednik združenja terapevtov Per-seo. Na svojih predavanjih in v člankih se dr. L. Marchiori z antropozofskega vidika poglablja psihološke in psihiatrične probleme človeka. Vstop prost.
KRUT vabi vse tečajnike, ki so opravili Rei-ki 1. stopnje na tečaj 2. stopnje, ki se bo odvijal na sedežu 7. in 8. novembra 2009. Zahtevan je predhodni razgovor s predavateljico! Zainteresirani dobijo vse dodatne informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. št.: 040-360072.
SKD LIPA iz Bazovice vabi v nedeljo, 15. novembra, na Martinov pohod v okolico Bazovice. Pohod vodi Pavel Sossi, sledi veselo Martinovanje v športnem centru Zarja. Vpisovanja sprejemamo do sobote, 7. novembra, na tel. št. 3470410542.
SKD PRIMOREC vabi na potopisno predavanje domačinov Biserke Cesar in Davida Kralja »Tisoč in ena noč v Nami-biji« v soboto, 7. novembra, ob 20.30 v Ljudski dom v Trebče.
AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite ob priliki sejma ali na sedežu društva ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel.: 3475292058 (SK Brdina), 347-4421131 (Valentina Suber), www.skbrdina.org, in-fo@skbrdina.org.
POT DO DOBREGA POČUTJA - Šc Melanie Klein in deželna zbornica kliničnih pedagogov vabi na celodnevni praktični tečaj za odrasle, ki se bo odvijal v nedeljo, 8. novembra, od 9.30 do 12.30 in od 14.30 do 17.30, na Ul. Cicerone 8. Tečaj bosta vodila dr. Francesca Simoni in dr. Giovanni Ambrosino. Število mest je omejeno. Za informacije in prijave: tel.: 328-4559414, info@melanieklein.org.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV obvešča, da bo prihodnje srečanje v ponedeljek, 9. novembra. Gost večera bo Predsednik Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Miro Petek. Z njim se bo pogovarjala časni-karka Večera Darka Zvonar Predan. Pred začetkom srečanja bo odprtje fotografske razstave Petra Cvelbarja Tri desetletja izrazov Drage. V Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3. Začetek ob 20.30.
KRUT obvešča, da 12. novembra steče začetni ciklus Psihomotorike. Istočasno seznanja, da se ob četrtkih odvijajo srečanja nadaljevalnega tečaja. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. št.: 040-360072.
SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični stezi v Nabrežini vsako soboto in nedeljo zjutraj z društvenimi učitelji do decembra 2009. Tretja izmena od sobote, 14. novembra, do nedelje, 6. decembra. Možnost najema smučarske opreme. Vpisovanja na info@skdevin.it ali na 040-209873.
ŠPANŠČINA - SKLAD MITJA ČUK prireja intenzivne tečaje ob koncih tedna. Prvo srečanje jezika - »Fin de semana espanol« - Tečaj španščine s kulinaričnim kotičkom - 14. in 15. novembra. Informacije in predvpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine; tel. 040212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure od ponedeljka do petka od 10.00 do 14.00.
40-LETNIKI pozor, pozor!! Dne 21. novembra, ob 20. uri bomo praznovali svojo obletnico na skupni večerji. Pridi tudi ti! Smeha, plesa in zabave ne bo manjkalo. Informacije: Martina (tel.: 3356228630) in Emanuela (tel.: 3475710673) od 20. do 21. ure. Rezervacije in plačilo sprejemamo do vključno 15. novembra.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi na podelitev priznanj 4. Natečaja za zborovske skladbe za nagrado Ignacij Ota v petek, 20. novembra, ob 18. uri v Narodni dom v Trst (ul. Filzi 14).
30-LETNIKI POZOR: rojeni leta 1979 organiziramo večerjo v soboto, 28. novembra pri Križmanu v Repnu. Za informacije in vpis pokliči, najkasneje do 21. novembra, od 17. do 19. ure: 3474481432 - Anna za Breg in Milje, 3465231127 - Andrej za vzhodni Kras in Trst, 339-7619017 - Mojca za zahodni Kras in Trst. Pohiti, ne bo ti žal!
OBČINA DOLINA sporoča, da bodo do 25. novembra potekala vpisovanja za sodelovanje na Božičnem sejmu 2009, ki se bo letos odvijal od 4. do 8. decembra na parkirišču Kulturnega večnamenskega centra v Boljuncu. Prijavnice in pravilnik dobite na spletni strani občine Dolina ali direktno v uradu za Trgovino ob torkih, sredah in četrtkih od 9.00 do 12.00 ure.
PRI SKLADU MITJA ČUK - Tai Chi Chuan: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje ob petkih ob 19. uri začetniki, ob 20.30 nadaljevalni tečaj. Informacije in pred-vpisi tel. št. 040-212289, e-mail: in-fo@skladmc.org. Uradne ure PO-PE 10.00-14.00.
OBČINA REPENTABOR sporoča, da je tržaška pokrajina odobrila razpis za predstavitev prošenj za dodelitev prispevka k znižanju cene goriva za stanovanjsko gretje na goratih področjih za leto 2007 in/ali 2008. Bivajoči v Občini Repentabor, ki izpolnjujejo pogoje predvidene v razpisu, lahko predstavijo prošnjo na posebnem obrazcu razpoložljivem v občinskem tajništvu. Rok za predstavitev prošenj na tržaško pokrajino zapade 30. novembra 2009.
SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO V TRSTU razpisuje 23. natečaj za študijske nagrade iz sklada »Mihael Flaj-ban«, namenjene univerzitetnim študentkam in študentom slovenske narodnosti iz naše dežele. Glavna nagrada znaša 1.500 evrov in je namenjena kandidatom, ki se vpišejo v prvi letnik univerze. Prošnje za nagrade, naslovljene na Slovensko dobrodelno društvo, je treba skupno s predvideno dokumentacijo prinesti ali poslati po navadni pošti na sedež SDD do 20. decembra. Podrobnejša pojasnila so na voljo na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, (Ul. Mazzini 46, prvo nadstropje, 34122 Trst, tel. 040-631203) ob četrtkih od 16. do 18. ure, lahko pa jih interesenti prejmejo tudi po elektronski pošti, če se na SDD obrnejo na naslov dobrodelno@libero.it.
ZAHVALA
Milan Vidali
Lepa hvala vsem, ki ste s tako toplino pozdravili našega dragega Milana.
Svojci
Bani, 1. novembra 2009 Kraško pogrebno podjetje Lipa
ZAHVALA
Vincenza Bagon vd. Calligaris
(Cijena)
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na kakršenkoli način počastili spomin naše drage. Posebna zahvala g. župniku Giorgiu Gianniniju, organistu in pevovodji Bogdanu Kralju ter vsem pevkam in pevcem.
Svojci
Štivan, 1. novembra 2009 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina
1.11.1996
1.11.2009
Marjan Dolgan
Šopek ljubezni nikoli ne oveni.
Tvoja Neva
8
2 8 Nedelja, 1. novembra	2009
ODBOJKA
/
□ Čestitke
Draga IVA! Za Vaš 95. rojstni dan vse najlepše želje Vam želi od srca Marija.
Jutri v Trnovci praznuje moja DANI rojstni dan. Naj te zdravje in sreča spremljata vsaki dan. To sta dva bisera in to ti želi tvoja mama.
Danes praznuje okroglo obletnico naš balinar LUCIJ AN KRIŽ-MANČIČ. Obilo zdravja in dobre volje mu želijo balinarji AŠD Zarja.
Dnevi hitro minijo, drug za drugim se vrstijo in prišel je dan, ko dragi KRISTJAN praznuje svoj rojstni dan. En poljub na vsako stran ti pošiljamo: nona in nono iz Ricmanj, stric Damjan z družino, Ivan in Peter pa ti pošiljata koš poljubčkov.
31.10.2009je naš nono
Stano Malalan (BVnk)
hrabrih 90 let praznoval.
Zdravja in veselja mu želijo
Niko in Aleks, Ani in Adriano
V Bazovici hišica stoji in v njej
nono Lučko
70 let
slavi.
Še mnogo srečnih in zdravih dni ti želimo
Danjel, Jana in Aleš ter vsi ostali.
d] Lekarne
Nedelja, 1. novembra 2009 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Ul. dell'Istria 33, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Fernetiči.
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Trg Giotti 1 - 040/635264, Ul. Belpoggio 4 - 040/306283, Žavlje - Ul. Flavia 39/C- 040/232253, Fernetiči -040/212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30
Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Ul. dell'Istria 33, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Fernetiči - 040/212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. dell'Istria 33 - 040/638454. Od ponedeljka, 2., do sobote, 7. novembra 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure Oširek Piave 2 - 040/361655, Ul. Fellu-ga 46 - 040/390280, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040/274998, Opčine - Ul. di Prosecco 3 - 040-422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Oširek Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine - Ul. di Prosecco 3 - 040/422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Bernini 4 - 040/309114.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
Združenje "Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca" vabi
NA SVEČANOST OB DNEVU MRTVIH
v nedeljo 1. novembra 2009 ob 11. uri
pri spomeniku padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca (Istrska ulica 192).
Slavnostni govornik Edvin Švab, bivši župan Občine Dolina. Sodeluje Ženski pevski zbor Ivan Grbec pod vodstvom Marjetke Popovski.
S PODPORO TRŽAŠKE POKRAJINE
U Kino
AMBASCIATORI - 14.45,16.30,18.15, 22.30 »Up«; 20.00 »Baaria«.
ARISTON 16.30, 18.45, 21.00 »Capitalism: A love story«.
CINECITY-11.00,13.10,15.20,17.30, 20.00, 21.30, 22.10 »Michael Jac-kon's This is it«; 10.50,13.00,15.10, 17.40, 20.00, 22.05 »Amore 14«; 10.55, 13.05, 15.05, 17.30, 19.30 »Nel paese delle creature selvagge«; 10.45, 13.00, 15.20, 17.40, 20.00, 22.20 »Parnassus - L'uomo che vo-leva ingannare il diavolo«; 13.30, 18.30 »Oggi sposi«; 10.45, 15.45, 21.30 »La battaglia dei tre regni«; 22.05 »Bruno«; 10.50, 13.00, 14.30, 15.10,16.30, 17.40,18.45, 20.00 »Up - 3D«; 21.30 »Bastardi senza gloria«; 10.45, 12.30 »G-Force«.
FELLINI - 15.00 »Niko, una renna per amico«; 16.15, 21.45 »La battaglia dei tre regni«; 18.40, 20.10 »Basta che funzioni«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giot to 8) 16.30 »Trilli e il tesoro perdu-to«; 20.20 »Up«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 17.50, 22.00 »Oggi sposi«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Julie & Julia«.
GIOTTO MULTISALA 3 -16.10,18.15, 20.15, 22.15 »Parnassus - L'uomo che voleva ingannare il diavolo«.
KOPER - KOLOSEJ - 14.20, 16.40, 19.00, 21.20 »Michael Jackson -This is it«; 14.50, 16.30, 18.10, 20.00, 22.00 »Žaga VI«; 15.30 »Na-domestniki«; 17.20, 19.30, 21.50 »Počitnice za odrasle«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 19.00, 21.30 »Il nastro bianco«; Dvorana 2: 14.30, 16.15, 18.10, 20.10, 22.15 »Michael Jackson -This is it«; Dvorana 3: 11.00, 14.30, 16.00, 17.35, 19.10, 20.45, 22.30 »Nel paese delle creature selvagge«; Dvorana 4: 16.30, 18.25, 20.20, 22.20 »Amore 14«.
SUPER - 16.15, 21.30 »Bastardi senza gloria«; 18.45, 20.05 »Bruno«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Michael Jac-kon's This is it«; Dvorana 2: 15.00, 17.00, 17.45 »Up«; 20.10, 22.10 »Julie & Julia«; Dvorana 3: 15.20, 17.30, 20.00, 22.10 »Parnassus - L'uomo che voleva ingannare il diavolo«; Dvorana 4: 16.00, 18.00, 20.15, 22.15 »Amore 14«; Dvorana 5: 15.50, 17.50 »Oggi sposi«; 20.30 »La battaglia dei tre regni«.
Prireditve
KONS - društvo za umetnost, sporoča da je v Kraški hiši v Repnu možen ogled razstave »Sorica 2009« še danes, 1. novembra, od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Razstavljajo Jana Pečar, Luisa Tomasetig, Tanja Kralj, Rado Jagodic, Ivan Žer-jal in Robi Jakomin. Pobudo so omogočili Zadruga Naš Kras, Finančna družba KB 1909 in Zadružna kraška banka.
KRIŠKA SEKCIJA VZPI-ANPI EVALD ANTONČIČ STOJAN vabi vse vaš-čane ter kulturne, športne, politične in socialne organizacije, da se danes, 1. novembra, udeležijo poklona žrtvam antifašizma. Ob polaganju vencev na vaška obeležja padlim bo MoPZ Vesna zapel pred spomenikom in na pokopališču. Odhod po-vorke od Ljudskega doma v Križu ob 11. uri.
OPERNA AKADEMIJA KRIŽ pri Trstu, Mednarodna šola petja, ki jo vodi Maestro Alessandro Švab, v sodelovanju z opernim gledališčem G. Verdi iz Trsta vabi v sredo, 4. in četrtek, 5. novembra, ob 20.30
v dvorano Tripcovich na ogled Puccinijeve komične opere v enem dejanju Gianni Schicchi v izvedbi udeležencev akademije. Cena vstopnic 10,00 evrov. Predprodaja pri blagajni gledališča Verdi ter eno uro pred predstavo pri blagajni Tripcovich. Predstava traja približno 1 uro.
SKLAD MITJA ČUK: Ob 30. obletnici smrti se bomo spomnili malega Mitje pri maši, v sredo, 4. novembra, ob 19. uri, v domači župnijski cerkvi na Opčinah. Sodeloval bo dekliški pevski zbor Krasje pod vodstvom Matjaža Ščeka. Svoj posebni blagoslov je poslal tudi kardinal Carlo Maria Martini. Toplo vabljeni vsi, ki ste imeli Mitjo radi in vsi, ki verjamete v delovanje Sklada Mitja Čuk in ga podpirate.
SKD VIGRED IN ZDRUŽENJE STARŠEV COŠ S. GRUDEN-OTROŠKI VRTEC ŠEMPOLAJ vabita v soboto, 14. novembra, ob 18. uri na ba-klado v spomin na vse vaščane, ki so preminuli za rakom. Sodelujejo: Otroška pevska in mladinska glasbena skupina Vigred, Godbeno društvo Nabrežina in Pevski zbor združenja staršev Romjan-Ronke. Start baklade izpred galerije Škerk v Trnovci. Izkupiček pobude bo namenjen dobrodelni organizaciji »Via di Natale« iz Aviana, ki pomaga bolnikom, ki so zboleli za rakom.
SKD VIGRED vabi v nedeljo, 15. novembra, ob 18.30 v Štalco v Šem-polaju na kulturni večer »Od ljubezni... do ljubezni«, ki ga bosta oblikovali Moška pevska in dramska skupina Kraški dom iz Repna.
H Šolske vesti
DTTZG ŽIGE ZOISA sporoča, da od 23. oktobra, delujejo tudi uradi šole na novem sedežu v ulici Weiss 15. Telefonske številke ostajajo nespremenjene: tel. 040/567144 -54356, faks 040/350744.
DPZIO JOŽEF ŠTEFAN sporoča, da bo v ponedeljek, 2. novembra šola zaprta.
DTTZG ŽIGA ZOIS sporoča, da bo v ponedeljek, 2. novembra šola zaprta.
Turistične kmetije
KMEČKI TURIZEM FERFOLJA PRI PIŠČANCIH j e odprt vsak petek, soboto in nedeljo. Toplo vabljeni na pristno kapljico in domač prigrizek.
040-43992
KMEČKI TURIZEM UŠAJ j e odprt v Nabrežini št. 8 od petka do vključno ponedeljka.
339-2241221
[H Osmice
Sklad Mitja Čuk 30-letnici
v sredo 4.11.2009 ob 19. uri
v župnijsko cerkev na opčinah,
kjer se bomo spomnili malega Mitje
S peto mašo bo sodeloval dekliški pevski zbor Krasje pod vodstvom Matjaža Sceka.
v petek 6.11.2009
V dvorano ZKB na Opčinah:
ob 10.30
otroški čarodej Jote Cole za vrtce in osnovno šolo ob 16.00
odprtje dokumentarne razstave o delovanju Sklada-nastopila bosta Moški pevski zbor Tabor in glasbena skupina U'pnska mularija
S Izleti
PRODAM BELO IN RDEČE VINO. Tel.: 0038641216542
FIRMA POHIŠTVA IŠČE dinamične osebe od 30 do 50 let za obisk dogovorjenih strank. Razpoložljivost tudi sobote in nedelje. Aktivno znanje italijanskega jezika. Nudimo fiksno mesečno izplačilo plus provizije. Za razgovor telefon
00386-5-6641074 od 14. do 19. ure.
IŠČEM TEREN minimalno 1.000 kv.m za biodinamični vrt, po možnosti z vodnjakom.
Daniele 346-5717131
040-2410661
NUDIM LEKCIJE fizike, matematike.
320-2842698
NUJNO IŠČEMO izkušeno cvet-ličarko.
392-0504288
PODJETJE S KERAMIKO takoj zaposli dinamičnega/no sodelavca/ko za delo v prodajnem salonu v Nabrežini. Ponudbe z življenjepisom pošljite na e-mail
zaposlitev@rolich.eu
JOŠKO IN LJUBA COLJA sta odprla osmico v Samatorci št. 21. Tel. 040 - 229326.
KMETIJA SLAVEC je v Mačkoljah na št. 133 odprla osmico. Toplo vabljeni.
OSMICA pri Štolfovih, Salež 46, nudimo domače dobrote. Tel. št. 040229439.
PAOLO IN MARINKA sta v Mavhi-njah na Punkišči odprla osmico.
V	MEDJEVASI je odprl osmico Boris Pernarčič. Tel. 040-208375.
V	RICMANJIH je odprta osmica pri Jadranu, tel. št. 040-820223. Toplo vabljeni!
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Založništvo tržaškega tiska predstavlja roman prvenec
MATJAŽ KLEMŠE V ZAKKPANIH GOJZARJIH
TRŽAŠKA KNJIGARNA Četrtek, 5. novembra ob 18. uri
KRUT vabi 7. in 8. decembra na izlet v Ravenno in Ferraro z vodenim ogledom dveh zgodovinsko bogatih mest in obiskom božičnih sejmov. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072.
S Poslovni oglasi
NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA v Ljubljani NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA v Trstu
vabita na odprtje razstav
p™mr7Trrmrri
V JULIJSKI KRAJINI (1918-1930)
in
mTTTTTTTTT
(1908-1930), ob stoletnici rojstva
v četrtek, 5. novembra 2009, ob 18.00 uri, v Narodni in univerzitetni knjižnici na Turjaški 1 v Ljubljani
Slavnostni govorec bo minister za Slovence po svetu dr. BOŠTJAN ŽEKŠ
Glasbeni utrinek: Kvintet flavt Glasbene matice iz Trsta.
PRODAM stanovanje v Sežani in hišo z vrtom in dvoriščem v Šembi-jah pri Ilirski Bistrici, ima gospodarsko poslopje in parcele po želji. Cena po dogovoru. Tel. št.: 00386(0)41-345277.
PRODAM STANOVANJE s svetlimi prostori v bližini slovenskega stalnega gledališča, 63 kv.m., s hodnikom, kuhinjo z jedilnico, veliko dnevno sobo, kopalnico, avtonomno ogrevanje, tretje nadstropje z dvigalom. Cena 95.000 evrov. Pokličite GSM 328-3178555 ali 040364187 v večernih urah.
PRODAM STANOVANJE na Opči-nah, 110 kv.m., v dobrem stanju, 1. nadstropje, dnevna soba, kuhinja, tri sobe, dve kopalnici, balkon, shramba, pokrito parkirno mesto. Brez posrednikov. Tel. 3497878267.
PRODAM ŠTIRI ZIMSKE GUME s
platišči, primerne za avtomobil VW polo, rabljene samo eno leto. Tel. št. 040-229404 v večernih urah.
V PREČNIKU dajemo v najem popolnoma opremljeno majhno stanovanje, neodvisno, primerno za eno ali dve osebi. Tel. 338-9714161.
Loterija
31. oktobra 2009
S Mali oglasi
IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869.
IŠČEM zazidljivo zemljišče na Op-činah za enostanovanjsko hišo v centru Opčin. Tel. št.: 347-7334742.
IŠČEM DELO kot hišna pomočnica ali kot pomoč starejšim osebam, trikrat tedensko. Tel. št.: 349-6349037.
IŠČEM DELO 24 ur dnevno, za nego starejše osebe. Tel. 329-6055490.
IŠČEM DELO kot varuška dojenčka, tudi z zdravstvenimi problemi. Tel. 333-6802172.
PRODAM po ugodni ceni trisedežni divan (1,90 m) iz usnja v temnor-deči barvi. Tel. 338-3999360.
PRODAM po zelo ugodni ceni šivalni stroj znamke keiser 6.610, komplet z vsemi pripomočki. Zainteresirani lahko pokličejo tel. št.: 040413429.
PRODAM najboljšemu ponudniku platišča alu (cerchi in lega) 15 col, original audi. Tel. 339-6228540.
Bari	5	11	66	23	35
Cagliari	75	55	16	40	44
Firence	79	14	30	9	69
Genova	84	56	32	5	3
Milan	69	51	52	18	22
Neapelj	38	36	29	20	66
Palermo	9	60	44	62	53
Rim	2	65	26	4	7
Turin	34	22	59	72	26
Benetke	70	90	46	63	28
Nazionale	53	8	31	78	24
Super Enalotto Št. 131
13 16 41 49 58	76 jolly 47
Nagradni sklad	4.686.135,59 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 81.170.139,21 €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
18 dobitnikov s 5 točkami	39.051,13 €
1.735 dobitnikov s 4 točkami	405,14€
66.752 dobitnikov s 3 točkami	21,06 €
Superstar	23
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
9 dobitnikov s 4 točkami	40.514,00 €
250 dobitnikov s 3 točkami	2.106,00 €
5.059 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
34.346 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
81.261 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
o w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu
GORICA - Bandelj vložil prijavo v zvezi z območjem bivše tekstilne tovarne
Vprašanje sanacije azbesta bo preučilo državno tožilstvo
O problemu so bile pristojne ustanove obveščene že leta 2005 - V zapuščene prostore zahajajo tudi otroci
MEDEJA - Pločniki
Prijava zaradi arhitektonskih pregrad
Ker novi pločniki v Medeji naj ne bi odgovarjali predpisom o odstranitvi arhitektonskih pregrad, je vložil prijavo karabinjer-jem. Giannattilio Certo je sile javnega reda opozoril, da so novi pločniki tlakovani s kamenjem, ki onemogoča prehod tako prizadetim osebam na vozičku kot starejšim občanom.
Certo opozarja, da so pred kratkim v Medeji zgradili nove pločnike v ulicah Fornace, Scuo-le, Roma, Torriani, XXIV Maggio, Trieste, na korzu Friuli in v zaselku sv. Antona. Po njegovih besedah novo tlakovanje s kamenjem krši predpise o arhitektonskih pregradah, zato pa Certo zahteva, da si pločnike pristojni organi ogledajo. V primeru, da pločniki res ne odgovarjajo predpisom Certo zahteva njihovo po-rušenje, hkrati pa poziva pristojne organe, naj po sodni poti postopajo tudi proti načrtovalcem. Po njegovem mnenju je treba ugotoviti, kdo je pripravil načrt za pločnike in kdo je bil odgovoren za gradbišče, sploh pa je treba preveriti tudi morebitne odgovornosti občinske uprave. Svojo prijavo je Certo vložil pri karabi-njerjih iz Mariana, hkrati pa jo je poslal v vednost italijanskemu združenju za odstranitev arhitektonskih pregrad ter deželnima odbornikoma za javna dela in zdravstvo.
Sicer je Certo, ki ima svoje bivališče v Medeji, od leta 2007 deželni tajnik stranke Krščanske demokracije; leta 2002 je kandidiral za mesto rajonskega svetnika na Rojcah v Gorici na listi stranke Forza Italia.
Po dolgoletnih prošnjah, pozivih, srečanjih, sklepih in interpelacijah, ki niso privedli do nikakršne rešitve, bo moralo problem prisotnosti azbesta na območju bivše tekstilne tovarne v Podgori preučiti državno tožilstvo. Predsednik tamkajšnjega rajonskega sveta Walter Bandelj se je namreč odločil za vložitev prijave v zvezi z vprašanjem, ki se je postavilo že pred leti in ki so ga pristojne ustanove po njegovih besedah »preveč zanemarjale«, saj ni do danes prišlo niti do namestitve primernih ograj, ki bi onemogočale vstop v nevarne prostore.
Bandelj je prijavo vložil včeraj, v njej pa poziva javno tožilstvo, naj preveri, zakaj ni prišlo do spoštovanja vsebine sklepa, ki ga je goriški župan podpisal 20. junija 2006 in po katerem bi moralo že zdavnaj priti do sanacije poslopji v Ulici Coto-nificio v Podgori. Bandelj je priložil tudi do-
kumentacijo, in sicer županov sklep z leta 2006, rezultate analiz, ki jih je junija istega leta izvedlo zdravstveno podjetje, pismo, ki ga je junija 2006 naslovil na goriško pre-fekturo, poročilo zdravstvenega podjetja iz leta 2003, svetniško vprašanje deželnega svetnika Igorja Gabrovca iz leta 2008 in seznam lastnikov raznih parcel na območju bivše tovarne.
Bandelj je povedal, da je površina, ki bi jo bilo treba sanirati, zelo velika, saj obsega kakih 5.000 kvadratnih metrov. Stroški za odpravo azbestnih kritin bi zato bili zelo visoki, rajonskemu svetu pa žal v prejšnjih letih ni uspelo izkoristiti sredstev, ki jih je za tovrstne posege dala na razpolago pokrajina. Za sanacijo bi morala poskrbeti podjetja Texgiulia, Makotex, Cal-cestruzzi Lanfranchi, Bergum immobili, Leasint in Panda Elsi, ki so še vedno last-
Azbestna streha bivše tekstilne tovarne
foto w . b .
niki prostorov, k temu pa bi jih morala po Bandljevih besedah »prisiliti občina«.
O prisotnosti azbestnih streh je rajonski svet obvestil prefekturo in goriško zdravstveno podjetje že pred štirimi leti. Ugotovili so namreč, da se v prostorih bivše tovarne igrajo otroci. Goriško javno tožilstvo je zato zaseglo obrat in zavarovalo vhode s plastičnim trakom, ukrep pa ni za-legel. V zapuščenih prostorih se je na primer septembra lani ponesrečil 13-letnik iz Gorice. Zlomil si je zapestji, posledice pa bi lahko bile veliko hujše. »V zapuščene prostore pa ne vstopajo le otroci. Pred nedavnim sem si ponovno ogledal območje: opazil sem, da izginjajo deli kamnitih stopnic,« je povedal Bandelj. Njegova prizadevanja za odstranitev azbestnih kritin in cevi v Ulici Cotonificio je pred nedavnim podprla tudi deželna komisija za azbest. (Ale)
2 9 Nedelja, 1. novembra	2009	ODBOJKA	/
APrimorski
~	dnevnik
Ministra na okrogli mizi o visoki tehnologiji
Iz gospodarske krize s pomočjo visoke tehnologije in znanosti bo naslov okrogle mize, ki se bo v torek, 3. novembra, začela ob 18. uri v konferenčni dvorani Pinta v novogoriškem hotelu Perla. Osrednja tema okrogle mize, ki jo organizira novogoriška mestna občina, bo pomemben korak, ki ga je slovenska vlada naredila nedavno z vključitvijo v projekt Mednarodnega centra pospeševalnikov za snope ionov in antiprotonov v Evropi. Gre za ukrep, ki naj bi zaradi svoje razsežnosti in pomembnosti vplival na gospodarski razvoj Slovenije. Na torkovo okroglo mizo so bili povabljeni eminentni gostje, ki bodo spregovorili tudi o drugih prihajajočih iniciativah s področja visokih tehnologij in znanosti. Na okrogli mizi bodo sodelovali minister za finance Franc Križanič, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič, predsednik Univerze v Novi Gorici Danilo Zavrtanik, direktor podjetja Instrumentation Technologies Rok Uršič in izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Alenka Avberšek. (nn)
Izkaznic ne bodo izdajali
Okence za izdajanje elektronskih osebnih izkaznic bo jutri pri goriškem matičnem uradu ostalo zaprto. Zaradi posodobitve računalniškega sistema bo okence ponovno delovalo šele v ponedeljek, 9. novembra, po običajnem urniku (15.15-17. ura). 2. novembra bodo ostala okenca matičnega urada odprta od 8.45 do poldne (okence za spremembe bivališča tudi od 16. do 17. ure).
Uprava se seli v dvorec
Z občine Šempeter-Vrtojba so sporočili, da se občinska uprava seli v nove poslovne prostore. Od jutri dalje bo uprava poslovala v drugem nadstropju prenovljenega Coroninijevega dvorca na Trgu Ivana Roba 3a. (nn)
Gladovna stavka Maročana
V centru za identifikacijo nezakonitih priseljencev CIE že preko petdeset dni traja gladovna stavka Maročana, ki s svojim protestom opozarja na slabe življenjske pogoje v strukturi. V prejšnjih dneh so moškega sprejeli na zdravljenje v goriški bolnišnici, saj je gladovna stavka načela njegovo zdravje. Po nekaj dneh je moški okreval, zato pa so ga spet prepeljali v Gradišče.
TRŽIČ - Severna liga bo zbirala podpise
Moseje nočejo
Antonaci:»Muslimani uporabljajo center za priseljence za bogoslužje«
Severna liga nasprotuje odprtju mošeje v kateremkoli poslopju in v kateremkoli kraju v Tržiču. Krajevni predstavniki Bossijeve stranke bodo zato 7. novembra na Trgu republike zbirali podpise za peticijo, ki jo bodo pred koncem leta izročili županu Gianfrancu Pizzolittu, ki bi po njihovem mnenju ne smel izdati dovoljenja za odprtje mošeje muslimanski skupnosti.
»Zbrati hočemo čim višje število podpisov. Župan je izjavil, da mo-šeje ne bodo gradili z javnim denarjem, kar se nam zdi samo po sebi umevno, mi pa nasprotujemo katerikoli moše-jo na območju občine Tržič. Naš teritorij je že poln problemov in je že plačal visok davek; mošeje z 2.000 mesti, ki jo zahteva muslimanska skupnost, res ne potrebuje,« je povedal deželni svetnik Severne lige Federico Razzini in dodal: »Mi ne nasprotujemo drugim veroizpovedim, vendar bi Tržič z mošejo postal deželni zbirni center
muslimanov. Tega nočemo. Prihodnost, ki jo želimo Tržiču, je v turizmu in športni navtiki.«
Istega mnenja je tudi občinski tajnik Severne lige Graziano Manfredini, ki govori o pravi »muslimanski zasedbi«. »Ne razumem, kako so naši ljudje - Bezjaki, Tržačani, Furlani in Slovenci - lahko izgubili ponos nad svojimi koreninami in tradicijami in pozabljajo na trud, ki so ga naši očetje vložili v družbo, ki je danes ogrožena,« je povedal Manfredini.
Občinski svetnik Giuliano An-tonaci pa opozarja, da v resnici trži-ška mošeja že obstaja. Po njegovih besedah naj bi namreč muslimani uporabljali za bogoslužje center za priseljence v ulici Duca D'Aosta. V svetniškem vprašanju, ki ga je naslovil na župana Pizzolitta, svetnik sprašuje, ali je prišlo morda do spremembe regulacijskega načrta, ki bi v prostorih centra za priseljence omogočala opravljanje bogoslužja.
ŠEMPETER - Tovarna družbe Iskra Avtoelektrika
Skozi krizo brez vodstva
Po samo dveh mesecih od prevzema funkcije Igor Mihajlovic v sredo nepreklicno odstopil s položaja
Po samo dveh mesecih od prevzema funkcije predsednika uprave šempetrske Iskre Avtoelektrike, je Igor Mihajlovic v sredo nepreklicno odstopil s položaja. Kot razlog je navedel nestrinjanje z nadzorniki in različne poglede na problematiko v družbi. Nadzorni svet družbe, ki je lani jeseni zabredla v krizo zaradi več kot 40-odstotnega upada naročil, direktne posledice svetovne gospodarske krize, je še pred Mihajlovice-vem odstopu sprejel tudi odstop preostalih dveh članov tričlanske uprave, Tadeja Vidica in Ivana Lisjaka. Oba člana uprave, ki sta pred tem sedela že v upravi Aleša Nemca, ki se je s koncem avgusta upokojil, sta odstopila iz osebnih razlogov.
Erik Panjtar, ki v šempetrski družbi skrbi za odnose z javnostmi, je v zvezi z Mihajlovicevim odstopom povedal, da so mu botrovala nesoglasja v zvezi z določenimi posli nekdanje uprave, ki so poslovna
foton. n.
skrivnost, pa tudi način prenehanja funkcije članov uprave in vprašanje izredne revizije, ki jo je predlagal Mi-hajlovic, a so jo nadzorniki zavrnili oziroma sklenili, da mora biti najprej zaključena interna revizija. Vidicu in Lisjaku poteče mandat 15. novembra, Mihajlovicu pa 1. decembra.
V šempetrski družbi si seveda želijo čimprejšnje imenovanje nove uprave, saj razmere niso take, da bi si lahko privoščili plovbo brez krmarja. Nadzorni svet, ki o tem
odloča, naj bi se spet sestal v novembru. V prvih devetih mesecih je matična družba Iskra Avtoelektrika ustvarila 10,9 milijonov evrov izgube, enkrat več kot v prvi polovici leta. S prodajo so zaslužili 77 milijonov evrov, kar je za 56 odstotkov manj kot v primerljivem obdobju leta 2008. Na ravni skupine je bil padec prodaje 40-odstoten. Temu primerno so v družbi kljub skrajšanemu delovniku in subvenciji države avgusta morali odpustiti 245 delavcev, še pred tem pa tistih, ki so šli v pokoj, niso nadomeščali z novimi, pa tudi pogodb za določen čas niso podaljševali. »Nekateri kupci kažejo znake oživljanja, saj se stanje naročil v zadnjem mesecu izboljšuje,« je še pojasnil predstavnik za stike z javnostmi v šempetrski družbi in zagotovil, da dodatna odpuščanja kljub krizi in odstopu vodstva vsaj zaenkrat niso predvidena.
Nace Novak
10
Nedelja, 1. novembra 2009
GORIŠKI PROSTOR
/
GORICA - V ambulantah goriškega zdravstvenega podjetja
Sezonska gripa že razsaja, doslej cepljenih 1.247 ljudi
Od 9. novembra dalje cepivo proti prašičji gripi - Doslej na Goriškem le pet primerov Evine hčere
Čezmejni orientacijski tek
Med Gorico in Novo Gorico bo v četrtek, 6. novembra, potekal čezmejni orientacijski tek, ki se ga bodo udeležili dijaki nižjih in višjih srednjih šol z obeh strani meje. Tekmo prirejajo združenje UISP, zveza FISO, novogoriški Športni zavod, Orientacijski klub Nova Gorica in športno društvo Mark iz Šempetra.
Na Goriškem so od izbruha prašičje gripe zabeležili le pet lažjih primerov okužbe z virusom A H1N1, v zadnjih tednih pa v šolah in drugod razsaja sezonska gripa, proti kateri je že steklo cepljenje. V prvih petnajstih dneh kampanje so v ambulantah goriškega zdravstvenega podjetja cepili 1.247 oseb, med katerimi je bilo 657 starejših od 65 let.
Cepivo za sezonsko gripo bo na voljo do 6. novembra, in sicer v ulici Mazzini v Gorici (tel. 0841-592806-592840) od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, v ulici Fleming v Gradišču (tel. 0481-92464) v ponedeljek, 19. in 26. oktobra, in v ponedeljek, 2. novembra, med 9.30 in 11.30, na drevoredu Venezia Giu-lia v Krminu (tel. 0481-629209) v torek, 20. in 27. oktobra ter 3. novembra, med 9.30 in 11.30, v bolnišnici San Polo v Tržiču (tel. 0481487667) od ponedeljka do petka med 8.30 in 10. uro, v ulici Fiume v Gradežu (tel 0491897930) ob ponedeljkih med 11.30 in 12.30 ter ob četrtkih med 14.30 in 16. uro. Za vse potrebne informacije je poleg družinskih zdravnikov na voljo tudi urad za higieno in javno zdravje v ulici Mazzini v Gorici (tel. 0481-592840-592806).
Po navedbah goriškega zdravstvenega podjetja pa bo cepivo proti pandemski oz. no-
DOBERDOB
Mladost
praznuje
40-letnico
Na sedežu kulturnega društva Jezero v Doberdobu bodo v ponedeljek, 9. novembra, ob 20.30 predstavili knjigo Mladost 40. Knjigo je napisal in uredil novinar Branko Lakovič s pomočjo profesorja Darija Fran-doliča. Jubilejna publikacija je posvečena štiridesetletni zgodovini športnega združenja Mladost, ki so ga doberdobski ljubitelji nogometa ustanovili leta 1969.
JAMLJE - Izlet
Kremenjak gre v in Celovec
Športno-kulturno društvo Kremenjak iz Jamelj prireja v ponedeljek, 7. decembra, izlet v Celovec in Beljak z ogledom božičnih tržnic. Odhod bo ob 7. uri iz Jamelj, prihod v Celovec pa okrog 10. ure. Izletniki si bodo nato ogledali božične tržnice, ki so postavljene v najstarejši avstrijski peš coni, poleg tega pa bodo imeli možnost, da okusijo kuhano vino, ki velja za najboljše v Avstriji. Ob 12.30 bodo šli izletniki na kosilo v tipično restavracijo, kjer bodo jih bodo pogostili z raznimi dobrotami, zatem pa se bodo odpravili v Beljak. Sledil bo prost ogled božičnih tržnic, ki se bo zaključil okrog 18. ure, ko se bodo vrnili proti domu. Prihod v Jamlje je predviden za 21. uro. V ceno izleta (45 evrov za društvene člane, 48 evrov za ostale) je vključeno kosilo. Vpisovanje bo potekalo v torek, 3. novembra, med 19.30 in 21. uro v večnamenskem centru v Jamljah; informacije nudijo tudi na telefonskih številkah 334-2400658 (Elisa v večernih urah) in 3386495722 (Martina), na katerih se je mogoče ravno tako prijaviti na izlet. Iz organizacijskih razlogov ja-meljski kulturni delavci pozivajo interesente, da se čim prej prijavijo na izlet.
vi gripi na razpolago od 9. novembra dalje. V prvi fazi bodo cepili skupine najbolj ogroženih ljudi, kdor pa tem ne pripada, bo do cepiva lahko prišel v drugi fazi, predvidoma januarja. Z 9. novembrom bodo ambulante goriškega zdravstvenega podjetja prejele 40 tisoč doz cepiva proti pandemski gripi, medtem ko je bilo proti sezonski gripi na razpolago 30 tisoč doz. Cepljenje je priporočeno za zdravstvene delavce, ženske po tretjem mesecu nosečnosti, otroke in mlade od šestega meseca do sedemnajstega leta s kroničnimi boleznimi, predčasno rojene otroke, kronične bolnike do 65. leta starosti, redne krvodajalce, osebje varnostnih sil, pripadnike civilne zaščite in gasilce, pa še za osebje javnih služb v neposrednem stiku z ljudmi. K večjemu tveganju za okužbo in nastanek zapletov ob obolenju za pandemsko gripo prispevajo kronične pljučne bolezni, kronične srčno-žilne bolezni, kronične ledvične bolezni, kronične nevrološke bolezni, imunska oslabelost zaradi bolezni ali zdravil in sladkorna bolezen. Sočasno cepljenje proti epidemski in pandem-ski gripi ne bo dovoljeno; kdor se bo odločil za obe cepivi, bo najprej prejel cepivo proti sezonski bolezni, po zamiku treh tednov pa še cepivo proti novi gripi. Za cepljenje se bo treba predhodno naročiti pri zdravniku.
Cepljenje proti gripi
foto a.a.
Na Univerzi v Novi Gorici v Rožni dolini bodo v torek, 3. novembra, ob 18. uri predstavili knjigo docentke Katje Mihurko Poniž z naslovom Evine hčere: konstuiranje ženskosti v slovenskem javnem diskurzu 18481902. V znanstveni monografiji, ki je izšla septembra 2009 pri založbi Univerze v Novi Gorici, avtorica na komparativen način pokaže, kakšne so bile posebnosti slovenskih razprav o ženskosti glede na tone, ki so prevladovali v drugih deželah habsburške monarhije. S kritičnim branjem prispevkov v časopisih in revijah analizira značilnosti in posebnosti razprav o vlogi Slovenk v narodnem gibanju, o materinstvu, zakonu, vzgoji deklet, ženskem izobraževanju, o prostituciji, ženski seksualnosti in o podobah bralk. Ob tem ugotavlja, da so zapisi o ženskah dejansko pripovedi o konstruiranju ženskosti, ki se je na Slovenskem vzpostavila kot problem šele, ko so začeli o njej razpravljati. (nn)
DOL - Poučni pohod prejšnjo nedeljo povezal Devetake z Boneti
Doljanske znamenitosti
Udeleženci pešačili po cesarski poštni poti mimo starih domačij, madžarske kapele, vodnjakov in portalov
Spoznali so doljanske zaselke, njihovo zgodovino in znamenitosti. Približno trideset pohodnikov se je odzvalo vabilu Tanje Vi-sintin in Srečka Vizintina, ki sta v sodelovanju s Slovenskim planinskim društvom Gorica priredila pohod prejšnjo nedeljo. Visin-tinova je avtorica knjige Spoznavanje do-berdobskega Krasa, ki je obenem pedagoški priročnik in turistični vodnik, tako da je udeležencem spregovorila o marsikateri doljan-ski zanimivosti.
Pohodniki so se zbrali pri Devetakih, kjer je do prve svetovne vojne deloval velik kamnolom. V njem je bilo zaposlenih dvesto delavcev, med njimi pa so bile tudi ženske, ki so v košarah nosile težke tovore gramoza. »Pri Devetakih in na Palkišču so kopali črni marmor, ki je bil boljši od tistega pri Ferletih, ker je bil le-ta bolj krhek,« je povedala Visintinova in pohodnike opozorila še na prisotnost dveh vojaških pokopališč v dolini med Devetaki in Čukiščem, kjer je bila med drugim speljana tudi rimska pot. Z De-vetakov so se pohodniki odpravili do Vižin-tinov, kjer so si ogledali kamnite portale, okenske okvire, madžarsko kapelo, dve stari kapelici s slovenskim napisom in najstarejši senik v Dolu. Visintinova je pojasnila, da so hiše v Dolu zmes furlanske in kraške arhitekture. Gradili so jih namreč furlanski zidarji po navodilih domačinov. Tako je za doljanske hiše značilna visoka kašča, strehe pa so prekrite s strešniki. Portali so navadno vodili v hleve, ne pa v hiše, kjer so ljudje stanovali. Pri Vi-žintinih so si ogledali tudi star vodnjak tik za vasjo, potem pa še polja pred zaselkom, ki jih je nekoč poplavljala voda. Preden so zajezili Sočo pri Solkanu, je namreč voda pricurlja-la na dan iz podzemlja in poplavljala kmečke površine. O tem priča ledinsko ime Ograde pod Lužo, sploh pa so še vidni vodni odtoki, ki so jih kmetje zgradili iz kamenja, da so omogočili hitrejše odtekanje vode.
Na Palkišču je bila nekoč šola, o njej pa
Anica Vižintin z Lino Peric, eno izmed najstarejših Doljank, med postankom pri Bonetih (zgoraj);
pohodniki pri madžarski kapeli pri Vižintinih
foto b.kuzmin
je spregovorila tudi Anica Vižintin, bivša učiteljica, ki je poučevala tudi doljanske otroke. Med potjo z Vižintinov na Palkišče so si ogledali še tri vojaška pokopališča, pri Mikolih so se sprehodili ob stavbi nekdanje pošte, kjer je bila speljana cesarska pot. Pri Brnih so šli mimo hiše nekdanjih furmanov, potem pa so se povzpeli na hrib Kal, kjer so bili nekoč trije kali, danes pa je poln vode le še eden. Po gozdni stezi so se sprehodili do križišča na Pečini, kjer je bila nekoč meja med tržaško in goriško pokrajino, potem pa so šli še na Gra-dino, kjer je bil nekoč kamnolom družbe Solvay. Z žičnico je bil povezan s Tržičem, kjer so predelovali kraški kamen.
Visintinova je na Gradini spregovorila o Doberdobskem in Prelosnem jezeru, ki sta edini presihajoči jezeri v Italiji, potem pa so se pohodniki sprehodili do zavetišča Ca-dorna, v kateri pa med vojno italijanskega generala ni nikoli bilo. Na tej točki so bile nameščene velike vojaške žarnice, s katerimi so italijanski vojaki svetili na Debelo Grižo, na koto 144 in na Grmado. Po besedah Visinti-nove je bilo med prvo svetovno vojno jezero strateškega pomena, saj je bil pomembna rezerva vode, ki je na kraškem bojišču drugače primanjkovala. Z zavetišča Cadorna so se povzpeli na vrh Gradine, kjer so si ogledali ostanke gradišča. Tu so našli ostanke iz bronaste dobe, zatem pa še kovance, ki so jih Slovani skrili pred Huni. Na gradišču so se ta-
Tanja Visintin (prva z desne) s pohodniki pred zavetiščem Cadorna
fotob.k.
kratni prebivalci Gradine branili, drugače pa so zgradili tudi mostišča ob jezeru.
Po stezi so pohodniki prišli do Bone-tov, kjer naj bi se pohod zaključil. Čeprav je bil zagotovljen prevoz do Devetakov, pa so
bili pohodniki nad Dolom tako navdušeni, da so pešačili do startne točke. Na pohod so prišli iz Doberdoba, Poljan, Doline, Trsta, Med-je vasi, Sesljana, Sovodenj, Gorice in z Opat-jega sela.
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 1. novembra 2009
1 1
OB PRVEM NOVEMBRU - Danes vrhunec spominskih slovesnosti
Pred spomeniki poklon padlim za svobodo
Delegacije zveze borcev iz Nove Gorice in okolice že včeraj položile vence v Pevmi, Štandrežu, Ronkah in Tržiču
Na Goriškem so se včeraj začele svečanosti ob prvem novembru. V Ronkah in Tržiču so se poklonili spominu slovenskih in italijanskih partizanov, ki so se skupaj borili proti fašističnim in nacističnim zatiralcem. Svečanosti se je udeležila tudi delegacija zveze borcev iz Nove Gorice, Solkana in z Opatjega sela, ki je najprej položila venec skupaj s krajevnimi upravitelji in predstavniki ronške sekcije VZPI-ANPI pred partizansko grobnico na pokopališču v Ronkah. Zatem je svečanost potekala na tržiškem pokopališču, kjer so slovensko delegacijo pričakali podžupanja Silvia Altran, podpredsednica pokrajine Roberta Demartin, duhovnik Gilberto Dudine, predstavniki policije, karabinjerjev in mestnih redarjev ter člani krajevne sekcije VZPI-ANPI. Svečanosti sta se udeležila tudi predstavnika društev Tržič Lucia Germani in Jadro Karlo Mucci. Na pokopališču so položili venec pred partizansko grobnico in pred grob, kjer so pokopani slovenski talci iz Ljubljane. Ubili so jih italijanski okupatorji, njihova trupla pa so skrivaj prepeljali v Tržič, da bi preprečili njihov pokop v Ljubljani, kjer bi jih nedvomno počastili kot heroje. Venec so nato položili tudi pred tržiško ladjedelnico, kjer je spomenik posvečen 503 slovenskim in italijanskim delavcem, ki so padli v narodnoosvobodilnem boju.
Goriški občinski odbornik Sergio Cosma je včeraj položil vence na pokopališčih v Pevmi, Štmavru, Podgori, Loč-niku, Štandrežu in Gorici. Delegaciji borčevske zveze iz Šempetra pri Gorici in Vrtojbe sta se poklonili spominu padlih pred spomenikom v Pevmi, kjer so jih pričakali predstavniki goriške sekcije VZPI-ANPI s predsednikom Mirkom Primožičem in rajonskega sveta, in pred partizansko grobnico na štandreškem pokopališču. Jutri, 2. novembra, bo goriški župan Ettore Romoli prisoten z mestnimi redarji pri maši v kapeli grofov Coronini; ob 9.50 bo polagal vence v kostnici na Oslav-ju, kjer bo ob 10. uri maša; ob 10.55 bo polagal vence na goriškem pokopališču, ob 11.30 v spominskem parku in ob 11.50 pred spomenikom deportirancem na trgu pred železniško postajo, kjer bosta prisotna tudi goriška delegacija VZPI-ANPI in goriška prefektinja Maria Augusta Marrosu. Danes se bo prefektinja udeležila tudi polaganj vencev pred italijansko kostnico in na avstroogrskem vojaškem pokopališču v Redipulji.
Podgorska sekcija VZPI-ANPI pod pokroviteljstvom rajonskega sveta prireja svečanost pred spomenikom padlim v narodnoosvobodilni borbi; potekala bo v Podgori danes ob 10. uri. Na programu bodo pozdrav predstavnika lokalne sekcije VZPI-ANPI, polaganje vencev rajonskega sveta, borčevskih in krajevnih društev, priložnostni govor, recitacije ter nastop pevskih zborov Soča in Podgora.
V	Pevmi bo danes ob 9.15 v organizaciji krajevnega sveta za Pevmo, Štmaver in Oslavje ter krajevne in goriške sekcije VZPI-ANPI polaganje vencev pred spomenikom. Ob priložnostnem govoru bodo sodelovali otroci osnovne šole iz Pev-me z recitalom in pevski zbor Štmaver. Sledilo bo polaganje vencev na skupni grobnici padlim na pevmskem pokopališču, krajevni svet bo položil še venec na grob dolgoletnega župnika v Pevmi Antona Ru-tarja. V Štandrežu bo danes ob 10.45 pred ploščo padlim partizanom v domu Andreja Budala zapela vokalna skupina Sraka; ob 11. uri bo svečanost pri spomeniku padlim na trgu v Štandrežu, kjer bo po pozdravu Vilme Braini v imenu VZPI-ANPI in nastopu vokalne skupine Sraka govorila Maja Peterin.
V	Števerjanu bodo danes ob 10.30 položili venec pred spomenikom na Trgu svobode, ob 12. uri pa pred spomenikom padlim na Jazbinah. Svečanosti ob prvem novembru bodo danes tudi v občini So-vodnje; vence bodo položili na Peči ob 9.55, v Rupi ob 10.15, v Sovodnjah ob 10.45, na Vrhu ob 11.10 in v Gabrjah ob 11.35. V občini Doberdob se bo današnji obhod spomenikov pričel v Jamljah. Vence bodo položili pred grobnico padlih avstroogrskih
Delegaciji novogoriške borčevske zveze sta včeraj položili vence v Pevmi (desno) in Tržiču (spodaj)
bumbaca, k.mucci
vojakov v prvi svetovni vojni ob 10.45, pred spomenikom na Trgu svobode ob 11, uri; pred spomenikom padlim vojakom v prvi svetovni vojni pri Bonetih ob 11.15; pred spomenikom padlim na Palkišču ob 11.30; v madžarski kapelici pri Vižintinih ob 11.45; pred spomenikom padlim na Poljanah ob 12. uri; pred spomenikom pad-
lim v Doberdobu ob 12.20. Predstavniki Republike Slovenije, generalnega konzulata Republike Slovenije v Trstu in delegacije občin Nova Gorica, Brda, Kanal, Miren-Kostanjevica in Šempeter-Vrtojba bodo skupaj z občinsko upravo polagali vence pred spomenikom na Poljanah in pred spomenikom v Doberdobu.
Delegacija VZPI-ANPI in predstavniki SKGZ, konzulata Republike Slovenije in Zveze borcev iz Nove Gorice se bodo danes ob 12. uri poklonili spominu padlih s polaganjem vencev na pokopališču v Gorici. Delegacija SKGZ bo pred tem ob 9.30 položila venec v Gonarsu. Predstavniki Sveta slovenskih organizacij iz Gorice bodo polagali vence ob 9.30 v Gonar-su, ob 11.30 na grobu Lojzeta Bratuža in ob 12. uri na grobnici padlih partizanov na goriškem mestnem pokopališču. Predstavniki pokrajinskega tajništva stranke Slovenske skupnosti bodo polagali vence ob 9.30 v Gonarsu, ob 10.15 pri spomeniku padlim v Števerjanu, 10.45 pri spomeniku padlim v Sovodnjah, ob 11.30 se bodo pridružili SSO-ju za obisk groba Lojzeta Bratuža na goriškem pokopališču; ob 12. uri bo potekalo polaganje vencev na goriškem pokopališču in ob 12.15 pri spomeniku padlim v Jazbinah. Goriški občinski svetniki stranke Slovenske skupnosti bodo položili venec tudi na slovesnosti mestne občine Nova Gorica pri spomeniku na Trnovem. Današnje svečanosti na goriškem pokopališču ob 12. uri se bosta udeležila tudi podpredsednik slovenskega državnega zbora France Cukjati in goriška prefektinja Maria Augusta Marrosu.
Osrednja komemorativna slovesnost v novogoriški občini bo danes ob 11. uri pri spomeniku na Trnovem. Slavnostna govornica bo Elvira Šušmelj, direktorica uprave mestne občine Nova Gorica.
SLOVIK - Tečaj
Poslovna komunikacija
Prvo predavanje 4. novembra
Slovenski izobraževalni konzorcij - Slov.I.K. organizira 30-ur-ni tečaj poslovne komunikacije v slovenskem jeziku, ki je namenjen univerzitetnim študentom in mlajšim kadrom (do 30. leta starosti). Tečaj bo potekal na sedežu Slov.I.K.-a v KB Centru v Gorici (Korzo Verdi 51) ob sredah med 18.30 in 20. uro. Prvo predavanje bo v sredo, 4. novembra, zadnje pa 24. februarja 2010. Vpisnina znaša petnajst evrov, šolnina pa sto evrov; v ceno ni vključen davek na dodano vrednost. Tečaj bo vodila doc. dr. Matejka Grgič ob strokovni pomoči asistentke Monike Velikanje. Informacije nudijo na telefonski številki 0481-530412 in na naslovu elektronske pošte info@slo-vik.org.
Heinichen ob 18.03
V	knjigarnah bodo s torkom začeli prodajati zadnjo knjigo Vei-ta Heinichena z naslovom »La calma del piu forte«. Njegova kri-minalka je tokrat locirana med Trstom in Slovenijo, dotakne pa se tudi Gorice in Nove Gorice, saj je dogajanje povezano z 21. decembrom leta 2007, ko je prišlo do širitve območja izvajanja schengen-skega sporazuma. Heinichenovo knjigo bodo predstavili v četrtek, 5. novembra, ob 18.03 v dvorani APT pri železniški postaji. Z avtorjem se bo pogovarjal Stefano Cosma; predstavitev knjige je vključena v niz »Il libro delle 18.03«.
Fotosrečanje še jutri
V	galeriji Kulturnega doma v Gorici je še jutri na ogled mednarodna fotografska razstava 11. Fo-tosrečanje, na kateri razstavljajo fotografi Daniele Barbagli, Antonino Cannizzaro, Blaž Erzetič, Nataša Radovic, Igor Škorjanc, Nina To-dorovic in fotografska skupina Photo 88 iz kraja San Vito al Ta-gliamento. Ogledati si je mogoče od 10. do 13. in od 16. do 18. ure.
Paciunko po TV
Goriški dvojnik Jovanottija Igor Damilano, ki je poznan tudi z vzdevkom Paciunko, je bil gost oddaje »Affari tuoi«. Prejšnji četrtek se je mudil v studiu državne televizije Rai v Rimu, kjer so snemali oddajo, ki jo bodo predvajali v četrtek, 5. novembra, na televizijski mreži Rai Uno.
GORICA - Odprli likovno razstavo v galeriji Kosič
Med figurativnim in abstrakcijo
Zadnja dela slikarjev Carla Piemontija in Adriana Velussija predstavila novinarka Eliana Mogorovich
Kompleksen odnos med abstrakcijo in figurativno umetnostjo je značilnost, ki druži Carla Piemontija in Adriana Velussija, goriška umetnika, ki se v teh dneh predstavljata na skupni razstavi v galeriji Kosič. Razstavo v Raštelu, v okviru katere si je mogoče ogledati najnovejša dela obeh slikarjev, so odprli v petek zvečer.Odprtja se je udeležil gostitelj, slikar Andrej Kosič, predstavitev umetnikov pa so organizatorji zaupali novinarki in kritičarki Eliani Mogorovich.
»Zadnja dela Carla Piemontija, ki ga je vedno zanimal dualizem med figuro in ozadjem, kažejo večje ravnovesje med tema dvema. Adriano Velussi pa nadaljuje svoje raziskovanje odnosa med dobrim in zlom, človekom in naravo,« je povedala Mogorovicheva. Razstava bo na ogled do 12. novembra in sicer od torka do sobote med 8.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro.
Z odprtja razstave
bumbaca
12
Nedelja, 1. novembra 2009
GORIŠKI PROSTOR
/
Gledališka sezona se bo pričela v torek, 10. novembra, z dramo »To be or not to be«; v njej nastopata Giuseppe Pambieri in Daniela Mazzucato
Na voljo vstopnice za posamezne predstave
V goriškem gledališču Verdi je v polnem teku abonmajska kampanja za gledališko sezono 2009/2010; z jutrišnjim dnem se bo medtem pričela predprodaja vstopnic za posamezne predstave, hkrati pa bodo vstopnice prodajali tudi na spletni strani www.vivaticket.it. Pri blagajni gledališča v ulici Verdi so na razpolago še zadnje vstopnice za ponovitev predstave »Stomp«, ki bo v sredo, 11. novembra; rezervacije sprejemajo tudi na telefonski številki 0481-383327, in sicer med 9.30 in 12.30 ter med 16. in 19. uro. V okviru letošnje sezone se bo zvrstilo osem gledaliških predstav, osem koncertov in plesnih predstav ter štirje veliki dogodki.
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879.
DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU
MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405.
DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER D'ISONZO VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135.
fi Razstave
Dostojevskij: drama svobode; do 3. novembra od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro, ob sobotah med 10. in 13.30, ob nedeljah in praznikih med 15.30 in 18.30; vodeni obiski bodo potekali od ponedeljka do petka ob 10., 11., 16. in 17. uri, ob sobotah ob 11. in 12. uri, ob nedeljah in praznikih ob 15.30, 16.30 in 17.30.
RAZSTAVA SLIKARSKIH DEL MARIA DI IORIA je na ogled v Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju v Gorici; do 8. novembra vsak dan razen ponedeljka od 9. do 19. ure, v nedeljo, 1. novembra, brezplačen vstop.
V GALERIJI ARS na Travniku 25 v Gorici je na ogled likovna razstava umetnika Štefana Turka; do 28. novembra od torka do sobote po urniku Katoliške knjigarne (tel. 0481531407).
DRUŠTVO ZA ZGODOVINSKO RAZISKOVANJE ISONZO vabi v bivšo konjušnico vile Coronini na drevoredu 20. septembra 14 v Gorici na ogled razstave o letalstvu v Gorici med leti 1909 in 1962; do 1. novembra od torka do sobote med 10. in 13. in med 14. in 19. uro, ob nedeljah med 10. in 13. uro.
MIŠKA PO GORICI je naslov razstave fotografij Marka Vogriča, ki bo od 8. novembra do 5. decembra na ogled v kavarni Caffe Trieste na Trgu Gu-glielmo Oberdan, 1 v Ronkah. Odprtje razstave bo v nedeljo, 8. novembra, ob 11. uri; na ogled bo od torka do nedelje med 10. in 23. uro, ob ponedeljkih zaprto.
V	GALERIJI A. KOSIČ v Raštelu je na ogled razstava slikarjev Carla Pie-montija in Adriana Velussija; do 12. novembra med 8.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro.
V	MESTNI GALERIJI NOVA GORICA (Trg E. Kardelja 5) je na ogled razstava slik Natalije Šeruga z naslovom Vrnitev v domači kraj; do 13. novembra od ponedeljka do petka od 9. do 13. in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, zaprto ob nedeljah in praznikih.
V	PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT na Delpinovi ulici 7a v Novi Gorici je na ogled razstava slik Miloša Volariča; do 13. decembra vsak dan med 10. in 19. uro.
KD SABOTIN v sodelovanju z rajonskim svetom za Pevmo, Štmaver in Oslavje, ZSKP, župnijo Sv. Mavra in Silvestra ter civilno zaščito občine Gorica vabi na sedež društva (v okraju Znorišče v Štmavru) na ogled razstave o nastanku letalstva na Goriškem in razstave modelov letal, ki jih je izdelal Julijan Srebrnič; na ogled do polovice novembra.
V	GALERIJI MARIA DI IORIA v državni knjižnici v ul. Mameli v Gorici je na ogled razstava z naslovom F.M.
~M Gledališče
GLEDALIŠČE VERDI V GORICI obvešča, da je v teku predprodaja vstopnic za ponovitev predstave »Stomp«, ki bo v sredo, 11. novembra; pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi 2/a v Gorici in na tel. 0481-383327 je v teku tudi predprodaja abonmajev za gledališko sezono 2009-10. Prva predstava bo deželna premiera ple-sno-gledališke predstave »Stomp«, ki bo v torek, 10. novembra.
V	NOVEM OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU je v teku predpro-daja abonmajev za gledališko sezono 2009-10. Prva predstava bo balet »Carmen« v četrtek, 12. novembra, ob 21. uri, nastopa Rossella Brescia; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481-969753).
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU je v teku predprodaja abonmajev za gledališko sezono 2009-10. Prva predstava bo »Metti in salvo il tesoretto« v četrtek, 5. novembra, ob 21. uri, igra Gianrico Tedeschi; informacije pri blagajni občinskega gledališča (tel. 0481-630057).
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v četrtek, 5. novembra, ob 20.45 koncert »Iberia / Bolero« pianistk Katie & Marielle Labeque; v petek, 6. novembra, ob 20.45 gledališka predstava »E bello vivere liberi!« napisala in igra Marta Cuscuna; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481790470).
Koncerti
VEČERNI KONCERTI kulturnega združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: v petek, 6. novembra, ob 20.45 bo nastopil ki-tajsko-kanadski duo Hou; informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it, www.lipizer.it.
tf Čestitke
U Kino
V	GORICI DANES
KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.45 -20.00 - 22.10 »Michael Jackson's This Is It«.
Dvorana 2: 15.30 - 17.30 »Up«; 20.30
»La battaglia dei tre regni«. Dvorana 3: 15.20 - 17.30 - 20.10 - 22.10 »Parnassus - L'uomo che voleva in-gannare il diavolo«.
V	GORICI JUTRI
KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.10 »Michael Jackson's This Is It«. Dvorana 2: 17.30 »Up«; 20.30 »La bat-
taglia dei tre regni«. Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.30
-	20.00 - 22.10 »Ricky - Una storia d'amore e liberta«.
V	TRŽIČU DANES
KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.45 -20.00 - 22.10 »Michael Jackson's This Is It«.
Dvorana 2: 15.00 - 17.00 »Up« (Digital
3D); 20.10 - 22.10 »Julie & Julia«. Dvorana 3: 15.20 - 17.30 - 20.00 - 22.10 »Parnassus - L'uomo che voleva in-gannare il diavolo«. Dvorana 4: 16.00 - 18.00 - 20.15 - 22.15
»Amore 14«. Dvorana 5: 15.50 - 17.50 »Oggi sposi«; 20.30 »La battaglia dei tre regni«.
V	TRŽIČU JUTRI
KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.10 »Michael Jackson's This Is It«. Dvorana 2: 17.45 »Up« (Digital 3D);
20.10 - 22.10 »Julie & Julia«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Par-nassus - L'uomo che voleva inganna-re il diavolo«. Dvorana 4: 18.00 - 20.15 - 22.15 »Amo-re 14«.
Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.45
-	20.00 - 22.00 »La doppia ora«.
S Izleti
V	Štandrežu na Skalcah pri Marušičevih imajo novo doktorico. KRISTINA je v Padovi doktorirala v psihologiji z oceno 110. Čestitamo ji in ji želimo še nadaljnjih uspehov v življenju Leda z družino in vsi domači.
V	Šempetru pri Gorici se je ASJA rodila ter Nataši in Eriku življenje popestrila. Veseli se in nazdravlja vsa družina Zavadlav.
1)
JAVNI RAZPIS
Priznanje Kazimir Humar
Zveza slovenske katoliške posvete, Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov podelujejo priznanje društvom in organizacijam ali posameznikom na osnovi utemeljitve predlagateljev in po presoji organizacij, ki priznanje podeljujejo.
Predloge za priznanje zbira Zveza slovenske katoliške prosvete na podlagi javnega razpisa.
Priznanje se praviloma podeli v mesecu februajju za ustvarjalne dosežke, za pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacij skem delu na kulturnem področju. Priznanje lahko prejmejo tisti, ki delujejo v goriškem prostoru. Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra 2009 na naslov: Zveza slovenske katoliške prosvete - 34170 Gorica-Gorizia, Drevored 20. septembra, 85, s pripisom na ovojnico: "Predlog za priznanje"
sedežu združenja v Gabrjah vsak torek in petek od 19. do 20. ure do 6. novembra; informacije na tel. 3403423087 (Paolo Braini).
Ü3 Obvestila
KD OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža obvešča udeležence avtobusnega izleta na ogled primorskih lepot v sklopu martinovanja, ki bo v nedeljo, 8. novembra, da bodo organizatorji pobirali denar v sredo, 4. novembra, od 18. do 20. ure v Kulturnem domu Andreja Budala v Štandrežu; informacije na tel. 338-7956855 (Erika Nardin).
KD SOVODNJE organizira tridnevni izlet na božične tržnice v Nuernberg, Bamberg in Rothenburg. Odhod bo 6. decembra ob 6. uri pri Kulturnem domu v Sovodnjah. Prihod v Nuernberg ob uri kosila in popoldan prost za ogled mestnega središča in tržnic; večerja in prenočitev. V ponedeljek odhod proti Rothenburgu in ogled srednjeveškega mesta z vodičem. Kosilo prosto in odhod proti Bambergu; prost popoldan v mestu. Zvečer prihod v Nuernberg in večerja v tipični pivnici. V torek ogled središča z vodičem, prosto za kosilo in nakupe. Vrnitev v Sovodnje v večernih urah; informacije in vpisi na tel. 3493666161 (Erik).
UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA prosijo izletnike, ki bodo 7. novembra obiskali Vicenzo, naj do 1. novembra uredijo s plačilom v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398); urnik odhoda avtobusa bo ob 6.45 iz Štivana, s postanki ob 6.50 v Jamljah pri spomeniku, ob 7. uri na Poljanah pred gostilno, ob 7.15 v Dobedobu pred spomenikom in ob 7.30 v Ronkah pri piceriji Al Gambe-ro.
ZDRUŽENJE KRVODAJALCEV SO-VODNJE prireja družabno srečanje z degustacijo briških vin in večerjo ob glasbeni spremljavi v soboto, 28. novembra, v kleti na Dobrovem. Predviden je avtobusni prevoz v obe smeri z vmesnimi postanki v Štandrežu (pri cerkvi), Sovodnjah (pri telovadnici), Gabrjah (na trgu) in Rupi (pri gostilni Sonja); vpisovanje z obveznim plačilom celotnega zneska poteka na
LOVSKI OKRAJ ŠT. 7 BRDA vabi na tradicionalno mašo Sv. Huberta v torek, 3. novembra, ob 18. uri v cerkvi Sv. Silvestra v Pevmi.
GORIŠKI URAD KMEČKE ZVEZE obvešča, da je na razpolago občanom, ki potrebujejo pomoč ali svetovanje v zvezi z razlastitvenim postopkom zaradi gradnje avtoceste Gorica-Vileš na območju sovodenjske občine; informacije na tel. 0481-82570 od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro.
AKŠD VIPAVA sklicuje redni občni zbor v petek, 6. novembra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v prostorih društva na Peči ob kotal-kališču.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno martinovanje v nedeljo, 8. novembra, v vinski kleti Dobrovo v Brdih, kjer bo na programu družabno srečanje z Martinovo večerjo in glasbo v živo. Odhod iz Doberdoba ob 16.30 s postanki na Poljanah, Vrhu, v Sovodnjah in Štandrežu. Odhod drugega avtobusa tudi ob 16.30 s trga Me-daglie d'oro v Gorici, nato s postanki pri vagi ob pevmskem mostu, v Pod-gori pri športni palači in v Štandrežu. Prijave čimprej na tel. 0481-390688 (Saverij), 0481-882024 (Ivo), 048121361 (Ema B.) in 0481-78061 (Ana); na račun 25 evrov.
55-LETNIKI IZ SOVODENJ in okolice (letnik 1954) organizirajo v soboto, 7. novembra, družabnost z večerjo in glasbo v restavraciji na Majnici; informacije in vpisovanje čimprej v lekarni Marko Rojec v Sovodnjah.
OBČINA DOBERDOB obvešča, da socialna delavka ne bo sprejemala kot običajno v ponedeljkih, 16., 23. in 30. novembra, pač pa, v sredah, 18. in 25. novembra ter 2. decembra; informacije na tel. 0481-784736.
OBČINA GORICA obvešča, da bo zaradi posodobitve računalniškega sistema urad, kjer izdajajo elektronske izkaznice v ponedeljek, 2. novembra, zaprt.
OBČINA GORICA obvešča, da ima urad ICI nov urnik: ob ponedeljkih in sredah med 16. in 17.30, ob torkih, četrtkih in petkih med 8.45 in 11. uro.
SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO V TRSTU razpisuje 23. natečaj za študijske nagrade iz sklada Mihael Flajban, namenjene univerzitetnim študentkam in študentom slovenske narodnosti iz naše dežele. Glavna nagrada znaša 1.500 evrov in je namenjena kandidatom, ki se vpišejo v prvi letnik univerze. Ta nagrada se obnavlja za vse letnike rednega študija, če dobitnik zadosti pogojem pravilnika. Poleg glavne nagrade so predvidene tudi enkratne nagrade za naslednje letnike. Prošnje za nagrade, naslovljene na Slovensko dobrodelno društvo, je treba skupno s predvideno dokumentacijo prinesti ali poslati po navadni pošti na sedež SDD do 20. decembra 2009; informacije na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, (Ul. Mazzini 46, prvo nadstropje, 34122 Trst, tel. 040-631203) ob četrtkih od 16. do 18. ure ali na do-brodelno@libero.it.
V KINODVORANI KINEMAX V GORICI bo v četrtek, 5. novembra, potekala državna premiera filma »Alza la testa«, ki so ga snemali v Gorici, Novi Gorici in okolici in ki bo od 6. novembra dalje na ogled v ostalih italijanskih kinodvoranah. Na premieri bosta prisotna režiser Alessandro
Angelini in goriška igralka Anita Kra-vos, predstavili bodo tudi kratki film v produkciji Transmedia »To je zemlja, brat moj« slovenskega režiserja Jana Cvitkoviča.
V	ŠKOCJANU prirejajo v šotoru na glavnem trgu dva večera posvečena predstavitvi in degustaciji domačih pridelkov. V sredo, 4. novembra, ob 20. uri bodo predstavili krajevne vrste medu, vina in sira, v četrtek, 5. novembra, ob 20. uri pa bo na vrsti olje; vstop prost.
ZSŠDI sporoča, da bosta urada v Trstu in Gorici 2. in 3. novembra zaprta.
0 Prireditve
NA SEDEŽU DRUŠTVA JEZERO v Doberdobu bodo v ponedeljek, 9. novembra, ob 20.30 predstavili knjigo Mladost 40. Knjigo je napisal in uredil Branko Lakovič s pomočjo Darija Frandoliča. Publikacija je posvečena štiridesetletni zgodovini doberdob-skega športnega združenja Mladost.
V	GORIŠKI POKRAJINI bo v torek, 3. novembra, ob 17. uri srečanje v sklopu niza Dostojevskij in kinematografija. Roy Menarini bo predaval na temo vloge kritika v multimedialnem času.
H1 Osmice
OSMICA PRI DREJČETU v Doberdobu je odprta ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78377.
PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 048178268.
Prispevki
V spomin na mamo Vincenzo daruje Nadija Calligaris z družino 150 evrov za vokalno skupino Sraka.
Pogrebi
JUTRI V GORICI: 9.30, Erminio Simone iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ignacija in na glavno pokopališče. JUTRI V RONKAH: 12.30, Sergio Scar-pa (iz goriške splošne bolnišnice ob 11.45) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču.
B Kam po bencin
Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke:
GORICA
AGIP - Ul. Duca dAosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b TAMOIL - Ul. Lungo Isonzo 110 ERG - Ul. Brig. Re, na državni cesti 56 km 33+
TRŽIČ
ESSO - Ul. Boito 64 API - Ul. Grado SHELL - Ul. Boito 7
RONKE
SHELL - Ul. Redipuglia 25/a ERG - Ul. Aquileia 35
ŠKOCJAN
SHELL - Ul. Grado 10 ŠLOVRENC
AGIP - Ul. Nazionale, na državni cesti 56
VILEŠ
ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN
SHELL - Drevored Venezia Giulia 23
Nedelja, 1. novembra 2009
APrimorski
r	dnevnik
nedeljske teme
M
ed grobovi in spomeniki se te dni obnavlja starodaven obred živih v spomin na mrtve. Puste jesenske dneve, ki že dišijo po zimi, preoblačimo s cvetjem v pomladne, kot bi želeli z živimi barvami in omamnimi dišavami lovorja in krizantem odvrniti od sebe strah pred neizbežnim. A migljavi plamenčki tisočerih svečk v nadležnem vetrcu nas opozarjajo na minljivost. In ko se z vaškega zvonika razleže monotona bronasta melodija, da bi nas pozvala k zbranosti ali molitvi, se vedno znova nehote vprašamo, komu zvoni, da bi si nato odgovarjali z Johnom Donnom: »Ne sprašuj komu zvoni, zvoni tebi!«
Tebi, enemu iz množice šestih milijard, kolikor nas šteje ta vse bolj obljuden in odtujen planet. In hkrati zvoni vsem šestim milijardam, s katerimi si tudi ti tako ali drugače povezan tostran življenja, kakor boš tesno, z roko v roki, onstran življenja, po zgledu srhljivega plesa hrastoveljskih okostnjakov, ko ne bo več razlike med tabo in sosedom, pa naj ti po prijatelj ali nasprotnik. Ko ne bo razlike med lastnikom Mc'donaldo-ve verige in sestradanim beračem, med
črnim in belim, med tako ali drugače govorečim, med lepotico in gobavko, med razumnim nobelovcem in nepismenim kmetom, med izraelskim kolonom in palestinskim intifadovcem, med afganistanskim ta-libanom in natovim vojščakom.
Tako morda za hipec razmišljamo, ko se turoben pogled na vlažno prst in hladne marmornate križe ujame z mislijo, da bi se dalo čas, ki tako divje drvi mimo nas, in prostor, ki ga je dovolj za vse, veliko bolje izkoristiti, kot smo ju sicer vajeni. Že v naslednjem trenutku pa na vse skupaj pozabimo. Z lahkoto preženemo misel, kako se bomo nekoč, kot hrastoveljski mrtvaki, osvobodili tuzemskih utesnjujočih oblačil, ki nam določajo starost, spol, stil in status, in kako bomo enaki med enakimi in bratje med brati. Vprašanja osvobajanja, enakosti in bratstva si raje razlagamo vsak po svoje in smo se za svoja (varljiva) prepričanja, še bolj pa za svoje (večkrat umazane) interese, pripravljeni odreči miru, nenasilju, pravičnosti, enakosti, solidarnosti.
Čeprav je človek s svojim umom dosegel neizmerne višine, se z instinkti še ni uspel dvigniti s tal. Če smo torej ukrotili zemljo, nebo in morje, poskrbeli za udobnejše življenje, premagali bolezni in se v mnogih
primerih uspešno spopadli s samo smrtjo, se še zdaleč nismo znebili prvobitne agresivnosti, poželenj in sebičnosti, ki tičijo v nas. Z vsem tem smo zajadrali v tretje tisočletje, ne da odpravili nekaterih hudih razvad, kot so vojna klanja pri reševanju sporov in velika neobčutljivost za reševanje vprašanj nasilja, revščine, pravičnejše delitve dobrin, popolnejše demokracije, zaščite vse bolj onesnaženega okolja in še bi lahko naštevali. Nasprotno, marsikaj se je v zadnjih letih celo poslabšalo.
Kako je mogoče, da je ob hudi finančni in gospodarski krizi, ki je v zadnjem letu preplavila svet, prišlo do »privatizacije dobičkov in nacionalizacije izgub ter da so takoj našli pomoč za krivce gospodarske katastrofe, ne pa za njene žrtve«, kot je zapisal nobelovec Jose Saramago v svojem blo-gu, in da se število lačnih neprestano dviga?
Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) je pred kratkim razkrila, da je število podhranjenih v svetu prvič preseglo milijardo. Vsako leto umre več milijonov ljudi v nerazvitem svetu zaradi lakote in žeje. Prve žrtve pomanjkanja sredstev so seveda otroci. Vendar se o tem ne govori in piše zelo veliko. Kadar go-
vorimo o revščini, pa ne mislimo samo na pomanjkanje gmotne podpore. Kot piše generalna sekretarka mednarodne organizacije Amnesty International Irene Khan, opredeljujejo revščino tudi »diskriminacija, državna represija, korupcija, negotovost in nasilje«. Zato za odpravo revščine v svetu ni dovolj finančna pomoč razvitega sveta (ki je sicer zelo skromna, daleč preskromna, da bi vsaj delno krila potrebe), temveč je potrebno predvsem spoštovanje gospodarskih, socialnih, kulturnih in političnih pravic, začenši z ustrezno zdravstveno oskrbo, pravico do lastnega doma, in z izobraževanjem.
Potrebna je seveda tudi informacija, ki je še zlasti pomanjkljiva, ker sta znanje in poznavanje problemov lahko nevarna za ustaljeni red, ki ga opredeljujejo v prvi vrsti finančni in gospodarski centri oblasti v imenu najvišje »vrednote« sodobnega sveta, to je tržnega profita. V njegovem imenu postane milijonska množica preranih grobov zaradi podhranjenosti navaden statistični podatek, ki mu mediji ne posvečajo pozornosti, ker ne dviguje naklade, kot jo lahko dvigne, denimo, banalna ljubezenska zgodbica iz sveta filmskih ali športnih zvezdnic in zvezdnikov.
In vendar so nekateri podatki tako zanimivi in pretresljivi hkrati, da bi se moral ob njih zamisliti vsakdo, ki se ima za človeka. Medtem ko umre zaradi lakote, kot pravijo nekatere statistike, vsak dan kakih 60 tisoč ljudi, znaša dnevno svetovna investicija v orožje več kot 30 milijonov dolarjev. In medtem ko bi zadostovalo 9 milijard dolarjev za zagotovitev pitne vode in sanitarij ter 13 milijard za zagotovitev prehrane za lačne, potrošimo samo v Evropi 11 milijard dolarjev za sladoled, v Evropi in ZDA pa 17 milijard za prehrano domačih živali. Kaj naj rečemo na vse to?
Neizmerni vrsti gomil zaradi revščine, h kateri je v znatni meri prispevala tudi sedanja finančna in gospodarska kriza, se pridružujejo vsak dan nove sveže gomile žrtev nasilja in vojn. Ko se ob 1. novembru spominjamo svojih najdražjih in tistih, ki so darovali svoja življenja za našo (še vedno, žal, okrnjeno) svobodo, bi morala naša misel vsaj za trenutek zaustaviti ob vseh tistih, ki po nedolžnem (pa tudi po manj nedolžnem) izgubljajo svoja življenja zaradi vojnih žarišč, ki jih na začetku novega tisočletja ne le nismo znali pogasiti, temveč smo jih še podžgali.
Kako je mogoče, da plamti danes v svetu še vedno kakih 25 ali 30 vojnih požarov? Vsak dan umre nešteto ljudi. V Iraku, ki so ga leta 2003 zasedle ZDA in njeni zavezniki, je od takrat umrlo več kot 100 tisoč Iračanov (nihče nima točnih podatkov) in4349 Američanov ter 318 vojakov iz držav zaveznic. Na Bližnjem Vzhodu je od septembra 2000 do 21. oktobra 2009 umrlo 8.011 ljudi, od tega 6831 Palestincev, 1101 Izraelec in 79 drugih žrtev. Vojna v Afganistanu je od leta 2001, ko so ga zasedli Američani, šokirani in razjarjeni zaradi napada 11. septembra na Twin Towers in Pentagon, terjala več kot 38 tisoč žrtev.
To so grozljive številke, če pa jim dodamo še številke mrtvih v drugih konfliktih na vseh koncih sveta, o katerih se zelo malo piše, ali nič, ker pri njih ne sodelujejo neposredno, kot pri omenjenih treh, vojske našega zapadnega razvitega sveta, zadobi-jo razsežnosti prave super katastrofe. Naj navedemo le nekatera od teh žarišč. V Ka-šmirju je od leta 1989 umrlo zaradi vojne več kot 65 tisoč ljudi, v Šri Lanki so od leta 1983 prešteli okrog 83 tisoč žrtev, v Darfurju je v državljanski vojni umrlo od leta 2003 že več kot 300.000 ljudi, v Nigeriji 14 tisoč, v Kongu pa naj bi žrtve preštevali v milijonih. Vsem tem in drugim žrtvam konfliktov naokrog po svetu, bi bilo treba prišteti še milijone beguncev. Mnogi že trkajo na vrata sitega Zahoda in povzročajo v njem odvratne reakcije, kakršne poznamo tudi v Italiji, kjer se po svoji ksenofobiji in rasizmu zlasti odlikujejo neofašisti in Severna liga. Še več jih preživlja v raznih taboriščih, v skrajnem pomanjkanju ter v neznosnih higienskih in zdravstvenih razmerah. Naj za vse omenimo begunsko taborišče Dadab na severu Kenije, ki je trenutno največje na svetu in v katerem je prostora za 90 tisoč ljudi, a se v njem
gnete skoraj 300.000 somalijskih beguncev. Vsak dan pride v Dadab osem tisoč novih razseljenih ljudi iz skrajno nemirne Somalije.
Koliko smo o teh in podobnih zadevah obveščeni? In kakšne možnosti imamo kot državljani demokratičnih dežel, da bi lahko aktivno prispevali k reševanju velikih vprašanj današnjega časa, kot so vojne, naraščanje revščine v svetu, podnebne spremembe, pri katerih nosimo velike odgovornosti, ter sploh današnja huda gospodarska kriza, ki je tudi družbena in moralna? To je odvisno od informacije in stopnje demokratičnosti držav, v katerih živimo.
Mediji, kot že večkrat poudarjeno, ne nudijo prave opore. Največkrat so v službi oblastnikov, ki pozorno filtrirajo vesti sebi v prid. Karl Kraus je zapisal, da se vojne začnejo, ker diplomati natvezejo vrsto laži novinarjem in nato verjamejo temu, kar berejo.
Celo svetovni pohod za mir in nena-silje (World March for Peace and Nonviolence), ki je na pobudo mednarodne organizacije World Without Wars krenil 2. oktobra iz Nove Zelandije, se razlezel po raznih krajih sveta in bo 7. t.m. prišel tudi na Opčine in Trst ter nato nadaljeval svojo pot do Argentine, kamor naj bi dospel 2. januarja 2010, nima pravega odmeva v tisku. V tem času sem listal po časopisju in poslušal televizijo, da bi zaznal, koliko je ta dogodek občuten, a zasledil sem bore malo. Kot da gre za problem, ki se ne tiče nikogar. Res je, da pohod, ki ga sicer podpira nešteto uglednih osebnosti vsega sveta, začenši z mnogimi no-belovci, še zdaleč ne bo prerezal vozlov človeške konfliktualnosti v svetu, je pa lahko odlično sredstvo za širjenje zavesti o absurdnosti uporabe orožja pri reševanju problemov ter sploh absurdnosti uporabe vseh oblik nasilja v raznih okoliščinah, pa naj gre za etnične in jezikovne razlike, za različna spolna nagnjenja, ali za različna politična, družbena in verska prepričanja.
Kako pa je s stopnjo demokratičnosti, ki se nekako navezuje na pravico do informacije? Tako v Italiji, ki je pod Berlusconi-jevo vladavino zadobila naravnost komične konotacije, kot drugod po zapadnem svetu, smo priča vse pogostejšemu in občut-nejšemu kratenju političnih in sindikalnih svoboščin v imenu legalnosti in upravljivo-sti države. Priča smo zakonodajni dejavnosti, ki šibi demokratično ureditev. Človek za-dobiva občutek, da sta njegova misel in beseda vse bolj omejeni in da pravo oblast izvajajo tisti, ki niso bili izbrani in izvoljeni od ljudstva in ki delajo bolj v interesu svoje mul-tinacionalke kot v interesu ljudstva. Problemi se nevarno kopičijo in ne rešujejo, kot bi si ljudstvo želelo (gospodarska kriza, ki so jo sami povzročili; terorizem, ki jim večkrat služi kot pretveza za napade na druge države; begunci, proti katerim sprejemajo rasistične zakone; podnebne spremembe, ki se jih zaradi interesov industrijcev najraje ne lotijo itd.) Po drugi strani je ljudstvo vse bolj preplašeno zaradi nerešenih problemov in teži po odločnejših, celo avtoritarnih voditeljih, o čemer priča kriza levice. In tako tavamo v začaranem krogu, vse večjemu demokratičnem deficitu naproti. In prav ta deficit je po mnenju mnogih (žal vse bolj redkih humanistov) največja nevarnost jutrišnjega dne. Lahko bi se zgodilo, zatrjuje ameriški jezikoslovec Noam Chomsky, da se demokracija spremeni v navaden špektakel, pri katerem bodo ljudje le navadni gledalci. In to bi imelo pogubne posledice.
Danes, ko med grobovi obujamo spomine na drage, ki jih ni več, lahko posvetimo drobno misel tudi brezštevilnim žrtvam nesmiselnih vojn in nasilja, ki jih nismo poznali. In hkrati namenimo misel možnosti po boljšem svetu, ki vsem tem žrtvam ni bil dan. Svet, v katerem se bodo spori reševali s pogajanji in kompromisi in ne z vojno. V katerem bo čim manj prostora za nestrpnost, sovraštvo in izkoriščanje. Svet, ki bo slonel, kolikor se bo dalo, na spoštovanju človekovih pravic, na solidarnosti, enakopravnosti, družbeni pravičnosti, enakim možnostim in predvsem na dostojanstvu, vrednoti, ki postaja v današnjem svetu vse redkejše blago. Drobna misel torej naj gre tudi živim.
14
Nedelja, 1. novembra 2009
NEDELJSKE TEME
Na slikah: pod naslovom kip Imreja Nagyja na mostičku nad umetnim jezercem: levo zastava z luknjo je tudi letos zaplapolala pred madžarskim parlamentom. V sredini slike žrtev v Muzeju holokavsta (zgoraj) in v Hiši terorja (spodaj). Spodaj črna in rdeča marmorna plošča ob vhodu v hišo terorja. Spodaj desno zastava z luknjo v veži madžarske šole.
ČAS, KO JE SANDOR MARAI PISAL, DA MADŽARI VISIJO NA DREVESIH
Aktualnost spomina na revolucijo leta 1956
Bojan Brezigar
Spomenik je zelo lep, nekaj posebnega. Spodaj umetno jezerce, čezenj mostiček v loku, na najvišji točki pa rahlo pri-slonjen na ograjo moški srednje postave, z naočniki, s klobukom na glavi in šalom okoli vratu, s pogledom usmerjenim v levo. Na ograji so pripeti majhni venčki z zastavicami, spodaj, ob mostičku, pa je položenih več desetin vencev. Na kamnu za njimi samo ime, priimek in letnici: Imre Nagy 1896 - 1958.
Prejšnji teden, v petek, 23. oktobra, je Madžarska slavila dvajseto obletnico padca komunizma. Slavje je bilo, kot običajno, na Donavi in palača budimpe-
štanskega parlamenta je bila razsvetljena z madžarskimi nacionalnimi barvami, rdečo, belo in zeleno. Obletnica je pomembna: Madžarska je v dveh desetletjih prehodila dolgo pot in se razvila v moderno državo, čeprav je njena preteklost še dobro vidna na infrastrukturah, na hišah in tudi v družbi sami. Temu je treba dodati še zadnjo gospodarsko krizo, ki je bistveno vplivala na poslabšanje življenjskih pogojev; povečala se je brezposelnost in kupna moč je padla. In vendar Madžari na lastno državo gledajo z velikim zanosom, tudi spoštovanjem, in velikim čutom narodne solidarnosti.
Zgodovina se včasih nenavadno poigrava sama s seboj. Je res naključje, da je
komunistični režim na Madžarskem padel prav 23. oktobra, torej na isti dan, kot so leta 1956 v državo vkorakale sovjetske čete in zadušile prvi oboroženi upor proti sovjetski hegemonije v vzhodni Evropi? Morda je res naključje, vendar je v zgodovini takih naključij veliko. In madžarski primer je vsekakor pomenljiv.
Pomenljiv je tudi zato, ker Madžari še danes namenjajo dogajanjem iz leta 1956 veliko pozornost. Celo večjo, kot dogodkom izpred dvajsetih let. Navsezadnje je leta 1989 padel berlinski zid in Madžarska e bila samo del takratnega političnega mozaika, dogajanja v letu 1956 pa so bila samo Madžarska. Kdor pozna miselnost Madžarov (nekateri ironično in sa-
mokritično opozarjajo, da je Bog najprej ustvaril Madžare in šele nato nebo in zemljo) bo tudi razumel, zakaj je leto 1956 za Madžare tako pomembno: prvič po koncu prve svetovne vojne, ko so s Tria-nonsko pogodbo razkosali Madžarsko in pustili skoraj polovico Madžarov izza meje (kar se denimo z Avstrijci ni zgodilo, saj je ostala glavnina nemško govorečega prebivalstva avstro-ogrske monarhije po prvi svetovni vojni združena v Avstriji), so Madžari samostojno in samozavestno nastopili v boju za svojo samobitnost.
* * *
Budimpešta se je v teh dneh šopirila v lepem jesenskem soncu. Listje v mestnih parkih že rumeni in počasi odpada, sonce pa čez dan kar prijetno pogreva. Le hladna jutra in večeri opozarjajo, da je poletje že mimo. Praznični dnevi so, letos je državni praznih padel na petek in meščani so izpraznili Budimpešto. Tu je sicer veliko turistov, a gneče ni, ne na ulicah, ne na tramvajih in podzemni železnici, pa tudi ne v javnih lokalih in trgovinah. Tu, ob spomeniku Imreju Na-gyju pa so vedno ljudje. Pridejo, postanejo, marsikdo prinese cvet, povzpnejo se na mostiček, fotografirajo se ob kipu. To je skoraj nekakšen kraj romanja, vendar brez častnih straž, brez prepovedi, brez formalnosti. Nekaj, kar spada k ljudem.
Nagy pravzaprav ni bil velika osebnost. Victor Sebestyen, Madžar, rojen v Budimpešti, avtor ene najboljših knjig o madžarski revoluciji (Twelve days. Revolution 1956), ki je izšla pred tremi leti, ob petdesetletnici tistih krvavih dogodkov, o njem ne piše v superlativih. Opisuje ga kot partijskega birokrata, člana politbiroja, ki je padel v nemilost in so ga zato odstranili, ko je napetost narasla pa so ga rehabilitirali in postavili na čelo madžarske partije. To delo je opravljal s previdnostjo, na koncu, pa je vztrajal, uprl se je invaziji (čeprav madžarski vojski ni dovolil, da bi se spopadla s sovjetskimi tanki), ta upor pa je plačal z življenjem. Prijeli so ga z zvijačo: zatekel se je v jugoslovansko veleposlaništvo, ki ga je zapustil, ko so mu zagotovili, da mu bodo dovolili, da z družino zapusti državo; besedo so prelomili, ga aretirali, obsodili na smrt in usmrtili.
Komunistični svet ga je desetletja obravnaval kot izdajalca. Piero Fassino v svoji knjigi (Per passione, 2003) opisuje, kako ga je napadel Giancarlo Pajetta, ko se je po Ochettovem nalogu v imenu italijanske komunistične partije udeležil slovesnosti v spomin žrtvam madžarske revolucije v Parizu leta 1988. »Če greš ti na tisti grob, se grem jaz jutri na Madžarsko poklonit Janosu Kadarju,« mu je dejal Pajetta. Več kot trideset let kasneje, po Češkoslovaški, po perestrojki in glasnosti, v času Gorbačova, je imel komunistični svet do Nagyja še vedno tak odnos. Imre Nagy ni bil namreč samo simbol Madžarov, bil je prvi, ki se je uprl sovjetski hegemoniji. Nagy, Dubček, Walesa... Seveda, kdo bo rekel, da je bil prvi Tito. Tudi to drži, ampak Tita je ščitil dogovor iz Jalte o polovičnem vplivu blokov na Jugoslavijo. Madžarska, Češkoslovaška in Poljska pa so sodile v sovjetsko domeno.
Zato je Imre Nagy na Madžarskem simbolna osebnost, verjetno bolj kot katerakoli druga, če se osredotočimo na dvajseto stoletje.
* * *
Muzej holokavsta je v vzhodni četrti Budimpešte. Morda zato, ker je nekoliko odmaknjen od središča (pa ne preveč, samo dve postaji podzemne železnice od strogo turističnega centra, tukaj ni obiskovalcev. Glede na lepo nedeljsko popoldne in na obilico turistov, ki se sprehajajo po Budimpešti, je ta praznina nekoliko nenavadna.
Muzej je nov; odprli so ga leta 2004. Nekdanjo sinagogo, ki je bila porušena, so obnovili in jo obdali z moderno strukturo, v kateri je muzejska zbirka in študijski center. Muzejska zbirka je v kleti in obiskovalca utesnjuje tudi mračnost, ki ga ves čas obdaja. Zbirka nosi naslov »Od odvzema pravic do genocida«, ki že sam pojasnjuje njeno vsebino. Fotografije, ki so v njej razstavljene (pravih muzejskih eksponatov ne namreč zelo malo, nekaj lepakov, nekaj dokumentov in osebnih predmetov, nekaj starih fotografij), so pravzaprav poznane. V Evropi in v Ameriki je veliko muzejev holokavsta ijn bu-dimpeštanski zagotovo ne sodi med večje; nič čudnega torej, če v njem obiskovalec, ki si je ogledal denimo berlinski ali
washingtonski muzej, da o jeruzalemskem ne govorimo, ne bo našel nič posebno novega.
Na nekatere podrobnosti pa velja opozoriti. Na primer na samo definicijo
TKHJ" iS
sS&^ÍF V.
holokavsta: nacizem je dal pobiti milijone Poljakov, Rusov in pripadnikov drugih narodov, Romov, homoseksualcev, umskih bolnikov, Jehovovih prič ter političnih in verskih nasprotnikov. Holokavst pa je edinstven primer: nikoli prej noben vladar ni odločil, da je treba pobiti slehernega pripadnika nekega naroda.
Tu, v tem muzeju, glavni obtoženec ni Hitler. Seveda, nobenega prikrivanja ni, prav vse je napisano, od Hitlerjeve politike do koncentracijskih taborišč, vse je prikazano, do srhljivih posnetkov žrtev Men-gelejevih psevdomedicinskih poskusov. Vendar je glavna pozornost namenjena
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 1. novembra 2009
15
se pri vseh odtenkih, da se človeku ježi-jo lasje, ko si ogleduje posamezne sobe. Na velikem panoju so imena in fotografije vseh voditeljev madžarske tajne policije v času komunizma, in spet je tu vsa pozornost namenjena Madžarom. Soba »sovjetskega svetovalca« je dokaj anonimna, vsi podatki o Madžarih pa so zelo detajlni; zvenijo kot svarilo, da nosijo velik del krivde prav Madžari sami, ker so se uklonili tuji diktaturi. Seveda, bili so težki časi in marsikdo je moral kloniti, če je hotel preživeti. Vendar za te ljudi v muzeju ni nobenega razumevanja.
Groza se poveča, ko se iz drugega nadstropja z dvigalom počasi spustiš v klet. To počasno vožnjo z dvigalom spremlja filmsko pričevanje enega nekdanjih jetnikov.
Klet je prej podobna mučilnici kot zaporu. Celice so majhne, vlažne, nekatere so prav posebne: na primer celica, ki je široka 50 centimetrov, dolga 60in visoka 180 cm, kjer jetnik ni mogel ne sedeti ne ležati, ampak je bil prisiljen stati pokonci; ali celica, ki je visoka komaj dober meter, kjer jetnik ni mogel stati pokonci. Celice so bile brez sanitarnih naprav in jetniki so imeli za opravljanje potreb na razpolago samo 30 sekund dnevno. Niso se smeli preoblačiti, niti svežega perila niso prejeli, niso se smeli umiti, niso jim dali mila, zobne ščetke in paste, niti toaletnega papirja. Luč je bila v celicah prižgana dan in noč, zaslišanja pa so potekala ponoči. Dnevni obrok je bil skodelica fižolove juge in 150 gramov kruha, vsega 490 kalorij dnevno. Ni čudno, da so bili v takih pogojih jetniki pripravljeni priznati najhujše zločine, čeprav jih niso nikoli zagrešili.
Mrzel pot ti teče po hrbtu, ko si ogleduješ te kletne prostore. Tu do tudi
svojo dolžnost!« med temi je bil Imre Na-
gy.
Ko vidiš vse to in prideš do zadnje sobe v muzeju, kjer so fotografije z imeni in priimki vseh članov izvršnih komitejev madžarske komunistične partije med leti 1955 in 1961, ne občutiš nobenega sočustvovanja: veliko teh ljudi je še živih in jih je njihovo ime s fotografijo v tej galeriji zagotovo prizadelo. Poleg te pa še napis: »Njihovo življenje prej in potem jih ne razbremenjuje njihove odgovornosti.« Sporočilo, ki ne dopušča dvomov. * * *
Zadnji del muzeja, ki prikazuje odhod sovjetskih vojakov po padcu berlinskega zidu, je tu le bežno omenjen. Ne gre pozabiti, da je Madžarska v tistem času odprla pot državljanom Vzhodne Nemčije na Zahod. Z drugimi besedami, da je železna zavesa najprej padla na Madžarskem. Tisti dogodki pa niso samo madžarski, so celovito vzhodnoevropski in zato ni nič nenavadnega, če jim Madžari ne namenjajo tako velike pozornosti kot dogajanjem leta 1956.
In tako je tudi proslava dvajsete obletnice madžarske republike potekala v senci spomina na dogodke leta 1956, spomina na tisto veliko madžarsko zastavo z luknjo v sredini - iz nje so namreč izrezali grb komunističnega režima - ki je plapolala pred parlamentom v Budimpešti. Natanko kam, kamor je uprt pogled Imreja Nagyja z mostička nad jezercem. Vsako leto jo na tisti dan ponovno izobesijo. Tudi letos.
Prav nič nenavadnega ni, če so bile proslave v šolah osredotočene na tista dogajanja in skorajda ni bilo šole, ki ne bi ob tej priložnosti izobesila zastave z luknjo v sredini.
Madžarom: kolaboracionistom in madžarskim nacionalistom sploh, brez prikrivanja odgovornosti delov madžarske cerkve. Stavek »Ni vprašanje, ali je bil Bog v Auschwitzu, vprašanje je, kje so bili krist-
jani« opozarja na to odgovornost. Iz Madžarske so v tistem času deportirali 437.000 Judov, kar je več kot 5 odstotkov prebivalstva. Že ta številka jasno kaže na razsežnost politike uničevanja Judov na Madžarskem. Zbirka je tu neizprosna, saj za to krivi Madžare. Tako neizprosna, da navaja imena ljudi, ki so bili za to odgovorni in prav v nobenem odtenku ne skuša opravičevati njihovega početja, češ, saj so le izvajali Hitlerjevo politiko. In na koncu podatek, da so po končani vojni do leta 1948 sodili 60.000 ljudem, obsodili so jih 27.000, od teh so jih 146 obsodili na smrtno kazen in usmrtili.
Tu, s temi podatki se zbirka konča in obiskovalci se povzpnejo iz mračnih kletnih prostorov v sinagogo, v kateri so na podstavku številne fotografije madžarskih žrtev holokavsta, ob strani pa fotografije »pravičnih«, ljudi, ki so v tistih težkih časih pomagali Judom. Med temi sta dva Italijana, vatikanski nuncij Angelo Rotta in diplomat Giorgio Perlasca, pa tudi švedski diplomat Raoul Wallenberg. Njegova zgodba je nenavadna: v času nacistične okupacije je rešil veliko število Judov, izdajal jim je švedske potne liste, skrival jih je po raznih stanovanjih - kar 32 jih je najel v Budimpešti in vse razglasil za teritorialno ozemlje Švedske. Na vrata je nalepil napise »Švedska knjižnica«, »Švedski raziskovalni institut« in podobno, v njih pa so se skrivali madžarski Judi. Potne liste je izročal celo ljudem, ki so bili že na vlaku za Auschwitz in jih s tem rešil gotove smrti.
Ko so Rusi osvobodili Budimpešto, so Wallenberga aretirali in ga obtožili vohunstva za ZDA. Šele pred nekaj leti so pri pregledovanju arhivov ugotovili, da je takratni madžarski veleposlanik v Moskvi Vilmos Böhm sporočil Stalinu, da je treba Wallenberga aretirati. Prepeljali so ga v Moskvo, kjer je bil zaprt v zloglasni Lubjanki. Od tu so za njim so izginile vse sledi in kasneje so sovjetske oblasti sporočile, da je umrl leta 1947 zaradi srčnega napada. Zelo verjetno je, da so ga usmrtili v Moskvi. Wallenbergu so posmrtno podelili častno državljanstvo ZDA in Kanade, častno meščanstvo Budimpešte pa šele leta 2003.
In tu se končuje ta del zgodbe, poglavje holokavsta. Wallenbergov primer pa kaže na posebno madžarsko tragiko, prehod iz enega totalitarizma na drugi,
oba enako krvoločna.
* * *
Nedaleč od zahodne železniške postaje, na Andrassyjevi ulici številka 60, stoji hiša terorja. Tako so Madžari poimenovali veliko poslopje, v katerem je imela sedež tajna policija puščičarjev, madžarskih fašističnih oddelkov, in kasneje komunistična tajna policija. Stara neorenesančna palača na eni najuglednejših madžarskih ulic ne bi vzbujala posebnega zanimanja, če ne bi nad pročeljem stal velik pano, ki jo obdaja v vsej dolžini. Na njem je izrezan napis »terror«; kadar sveti sonce, je napis viden na zadnjem nadstropju pročelja velike stavbe, ob njem pa sta vidna dva simbola: puščiča-sti križ in zvezda.
Oba simbola stan vidna tudi na vhodu, na velikih marmornih ploščah, vendar ločena. Levo, na črnem marmorju pu-ščičasti križ z napisom »Spominu žrtev terorja puščičarjev«, desno, na rdečem marmorju zvezda z napisom »Spominu žrtev komunističnega terorja«. Takoj nato, ob vstopu na osrednje dvorišče, stoji
ruski tank, spomin na leto 1956, na steni pa ogromno fotografij žrtev, ki prekrivajo tri nadstropja notranjega dvorišča. Fotografije brez imen, spomin na ljudi, ki sta jima dva totalitarizma odvzela življenje.
Hiša terorja je poseben muzej. Poseben tudi zato, ker je to madžarski muzej. Seveda, omenjen je Hitler, omenjen je tudi Stalin, vendar je vsa pozornost osredotočena na početje Madžarov: muzej torej ne kaže s prstom na zunanjega sovražnika, ne dopušča, da bi si Madžari umili roke, češ, za vse grozote so krivi drugi, ampak opozarja na početje Madžarov samih, jih nekako svari pred samimi seboj.
Ko pogledaš številke, ki jih muzej neizprosno navaja, se zgroziš. Zgodovina obdobja od vzpona nacizma do leta 1961, kateremu je namenjen ta muzej, je en sam splet aretacij, deportacij, zločinov, usmrtitev. To je bilo res obdobje terorja, ko nihče ni mogel z zanesljivostjo predvidevati, ali bo preživel do naslednjega dne. Hiša terorja to prikazuje, zaustavlja
vešala. Samo po revoluciji leta 1956 so obsodili 14.378 ljudi, od teh so jih 230 usmrtili. Na povelje: »Naj rabelj opravi
Prav nič presenetljivega ni, da je osrednji madžarski dnevnik Nepszabad-sag na prvi strani članek o proslavi, nad fotografijo z razsvetljeno palačo budim-peštanskega parlamenta opremil z naslovom »Politična aktualnost spomina na leto 1956«.
Navsezadnje so dogajanja v letu 1956 postavila Madžarsko v središče svetovne javnosti. Znan je stavek madžarskega pisatelja Sandorja Maraia, ki je takrat v ZDA, kjer je živel, zapisal »Madžarsko ljudstvo visi na drevesih«.
Da, Sandor Marai, madžarska inačica Josepha Rotha, pisatelja dekadence avstro-ogrskega cesarstva. Marai je bil an-tifašist in antinacist, nato pa se je pred komunizmom umaknil v tujino, najprej v Italijo in nato v ZDA. Pisal je v madžarščini, a težko našel založnika, njegove knjige pa so začeli prevajati v svetovne jezike šele sredi devetdesetih let, po pisateljevi smrti. Marai je naredil samomor leta 1989 v San Diegu v Kaliforniji.
Izmed njegovih knjig je najbolj presunljiv roman Szabadulas (Osvoboditev), napisan med julijem in septembrom 1945, vendar prvič objavljen šele leta 2001. Gre za zgodbo o Erszebet, Elizabeti, ki v kleti velike palače v Budimpešti sredi pekla v času sovjetskega obleganja mesta leta 1944 preživlja nepopisne muke, vendar z upanjem čaka na Osvoboditev. Ko pa osvoboditev pride, in s seboj jo prinese ruska vojska, Ers-zebet ugotovi, da ni to, kar je pričakovala, v kar je vlagala svoje upanje. Eden tolikih tragičnih zapisov o temnih časih 20. stoletja. Ti so se sicer končali šele leta 1989, vendar čas terorja je minil veliko prej. Madžari vedo, da je revolucija v letu 1956 utrdila njihovo samozavest in da je nakazala pot, ki jih je navsezadnje pripeljala do sedanje zares neodvisne države. Zato svoje države ne morejo slaviti brez spomina na tisti čas.
1 6 Nedelja, 1. novembra
2009
NEDELJSKE TEME
/
Na slikah: pod naslovom množica demonstrantov v Santiagu De Compostela, spodaj levo logotip manifestacije, spodaj desno Avelino Pousa Antelo na govorniškem odru. Desno škotski minister Michael Russel
PROTI POSKUSU DEŽELNE VLADE, DA ZNIŽA RAVEN JEZIKA
V Galiciji ogromna množica branila jezikovne pravice
Organizatorji govorijo o 100.000 udeležencih, uradni viri so to številko dejansko razpolovili, vendar je vsem jasno, da je bila udeležba res množična. In zelo jasen je bil poziv, ki so ga naslovili predsedniku deželne vlade v Galiciji: »Feijoo naj preneha s svojo aroganco, prepotenco in politiko proti galicijskemu jeziku, ker resen in odgovoren predsednik vlade posluša svoje ljudstvo.«
Taka množičnost in taka odločnost sta pravzaprav marsikoga presenetila, nikakor pa nista presenetila organizatorjev, ki so manifestacijo, ki se je odvijala na glavnem trgu Santiaga de Compostele, že dolgo zelo skrbno pripravljali. Že dejstvo, da je pri pripravah sodelovalo več kot 500 organizacij vseh vrst, kaže na zavzetost za vprašanje jezika, ki je v regiji sedaj, ko je nova desno usmerjena vlada sedaj omejuje jezikovne pravice, potem ko jih je prejšnja vlada, ki so jo sestavljali socialisti in naciona-
listi, močno krepila. Manifestaciji so dali naslov Queremos Galergo, oziroma Zahtevamo galicijski jezik.
V imenu institucij, združenj in tudi številnih posameznikov, ki so pristopili k pobudi, je spregovoril glavni organizator Carlos Callon, predsednik osrednje organizacije, ki si prizadeva za uveljavljanje ga-licijskega jezika, A mesa pola normalizacion linguistica. Poudaril je, da je to »največja manifestacija v obrambo galicijskega jezika in ena največjih ljudskih mobilizacij v vsej zgodovini Galicije.« Ob koncu sprevoda, ki se je razvil po mestnih ulicah in
končal na glavnem trgu, je bilo še veliko ljudi, ki na trg sploh niso mogli, ampak so med sklepno manifestacijo ostali na bližnjih ulicah.
Callon je svoj govor začel s tem, da je opozoril, kako so uradni mediji, predvsem televizija v Galiciji, zmanjševali pomen te manifestacije: o njej so poročali zelo malo in številne novice so bile manipulirane. »Dejansko pa je to manifestacija za življenje, za obrambo živega galicijskega jezika in tudi za obrambo živega galicijskega naroda,« je dejal Callon, ki je nato navedel glavne napade na galicijski jezik, ki jih je izvedla sedanja deželna vlada: krčenje poučevanja jezika, nobene jezikovne pravice pri odnosih z oblastmi, odprava subvencij za prevajanje idr. »Branimo temeljno pravico, da lahko živimo z galicijskim jezikom in zahtevamo ukrepe za promocijo našega jezika, ki ga govorimo vsak dan in ki ga ljudska stranka enostransko ukinja,« je poudaril in dodal: »Dosegli so javni upor, množico državljanov, ki glasno zahtevajo ukrepe, da bo naš jezik ostal pri življenju.«
Na manifestaciji je spregovoril tudi Avelino Pousa Antelo, starosta boja za uveljavljanje galicijskega jezika in predsednik fundacije Castelao. »Galicijci smo, zahvaljujoč se svojemu jeziku,« je dejal.
Odzivov na manifestacijio je bilo seveda zelo veliko.
Na dan manifestacije je bil predsednik deželne vlade Alberto Nunez Feijoo v Londonu; novinarjem pa je povedal, da bo vztrajal pri svoji politiki, ki po njegovih besedah vsebuje »ohranjanje galicijščine kot domačega jezika, zaščito kastiljščine kot uradnega jezika države in učenje otrok angleščine,« čemur sam pravi trijezičnost. Poudaril je, da v 21. stoletju ni več mogoče vztrajati na šolskem sistemu iz prejšnjega stoletja. Na svetu angleščino govori 500 milijonov ljudi, 400 milijonov jih govori španščino, 200 milijonov pa portugalščino (kateri je galicijščina zelo podobna): »Z znanjem teh treh jezikov lahko komuniciramo praktično z vsem svetom,« je še dejal
Socialistična stranka Galicije, ki je v
regiji v opoziciji, je ocenila, da gre za preporod tistih, ki se borijo za obstanek jezika in je zagotovila, da bo stala demonstrantom vedno ob strani. Sicer pa so se njeni predstavniki, med njimi španski minister za pravosodje Francisco Camano, manifestacije tudi uradno udeležili.
Ljudska stranka pa je ocenila, da je ministrova udeležba na tej manifestaciji »nenavadna«. Afonso Rueda, deželni tajnik te stranke, ki je v Galiciji na vladi, je Zapatera obtožil, da pošilja svoje ministre na manifestacijo v podporo nacionalistov; dodal je, da sicer manifestacijo spoštujejo , čeprav je po njegovi oceni šlo za politično pobudo socialistov in nacionalistov.
Nacionalistična stranka Bloque nacionalista gallego (BNG) pa predsednika dežele poziva, naj tudi glede na uspeh te manifestacije spremeni svojo jezikovno politiko, Po njihovi oceni je bila manifestacija »jasen izraz volje ljudstva«.
Tudi škotski gaelščini poluradni status v EU
Škotska gaelščina zaenkrat še ne bo postala 24. uradni jezik Evropske unije, vendar ljudje,ki govorijo ta jezik, odslej lahko pišejo v maternem jeziku institucijam Evropske u7nije in prejeli bodo odgovor v istem jeziku. Tudi ministri britanske vlade, ki prihajajo iz Škotske, bodo lahko na ministrskih zasedanjih govorili v svojem jeziku; to se bo prvič zgodilo na zasedanju Sveta ministrov za izobraževanje 26. in 27. novembra letos.
Ta dogovor so sprejeli s sklenitvijo memoranduma o soglasju, ki sta ga v Bruslju podpisala veleposlanik Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske pri Evropski uniji Kim Darroch in direktor škotskega urada za EU Donald Henderson.
Podoben sporazum so že pred časom podpisali tudi za valižanski jezik; besedilo vsebuje tehnična določila o tem, kako se bo gaelščina lahko uporabljala v odnosu z institucijami Evropske unije.
Minister za kulturo pri škotski deželni vladi Michael Russel je v zvezi s tem vprašanjem dejal, da je k dogovoru znatno pripomoglo dobro sodelovanje med Edinburgom in Londonom. Na srečanju z novinarji pa je izrecno poudaril, da je zelo zadovoljen, da je bilo dosledno prizadevanje škotske vlade za uveljavljanje jezikovnih pravic tokrat zelo uspešno. »Priznam, in sem zato hvaležen, da smo med obema vladama dosegli visoko raven sodelovanja in pozdravljam napredek, ki smo ga dosegli s tem, da smo omogočili rabo gael-ščine v odnosih z evropskimi institucijami,« je dejal in dodal: »To je pomemben korak pri priznavanju gael-ščine tako doma kot tudi v tujini in z veseljem pričakujem trenutek, ko bom evropske ministre na zasedanju sveta lahko naslovil v maternem jeziku. Zagotoviti našim ljudem možnost, da lahko z evropskimi institucijami občujejo v svojem jeziku, je velik napredek, ki ga moramo vsi pozdraviti. Dejstvo, da bodo ljudje ugotovili, da je možna raba gaelščine na tako pomembnem forumu, bo dvignilo profil jezika in pomagalo našim prizadevanjem, da na Škotskem vzgojimo novo generacijo mladih ljudi, ki bodo uporabljali gaelščino v vsakdanjem življenju,« je poudaril minister Russel.
Novi dogovor določa, da bodo v evropskih institucijah na zasedanju zagotovili prevod iz gaelščine v angleščino, ne pa obratno; stroške za te prevode bo plačala škotska vlada.
V Evropski uniji imajo 23 »delovnih« jezikov, v katere se prevajajo vsi uradni dokumenti in v katerih potekajo vsa plenarna zasedanja, tako Evropskega parlamenta kot tudi Svetov ministrov.
Vodja škotskega urada v Bruslju Donald Henderson je tako ocenil novi sporazum: »Škotska vlada pozdravlja pozitivni pristop k temu vprašanju; vse strani so si namreč prizadevale, da se gaelščini zagotovi status poluradnega jezika v institucijah Evropske unije. No-
vi status dejansko dviga raven gaelšči-ne, saj gre za nekakšno priznanje s strani institucij EU. Škotska vlada poudarja, da je gaelščina pomemben sestavni del škotske kulture in njenega izročila ter vsakodnevnega kulturnega življenja na Škotskem. Za revitalizacijo jezika pa je treba povečati njegovo rabo; polu-radni status jezika v EU bo to zagotovo omogočil.«
Predsednik organizacije Scotland Evropa Donald MacInnes pa je tako ocenil novi dogovor: »Zelo smo zadovoljni, da bomo poslej poslušali gael-ščino tudi na zasedanju ministrov unije. Britanska vlada je pred kratkim na to pristala in Evropska komisija že izobražuje kadre, ki bodo skrbeli za prevajalsko službo. Mike Russel bom prvi minister, ki bo v gaelščini govoril na zasedanju Sveta EU. Želimo mu veliko uspeha; mi ga bomo zagotovo poslušali.«
Britanski veleposlanik Kim Darroch pa je ocenil, da bo novi dogovor prispeval k vzpostavitvi tesnejših vezi med evropskimi institucijami in ljudmi, ki govorijo škotsko gaelščino, saj bo tem ljudem omogočil, da v svojem jeziku sporočajo svoje želje in težave evropskim institucijam in da prejmejo odgovor v istem jeziku. Zagotovil je, da si bo njegova vlada prizadevala za omogočanje rabe teh jezikov tudi v preostalih institucijah Evropske unije: »Upamo, da bomo v kratkem času sprejeli ustrezne dogovore z Evropskim parlamentom, z Evropskim ekonomskim in socialnim odborom in z Evropskim varuhom pravic,« je poudaril.
Dogovor o možnosti rabe manjšinskih jezikov v institucijah Evropske unije so ministri načelno sprejeli pred štirimi leti. Doslej so 23 uradnim oziroma delovnim jezikom EU dodali že trio manjšinske jezike, katalonščino, ba-skovščino in valižanščino. Škotska gael-ščina je četrti tak primer.
Sicer pa je k temu uspehu prispevalo tudi prizadevanje Evropskega urada za manj rabljene jezike EBLUL. Predsednica tega urada Neasa Ni Chin-neide je dejala, da je novica, ki zadeva škotsko gaelščino, »priznanje vsem, ki so si za to prizadevali, pa tudi dokaz, kako Evropska unija napreduje glede priznavanja jezikovne različnosti.«
Davyth Hicks
za gledališčnikep za športnike ...
Dnevnik Slovencev v Italiji
Za vse, ki si želijo, da bi jim bil Primorski dnevnik še bližji.
Vpis naročnin za leto 2010 je že v teku. Vsem, ki bi se radi naročili ali obnovili naročnino, sporočamo, da znaša letos znižana naročnina 210 evrov in jo je treba poravnati najkasneje do 31. januarja 2010. Vsak izvod časopisa vas bo torej stal le 0,70 evra!
Vsi naročniki bodo časopis prejemali na dom brezplačno! Brezplačno bodo tudi objavljali neposlovna sporočila in čestitke. Vsi novi in stari naročniki bodo prejeli stenski koledar 2010 - darilo Zadruge Primorski dnevnik.
Bralce, ki niso še naročeni in vse zainteresirane osebe pa vabimo, da to storijo čimprej: PRIMORSKI DNEVNIK jim bomo namreč začeli dostavljati takoj in ga bodo do konca leta 2009 vsako jutro prejemali na dom brezplačno!
Znižana naročnina za leto 2010 se lahko plača do 31.1.2010: z nakazilom na enega od sledečih tekočih računov na ime PRAE srl - DZP doo:
>	na pošti na račun Št. 11943347
>	Pri naslednjih bančnih zavodih:
Banca Antonveneta Trst, ag. 8	št. računa: IT44V05040 02208 000001136670
Banca di Cividale - Kmečka banka - sedež v Gorici št. računa: IT48 E 05484 12401 001570404860 Banca di Cividale - Kmečka banka - podružnica Trst št. računa: IT80 O 05484 02200 004570422289 Nova Ljubljanska banka - podružnica Trst	št. računa: IT56 P 03018 02200 010570002197
Zadružna banka Doberdob in Sovodnje	št. računa: IT34 R 08532 64560 000000019102
Zadružna kraška banka	št. računa: IT71 C 08928 02203 010000010730
na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici
ZA INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 533382 www.primorski.eu
i.podlistek
M.	gorica@ssorg.eu
1. 11.2009
Za stran skrbijo: Združenje E. Blankin - Čedad, Slovenska prosveta - Trst, Zveza slovenske katoliške prosvete -	■ Gorica, Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst, Združenje cerkvenih pevskih zborov - Gorica
	
ZCPZ Gorica: cerkveno pc	j združje Slovence
Goriškem je že stoletja pomemben sestavni del slovenske kulture in spada k vsemu tistemu, kar jo varuje, goji in razvija. To je bilo temeljno izhodišče, na katerem je bilo pred 36 leti (1973) ustanovljeno Združenje cerkvenih pevskih zborov v Gorici. Drugi pomemben vzrok, zaradi katerega je Združenje nastalo, je bila številna prisotnost cerkvenih pevskih zborov (odraslih in otroških) in njihovo bogato delovanje, ne samo na cerkvenem, ampak tudi na posvetnem področju: potrebna je bila koordinacijska struktura, ki bi pospeševala njihovo delovanje, spodbujala, oskrbovala, povezovala, nudila organizacijsko in materialno pomoč ter strokovno oskrbo. Tu je dobro pripomniti, da je cerkveni pevski zbor, v nekaterih vaseh in mestnih predelih, še edini povezovalni element, ki Slovence združuje.
V ZCPZ - Gorica so vključeni skoraj vsi cerkveni zbori, tako odrasli kot otroški ter mladinski od Pleši-vega do Ronk. Poleg aktivnih pevcev, ki jih je nekaj sto, je potrebno dodati še pevovodje, organiste in druge in-strumentaliste. Skupno število nastopov teh zborov pri mašah, raznih cerkvenih praznikih, posvetnih prireditvah itd. štejemo nekaj tisoč letno. V istem obdobju je pri vseh teh pobudah prisotnih okrog več deset-tisoč ljudi. To so pomembne številke, na katere v naši zamejski skupnosti premalokrat pomislimo, čeprav smo nanje lahko izredno ponosni.
Lojzka Bratuž, predsednica ZCPZ
Delovanje Zveze cerkvenih pevskih zborov vključuje zbiranje podatkov o življenju in delih naših skladateljev, pevovodij in glasbenikov (preminulih in še živečih) ter njihovo objavo v knjigah, pesmaricah, zbirkah itd.
ZCPZ ima temeljno vlogo pri organizaciji zborovskih revij in koncertov na Goriškem, kjer nastopajo tudi včlanjeni zbori ZCPZ in sodeluje pri organizaciji njihovih nastopov na gostovanjih, revijah in tekmovanjih po Italiji, Sloveniji in inozemstvu. Pomemben je doprinos ob priliki priprav in izdaji zgoščenk, kakor tudi podpo-
Včlanjeni zbori
Cerkveni pevski zbor na Peči (Sovodnje ob Soči) Cerkveni pevski zbor v Rupi (Sovodnje ob Soči) Mešani pevski zbor Rupa-Peč (Sovodnje ob Soči) Cerkveni pevski zbor na Vrhu sv. Mihaela (Sovodnje ob Soči) Cerkveni pevski zbor v Gabrjah (Sovodnje ob Soči) Cerkveni pevski zbor v Doberdobu Mešani pevski zbor Hrast (Doberdob) Cerkveni pevski zbor v Jamljah (Doberdob) Cerkveni pevski zbor v Ronkah Moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice Mešani pevski zbor Lojze Bratuž iz Gorice Pevska skupina Akor iz Gorice
ra našim tu živečim skladateljem, s posebnim poudarkom na mlade.
V pristojnosti ZCPZ je prirejanje tečajev za zborovodje odraslih, otroških in mladinskih zborov, organizacija predavanj in okroglih miz v zvezi z glasbeno zgodovino in zborovsko dejavnostjo ter organizacijska pomoč včlanjenim zborom pri pripravi njihove udeležbe na pevskih tečajih in seminarjih tudi izven goriške pokrajine, oziroma v Sloveniji ali inozemstvu. Pomembna je tudi skrb za pripravo in izpopolnjevanje organistov. V tem sklopu je v Rupi v teku začetniški tečaj za otroke. Tu je potrebno še posebej poudariti skupne napore z Zvezo cerkvenih pevskih zborov - Trst na področju raziskovanja, publicistike in sestave notnih arhivov, na področju, namenjenem izpopolnjevanju pevo-vodij in pevcev, na področju priprave odmevnejših skupnih prireditev itd. ZCPZ - Gorica in ZCPZ - Trst si skupno prizadevajo, da bi h temu delovanju privabili cerkvene zbore in organizacije iz Benečije in Kanalske doline.
ZCPZ sodeluje pri vzdrževanju orgel in urejanju notnih arhivov, tudi v elektronskih obliki, tako da imajo včlanjeni zbori na razpolago čim več materiala.
Pri ZCPZ-Gorica posvečajo veliko pozornost sodelovanju z drugimi ustanovami, društvi in zbori; tako z Zvezo cerkvenih pevskih zborov -Trst, s Slovenskim centrom za glasbeno vzgojo "Emil Komel", s Kulturnim centrom "Lojze Bratuž", z Zvezo slovenske katoliške prosvete, s Slovensko prosveto iz Trsta, s SSO-jem in z raznimi zbori s Tržaškega, Benečije in iz Slovenije. Pomemben pa je stalen stik z goriško nadškofijo ter dekanati iz Štandreža, Nove Gorice in Šempetra.
Pevska skupina Musicum iz Gorice Komorni zbor Julius iz Gorice Otroški cerkveni pevski zbor Štmaver (Gorica) Otroški cerkveni pevski zbor v Števerjanu Mladinski cerkveni pevski zbor v Števerjanu Otroški cerkveni pevski zbor iz Podgore Otroški cerkveni pevski zbor na Plešivem Mladinski zbor Emil Komel iz Gorice Otroški zbor Rupa-Peč (Sovodnje ob Soči) Otroški cerkveni pevski zbor iz Vrha sv. Mihaela Mladinski cerkveni zbor iz Vrha sv. Mihaela Otroški cerkveni pevski zbor iz Doberdoba Mladinski cerkveni pevski zbor iz Doberdoba
čedad
Zadruga Most sporoča, da bo danes, 1. novembra, ob 19.55, na 3. mreži Rai predvajali dokumentarni film o mons. Gujonu, zadnjem Čedermacu. Dokumentarni film je pripravila zadruga Most v sodelovanju s slovenskimi sporedi deželnega RAI v Trstu.
gorica
SCGV E. Komel: Sid Jacobs Jazz Guitar Workshop
SCGV Emil Komel je med 26. in 30. oktobrom 2009 gostil ameriškega kitarista Sida Jacobsa, ki je vodil delavnico za vse, ki bi radi spoznali jaz-zovski glasbeni slog, s poudarkom na improvizacijski tehniki. Program je bil namenjen predvsem kitaristom. Udeleženci so sodelovali pri individualnih in skupinskih urah, vadili v različnih ansamblih in nastopali na koncertu med potekom delavnice. V programu je bila tudi koncertno lekcijo znanega italijanskega pianista in skladatelja Glauca Venierja, ucitelja na jazz oddelku tržaškega konservatorija Giuseppe Tartini.
Sid Jacobs se je rodil v Miami Beachu na Floridi in začel svojo glasbeno pot v otroških letih. Pri osemnajstih je postal najmlajši docent glasbenega oddelka Univerze v Ne-vadi. Kasneje je v Los Angelesu obiskoval tečaj Advanced Beebop and
Jazz Guitar na Dick Groove School in razred jazz kitare na Musician Institute, kjer še vedno poučuje. Leta 1991
je izdal CD ploščo z naslovom It's Not Goodnight, leta 2007 pa zbirko za solo kitaro Open Strings.
PD Štandrež vabi v soboto, 7. novembra ob 20.00 na tradicionalno Mar-tinovanje, ki bo potekalo v spodnjih društvenih prostorih župnijskega doma Anton Gregorčič.
Dramski odsek PD Štandrež prireja v nedeljo, 8. novembra ob 17.00 uri drugo gledališko predstavitev v sklopu abonmaja ljubiteljskih gledaliških skupin. Gostovalo bo gledališko društvo Kon-trada iz Kanala s komedijo Peppina de Filippija »Ni res, pa le verjamem«. Režija Stane Leban. Predstava bo kot običajno potekala v župnijskem domu Anton Gregorčič. Po predstavi bo sledila družabnost za abonente.
Kulturni center Lojze Bratuž bo v petek, 6. novembra ob 8.45 in 11.00 gostoval gledališko skupino ADGE - The American Drama Group, z predstavo v angleškem jeziku GULLIVER'S TRAVELS, avtorja Johnatana Swifta. Predstava je namenjena mladini srednjih in višjih šol.
dan. Začetek ob 20.30. Pred srečanjem bo otvoritev fotografske razstave Petra Cvelbarja »Tri desetletja izrazov Drage«.
Založba Mladika bo v petek, 6.11.2009 ob 11. uri, v Vinoteki v Gradu Štanjel, predstavila slovenski prevod knjige »Cena domoljubja - SOE in MI6 na stičišču Italijanov in Slovencev med drugo svetovno vojno«, avtorja Johna Earla. Delo bodo predstavili avtor John Earle, prevajalka Nataša Stanič in nekdanji britanski veleposlanik v Ljubljani David Lloyd. Uvodoma bo pozdravil župan občine Komen Uroš Slamič. Pogovor bo vodil časnikar Ivo Jevnikar.
Sklad Mitja Čuk vabi na ogled slikarske razstave Eve Ronay "Študije o človeški figuri'. Razstava je odprta od ponedeljka do petka 10-12 in 17-19, do 20. novembra 2009.
MOSP in Slovenski kulturni klub vabita v gledališko skupino mlade, ki obiskujejo 3. letnik nižje srednje šole in nižje razrede višjih šol. Vaje so vsak petek od 15.30 do 17.00 v Peterlinovi dvorani, ul. Donizetti 3.
trst
Društvo slovenskih izobražencev sporoča, da v ponedeljek, 2. novembra odpade srečanje v Peterlinovi dvorani. Naslednje predavanje bo v ponedeljek, 9. novembra, ko bo gost večera poslanec Miro Petek, predsednik Komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Z njim se bo pogovarjala časnikarka Darka Zvonar Pre-
i.nformacije
Združenje E. Blankin Ulica San Domenico 78, 33043 Čedad tel/fax: 0432 701455 e-mail: slovit@tin.it Slovenska prosveta Ulica Donizetti 3, 34133 Trst tel: 040 370846, fax: 040/633307 e-mail: sp@mladika.com Zveza slovenske katoliške pro-svete Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo.it Zveza cerkvenih pevskih zborov
Ulica Donizetti 3, 34133 Trst fax: 040 633307
Združenje cerkvenih pevskih zborov Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 31817 e-mail: zcpz_go@libero.it
KULTURNI
Št. 174
-u
Nedelja, 1. novembra 2009
Starosta Mali princ: v znamenju medgeneracijske solidarnosti
V nedeljo, 25. oktobra 2009 se je v Kulturnem domu v Gorici zaključila deveta izvedba potujoče prireditve Starosta Mali princ, ki poteka izmenično v Gorici, na Koprskem, v Novi Gorici in v Trstu. Kulturni program so izoblikovali slovenski in zamejski zbori: ženski pevski zbor Društva slovenskih upokojencev za Goriško, MePZ Maestral iz Kopra, MoPZ Fran Venturini od Domja in MoPZ Šempeter. Gostje večera so bili MePZ Starši ensemble iz Romjana in Mali romjanski muzi-kanti. Svoj pozdrav so prinesli predsednik Zveze društev upokojencev Severne Primorske Alojz Vi-težnik, predsednik Zveze društev upokojencev Južne Primorske Marjan Pavlič, predsednik Društva slovenskih upokojencev za Goriško Emil Devetak in predsednica krožka KRUT Pierina Furlan.
Zakaj naslov "Starosta Mali princ"?
Vodilna misel prireditve je navezovanje tesnejših stikov med starejšimi generacijami v čez-mejnem območju in spodbujanje njihovega aktivnega vključevanja v vse oblike kulturnega izražanja in medgeneracijskega sodelovanja. Prav v tem smislu so pobudniki poimenovali prireditev Starosta Mali princ. Ob predlaganju naslova so si zamislili trdno drevo z močnimi vejami, ki pa ni obrodilo lističev in istočasno so si predstavljali narod brez starostnikov in otrok. Obe sliki bi bili lahko tudi realni, toda obema je manjkalo nekaj bistvenega: manjkala je energija iz korenin, to je modrost preteklosti in manjkala je energija sonca, to je brezskrbnost mlade bodočnosti. Manjkalo je pretakanje življenjskega sporočila, ki ga ni, če ni pretakanja preteklosti v bodočnost in bodočnosti v preteklost. To je nit, ki se je ne more prestriči, ker je nit življenja.
Ob prireditvi še ekskurzija
Da bi prišlo druženje in spoznavanje, pa tudi odkrivanje bližnjih krajev, navad in tradicij soseda, še bolj do izraza, se je koncertni predstavi pridružila ekskurzija namenjena članom sodelujočih društev in njihovim prijateljem.. Tako so se v letih vrstili ogledi Slovenske Istre, Gorice in bližnje okolice, novogoriškega območja, Trsta z okolico, nato še Čedada in letos Ogleja.
Nedeljske priložnostne misli
"Prisrčno pozdravljeni na sklepnem koncertu prireditve, ki uvaja tretji sklop potujočega dogajanja med Gorico, Koprom, Trstom in Novo Gorico, ki se je iz zamisli o veselici razvil v koncertno obliko prav z namenom, da se članstvo društev ob meji bogati z aktivno soudeležbo, v medsebojnem spoznavanju in druženju.
Prireditev vsakič znova izpostavlja svojo vodilno misel: utrjevati sposobnost živeti v sedanjosti
ob upoštevanju izkušenj, ki jih je družbi dalo prejšnje stoletje in da se ta sporočilnost preko kulture, strpnosti in drugih možnih kanalov prenaša z ene generacije na drugo.
Mlajše generacije so danes, tudi na osnovi dela in dosežkov predhodnih generacij bolj pripravljene in osveščene, kar pa ne pomeni, da so starejše generacije manj sposobne kljubovati novim izzivom časa; obogatene so namreč z izkušnjami, ki so si jih nabrale v letih v taki ali drugačni obliki. Izobrazba mladih in izkušnje starejših so naveza, ki bo dala pozitivne odgovore na vprašanja in zahteve sodobnega sveta.
"Evropa se danes sooča z demografskimi spremembami, ki so po svojem obsegu in teži brez primere" tako začenja dokument Sveta Evropske Unije, ki se odziva na današnje družbene spremembe. Evropska družba in, ožje, slovenska stojita pred zahtevno in neodložljivo preživetveno nalogo, ki narekuje novo solidarnost med generacijami. Mlada, srednja in tretja generacija so bile v dodanašnji družbi premalo povezane, premalo se poznajo in razumejo. Treba je ustvariti politične, kulturne in gospodarske pogoje, ki bodo omogočili vzpostavitev te nove solidarnosti. Doživeti je treba spoznanje, da je starost enako smiselna in vredna v človeškem življenju, kot sta mladost in srednja leta. Nujno je začeti smotrno načrtovanje življenja in sožitja na vseh ravneh, od družine do širše evropske skupnosti. Brez kakovostnega sožitja med generacijami ne more biti kakovostnega sobivanja, niti ne kakovostnega
staranja. Starejši morajo neprekinjeno imeti in spoznavati možnosti za aktivno in zdravo življenje ter za svoj osebnostni razvoj. Evropa - po logiki nove dobe - se ne bo mogla več upokojevati po dosedanjih standardih. Tu prihaja v poštev sistematično usposabljanje in motiviranje za daljše vztrajanje v delovnem razmerju, za kakovostno staranje ob vseživljenjskem izobraženaju in vse-življenjskem delu ter za mehek in postopen prehod v upokojitev. Programi vseživljenjskega spodbujanja in preventive so ključni elementi, da se ljudem omogoči dlje ostati v boljši formi in čim dlje odložiti odvisnost od tuje pomoči. Obenem gre nuditi starejšim možnost, da pridobijo potrebna spoznanja za razumevanje in za kakovostno sožitje z mlajšimi generacijami, istočasno naj si mladi pridobijo znanje o staranju, spoznavajo in presegajo naj predsodke o starejših ljudeh.
Posebno pozornost gre posvečati večanju zavesti o individuali odgovornosti za preseganje nerazumevanja in konfliktov med generacijami. Spodbujati gre razvoj odprte komunikacije in stika med vsemi tremi generacijami.
Ob nakazanem prehodu v dolgoživo družbo, ki prinaša nova razmerja s posledicami na celotno družbo in na splošno kakovost življenja je torej predvsem pomembno vzpostavljati in ohranjati medgeneracijsko solidarnost in druženje. Tako se bodo odpirale nove priložnosti v sodobni družbi: mladim naj predstavljajo starejši priročnik s praktičnimi primeri iz vsakdanjega življenja, starejšim pa naj bo dana možnost, da doje-
majo generacijo prihodnosti, ki bo sposobna se spopasti z novimi izzivi, soočenju s problemi in bo pri zasledovanju napredka ostala zvesta skupnim vrednotam.
... in srecno pot!"
Pierina Furlan, predsednica krožka KRUT
"Lep pozdrav dragi rojaki, pevci, organizatorji tudi v imenu upokojencev Severne Primorske!
Srečanja, kot je današnje tu v Gorici in nasploh družabna srečanja in kulturna povezovanja, utrjujejo most med državljani matične domovine in slovensko manjšino. Vključitev Slovenije v evropske povezave in odprava državnih mej vpliva na večjo povezanost. Ideja skupnega kulturnega prostora tesno povezuje zainteresirane ne glede na različnost politične ali kakršne koli druge pripadnosti; tega prostora, ki ga Slovenci po-seljujemo od "vekomaj" in oblikujemo, ker smo od vekomaj multikulturni, kar pa ne sme pomeniti, da sklonimo glavo pred vsakim tujim ali domačim veljakom.
Naša želja je, da kljub nasprotujočim silam, še bolj pospešimo kulturno poslanstvo in ohranjamo ter vzdržujemo medsebojne stike, kajti to je temelj narodnostnega življenja. Veliko bogastvo manjšine, ki s svojimi društvi predstavlja Slovence v veliki narodnostni angažiranosti, kulturni osveščenosti in neumornem prizadevanju, je jezik, ki ga starši svojim otrokom privzgojimo kot materinščino ali očetovstvo. Ta namreč ustvarja resnične pripadnike naroda, ki se prepoznava v jeziku in spoštovanju do drugih jezikov.
Mi bomo zagotovo delovali v prid sodelovanju na vsakršnem področju, predvsem pa kulturnem.
Kolikor nam bodo možnosti dopuščale, bodo naša prizadevanja usmerjena tudi za izboljšanje mednarodne pravne zaščite.
Zadnji odmevni dogodki okrog stanja v slovenskem gledališču v Trstu vzbujajo zaskrbljenost. Upamo, da bodo uradni politiki zmogli zgladiti nastale težave v obojestransko zadovoljstvo in korist.
Dragi Prijatelji!
Srečanje Starosta mali princ mora ostati v naši vsakoletni tradiciji živ dogodek medsebojne izmenjave želja, sproščene družabnosti in kulturnega užitka.
Spoštovani!
Ni življenja brez sonca, brez druženja, brez prijateljev in brez petja med nami, ki smo tu zbrani!
Hvala vam"
Alojz Vitežnik, predsednik Zveze društev upokojencev Severne Primorske
agenda
ZADNJI TEČAJ ZA ODBORNIKE IN ČLANE
V	ORGANIZACIJI ZSKD IN SDZPI
bo potekal v Trstu v ponedeljek, 9.11. na sedežu Zavoda v Trstu (Ul. Ginnastica 72), tel. 040-566360, od 19. do 21.
V	Gorici poteka tečaj na goriškem sedežu SDZPI (Corso Verdi, 51), tel. 0481 81826, 2.11. od 19. do 21. ure.
PODELITEV PRIZNANJ 4. NATEČAJA ZA ZBOROVSKE SKLADBE ZA NAGRADO IGNACIJ OTA
v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev bo v petek, 20. novembra 2009 ob 18. uri v Galeriji Narodnega doma v Trstu (ul. Filzi 14).
PRAVLJICE SVETA
v organizaciji ZSKD, Slovenske knjižnice Damir Feigel, Zavoda združenega sveta v Devinu in Univerze v Vidmu potekajo v ponedeljek, 9. in 23. novembra ter 14. decembra od 18. ure dalje v mladinski sobi Slovenske knjižnice Damir Feigel v Gorici.
Prvo srečanje s pravljicami sveta
V ponedeljek, 26. oktobra 2009 je v knjižnici Da-mir Feigel v Gorici potekalo prvo srečanje niza Pravljice sveta. Otroci in njihovi starši so se pravljicam v tujem jeziku odzvali z velikim zanimanjem. Zbrali smo nekaj mnenj, ki jih tukaj objavljamo:
Jana (7 let): "Bilo je lepo, toda nisem razumela nič! Tisto v slovenščini sem razumela."
Marko (8 let): "Jutri bom pozdravil sošolce z la-bas, kar pomeni zdravo v litovščini."
Aljaž (7 let): "Obe pravljici mi sta bili zelo všeč. Škoda, da ne pripovedujejo pravljic vsak teden."
Maja (5 let): "Zlata sobica je bila zelo lepa. Deklici sta peli zelo lepo. Zakaj si je sezula čevelj?"
Deva (mama): "Pravljice so vedno dobrodošle! Ne samo med otroki. Tudi odrasle včasih objame čar pravljične pripovedi, zlasti če je nastop izrazit in prikupen kot včerajšnji. Tuj jezik ni odvrnil pozornosti otrok od pripovedovanja, saj sta komunikativni Lat-vijki vzpostavili krasen stik s publiko. Nerazumljivost jezika bi lahko pomenila neko distanco oziroma "ločitev", spletle pa so se nevidne komunikacijske vezi. Pravljice so kot magnet, saj je njihova sporočilnost globlja od pomena samih besed."
Katerina (mama): "Pravljica O povodnem možu je bila zelo lepo podana, otroci so ji sledili z zanimanjem. Scenografija in ostali rekviziti so bili dobro izdelani. Tudi ostali dve pravljici sta bili očarali
otroke. Zdi se mi zanimivo, da sem poslušala pravljico o Janku in Metki v zame nerazumljivem jeziku. Na podlagi tona glasu in mimike pa sem pone-
kod celo razumela kaj punca pripoveduje."
Naslednja srečanje s pravljicami v Feiglovi knjižnici bo v ponedeljek, 9. novembra 2009 ob 18. uri.
2 0 Nedelja, 1. novembra	2009	ODBOJKA	/
APrimorski
r	dnevnik

Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu
NOGOMET - A-liga
Neustavljivi Napoli premagal tudi Juventus
»Stara dama«je vodila že z 2:0 - V drugem polčasu preobrat - Milan boljši od Parme
TURIN/MILAN - Po visoki zmagi proti Sampdorii s 5:1 niti največji pesimisti niso napovedovali poraza Ju-ventusa proti Napoliju. Pa le ni bilo tako, čeprav je »stara dama« že vodila z 2:0. V drugem polčasu je Napoli povsem nadigral Ferrarove varovance in izid spreobrnil v svojo korist. Podobno kot v sredo proti Milanu (izenačili so v 94. minuti, potem ko so zgubljali z 2:0) so Mazzarijevi fantje igrali kot prerojeni. Slovak Hamšik je kar dvakrat zadel v polno.
Na drugem vnaprej igranem srečanju A-lige je Milan zanesljivo in zasluženo premagal Parmo, ki je doslej igrala dobro. Oba zadetka je dal Bor-riello. Gostje so sicer igrali napadalno in so zadeli tudi prečko.
Milan - Parma 2:0 (1:0)
STRELEC: v 12. in 93. min. Bor-riello.
MILAN (4-2-3-1): Dida; Oddo, Thiago Silva, Kaladze, Antonini (Zam-brotta); Gattuso (Ambrosini), Pirlo; Pato, Seedorf (Flamini), Ronaldinho; Borriello. Trener: Leonardo.
PARMA (4-4-2): Mirante; Zac-cardo, Dellafiore, Panucci, A. Lucarel-li; Morrone, Lunardini, Dzemaili (Amo-ruso), Galloppa (Budel); Bojinov (Lan-zafame), Paloschi. Trener: Guidolin.
Juventus - Napoli 2:3 (1:0)
STRELCI: v 35. Trezeguet; 54. Giovinco, 59. in 81. Hamšik, v 64. Datolo.
Po ostrem dvoboju in udarcu je moral Juventusov nogometaš Camoranesi predčasno zapustiti igrišče
ansa
JUVENTUS (4-2-3-1): Buffon; Grygera, Cannavaro, Chiellini, Grosso; Poulsen (Amauri), Felipe Melo; Camoranesi (Tiago), Diego, Giovinco (De Ceglie); Trezeguet. Trener: Ferrara.
NAPOLI (3-4-2-1): De Sanctis; Campagnaro (Datolo), Cannavaro,
Contini; Maggio, Gargano, Cigarini, Aronica; Hamšik, Lavezzi (Pazienza); Denis (Quagliarella). Trener: Maz-
DANES (1S.00): Cagliari - Atalanta, Chievo - Udinese, Fiorentina -Catania, Livorno - Inter, Roma - Bolo-
gna, Sampdoria - Bari, Siena - Lazio, Palermo - Genoa (20.45).
VRSTNI RED: Inter 25, Juventus 21, Sampdoria 20, Milan 19, Parma 17, Napoli 17, Genoa 16, Palermo 15, Fiorenti-na 15, Bari 14, Chievo 14, Udinese 14, Ca-gliari 13, Roma 11, Lazio 10, Atalanta 9, Bologna 9, Livorno 9, Catania 7, Siena 5.
FORMULA ENA
Iz prve vrste Hamilton in Vettel
ABU DABI - Voznik formule 1 Britanec Lewis Hamilton (McLaren) je bil najboljši v kvalifikacijah pred današnjo dirko v Abu Dabiju (ob 14.00 Rail). Iz prve vrste bo začel še Nemec Sebastian Vettel (Red Bull), ki je za Hamiltonom zaostal za šest desetink sekunde. Tretji čas je dosegel Webber (Red Bull), za njim pa sta se zvrstila oba voznika moštva Brawn GP, Barrichello in svetovni prvak Button. Räikkönen na Fer-rariju je 11., Fisichella pa zadnji v 10. vrsti na 20. mestu.
SENNA SE VRAČA - Nečak slovitega voznika formule 1 Ayrtona Senne Bruno bo v prihodnji sezoni sedel v dirkalnik nove ekipe Campos. 26-letnik je prvi voznik, ki je podpisal pogodbo z eno novih ekip formule 1 v sezoni 2010.
SERENE NE BO - Serena Williams (danes bo s sestro Venus igrala v finalu sklepnega ženskega teniškega mastersa v Dohi) se je odpovedala nastopu na finalu pokala federacij, ki ga bo ekipa ZDA odigrala 7. in 8. novembra proti Italiji. Mesto mlajše od sester Williams bo v reprezentanci zapolnila Vania King, ki se bo tako pridružila Melanie Oudin, Liezel Huber in Alexi Glatch.
NBA - V ligi NBA sta izmed slovenskih košarkarjev uspešno nastopila predvsem Goran Dragic in Rašo Nesterovič. Dragič je v 14. minutah dosegel 8 točk, 4 podaje in 3 skoka za ekipo Phoenix Suns, ki je ugnala Golden State Warriors s 123:101. Nesterovič je v 14. minutah dosegel 8 točk, 6 skokov in podajo za Toronto Raptors. Tu sta igrala še Bargnani (12 točk, 6 skokov, 2 podaji in Belinelli: 7 točk, podaja. Toronto je v gosteh izgubil z Memphisom s 115:107.
V GRADIŠČU - Danes ob 15. uri bo v Gradišču deželni derbi nogometne 2. divizije (nekdanja C2-liga) med Italo San Marco (Alen Carli ne bo še igral zaradi poškodbe) in Sacilesejem.
NA HRVAŠKEM
Edy Reja junak
Hajduk premagal Dinamo
SPLIT - Edy Reja je sinoči na Hrvaškem doživel trenutek slave. Hajduk, ekipa slovenskega trenerja iz Ločnika, je na splitskem Poljudu (domači navijači so zaradi slabih rezultatov v prejšnjih krogih bojkotirali tekmo) z 2:1 premagala večnega tekmeca, zagrebški Dinamo, ki je prvi na lestvici.
V SLOVENIJI - 1. SNL: Nafta - Domžale 2:2, Olimpi-ja LJ - Luka Koper 0:1, Rudar Velenje - Labod Drava 0:3; Hit Gorica - Interblock 4:3, Maribor - Celje 3:3. 2. SNL: Šencur
-	Primorje 0:0. Odbojka, ženske: Luka Koper - Jesenice 3:0, Hit Gorica - Aliansa 3:1. Košarka, liga NLB: Helios -FMP 73:80, Zagreb - Union Olimpija 77:67, Buducnost -Cedevita 95:65, Crvena zvezda
-	Radnički 100:101. Srednjeevropska moška liga: ACH Volley Bled - Mladost 3:2, Chemes
-	Salonit 3:2, Posojilnica Dob
-	Hypo Tirol 2:3. Vaterpolo: Rokava Koper - Mladost 9:10
ODBOJKA - A1-liga: Ma-cerata - Latina 3:1 (25:16, 25:20, 23:25, 32:30).
KOŠARKA - A-liga: Napo-li - Caserta 49:89.
Krimovke uspešne
LJUBLJANA - Rokometa-šice Krima Mercatorja so v 2. krogu lige prvakinj (skupina B) v Ljubljani premagale Aalborg s 30:23.
NOGOMET - V 12. krogu B-lige
Doslej najboljša Triestina
Premagala je Torino z 2:0 - Zadela sta Testni v prvem in Šedivec v drugem polčasu - Gorgone odličen - Nasprotniki so povsem razočarali
Triestina - Torino 2:0 (1:0)
STRELEC: v 7. Testini; v 38. dp Šedivec.
TRIESTINA (4-2-3-1): Agazzi 6,5; Nef 7, Cottafava 7, Scurto 7, Sabato 7; Gorgone 7,5, Pani 7; Testini 7 (27. dp Še-divec 6), Volpe 7 (33.dp Siligardi), Tab-biani 6,5 (40. dp Brosco); Godeas 6,5. Trener: Somma.
TORINO (4-3-1-2): Sereni; Rivalta (9.dp Diana), Loria, Ogbonna, Rubin; Bottone (6.dp Leon), Loviso, Saumel (33.dp Arma); Belingheri; Di Michele, Bianchi. Trener: Colantuono.
SODNIK: Ciampi iz Rima 5,5; OPOMINI: Tabbiani, Rivalta, Gorgone, Loria, Bianchi; GLEDALCEV: 7.500.
Novinar Raia, pisatelj in alpinist Dušan Jelinčič je pred začetkom včerajšnje tekme napovedoval zmago Triestine z 1:0 in edinim golom Testinija. Njegove napovedi pa so se v 83. minuti izjalovile, saj je bila včerajšnja zmaga Triestine celo bolj gladka od napovedi večnega optimista. Triestina je z daleč najboljšo predstavo sezone z 2:0 premagala Torino, morda po imenih najkakovostnejšo ekipo prvenstva, in na trenutke z igro res pozitivno presenetila. Čestitke gredo trenerju Sommi, ki je v štirih tednih uspel Triestino izvleči iz globoke krize in motiviral igralce, ki so z Gottijem igrali krepko pod svojimi sposobnostmi. Res pa je, da je včeraj Torino razočaral. S počasno igro, pomanjkanjem zagrizenosti, skoraj ničto uporabo pasov je bil torej poraz povsem zaslužen. S tako igro je napredovanje Turinča-nov gotovo pod vprašajem.
Pred tekmo je predsednik Fantinel poklonil plaketo Mitji Kosmini, ki je med drugim član upravnega odbora Triestine, za zmago na letošnji Barcolani. Trener Triestine je lahko računal tudi na Gorgo-neja, ki je bil do zadnjega v dvomu, med-
Giorgio Gorgone znova odličen
tem ko se je moral Colantuono odpovedati Gasbarroniju. Številni navijači Torina (okoli 500), ki so prispeli v Trst, so se takoj spomnili v še nepojasnjenih okoliščinah preminulega Stefana Cucchija, z navijanjem pa so nadaljevali tudi po 7. minuti igre, ko je Triestina nekoliko srečno zadela. Testini je s kakih 40 metrov podal v globino proti Volpeju, ki se je žoge v neposredni bližini vratarja Serenija poskušal dotakniti, a do stika z usnjem ni prišlo, kar je vratarja Torina presenetilo in žoga se je tako zakotalila v gol. Torino je takoj poskušal odgovoriti s strelom z razdalje Di Micheleja, a izkušeni napadalec je meril previsoko. Seveda je gol spremenil taktični potek srečanja. Tržačani so se nekoliko pomaknili nazaj in prepustili pobudo Torinu. Zlasti po zaslugi dvojice Gorgone-Pani pa se je večina napadov gostov zaključila daleč od Agazzijevih vrat. Torino je v glavnem poskušal presenetiti Triestino po levem pasu, kjer sta odlično
sodelovala Rubin in Saumel, a Nef je vselej uspešno posegel. Občasno je Triesti-na tudi poskušala nasprotniku vrniti milo za drago, kot na primer v 30. minuti: Tabbiani je lepo prodrl po desni in podal po tleh Godeasu, ki žoge ni uspel preusmeriti proti vratom. V 37. minuti so navijači z res bučnim ploskanjem nagradili zelo lepo akcijo Triestine. Sedem zaporednih podaj je omogočilo Sabatu, da je podal proti sredini kazenskega prostora, tu je Volpe skočil najvišje, a njegov strel z glavo je Sereni uspel ubraniti. Torino je odgovoril z Di Michelejem, ki je z leve podal na sredino kazenskega prostora; ustvarila se je neverjetna gneča, a Gorgone je le odbil žogo daleč od Agazzijevih vrat. Torino je imel kar precej težav, saj je bila Triestina odlično postavljena, Testini, Volpe in Tabbiani pa so bili vselej pripravljeni na hitre protinapade.
V drugem polčasu je Colantuono igral na vse ali nič. Tekmo je zaključil s štirimi napadalci, a Agazzi je le enkrat resneje posegel: v 91. minuti je odbil strel s kratke razdalje Di Micheleja. A takrat je bila zmaga že na varnem, saj je v 83. minuti Šedi-vec s kratke razdalje premagal Serenija po precizni podaji Sabata. Torino je v drugem polčasu zelo neorganizirano napadal. Prišlo je tudi do prerekanja med samimi igralci moštva iz Piemonta, kar gotovo ni dober znak., Moštvo predsednika Caira je bilo nevarno le s prostim strelom Leona (živi zid je žogo odbil v kot) in s strelom z glavo Saumela, ki je bil res za malenkost ne-precizen. Drugače je obramba Triestine zaprla vsako špranjico, z vrhunskim Gorgo-nejem na čelu. Slednji je prestregel neskončno število žog, ob tem pa je bil tudi pobudnik skoraj vsake akcije tržaškega moštva. Z njim je vezna vrsta Triestine ogromno pridobila. Odlično je igrala tudi trojica polšpic z Volpejem na čelu.
Top: Tokrat so si vsi zaslužili visoke ocene, ob že omenjenem Gorgoneju pa gre podčrtati nastop Sabata. Brezhiben v obrambi je svoje prispeval tudi v napadu z nekaj asistencami (med drugim je podal Še-divecu za drugi gol).
Flop: Za Torino je bila zgodovinska značilnost zagrizenost, oziroma, toliko opevani »cuore Toro«. Včeraj vsega tega sploh nismo videli. Bolj kot bik, je bil včerajšnji Torino...vol.
Iztok Furlanič
B-LIGA IZIDI 12. KROGA Ancona -
Cesena 0:0, Triestina - Torino 2:0, Albinoleffe -Gallipoli 2:0, Grosseto - Ascoli 2:1, Reggina -Salemitana 3:1, Modena - Vicenza 1:0, Lecce -Empoli 1:0, Crotone - Piacenza 1:0, Frosinone - Sassuolo 0:3, Cittadella - Padova 1:1, jutri (ob 20.45) Mantova - Brescia.
Ancona	12	7	2	3	19:10	23
Lecce	12	7	2	3	20:13	23
Cesena	12	5	6	1	16:6	21
Frosinone	12	6	3	3	19:15	21
Sassuolo	12	5	5	2	20:12	20
Torino	12	6	2	4	18:10	20
Padova	12	4	7	1	14:9	19
Modena	12	6	1	5	12:14	19
Empoli	12	5	3	4	16:7	18
Grosseto	12	4	5	3	17:18	17
Cittadella	12	4	4	4	16:14	16
Vicenza	12	3	7	2	14:12	16
Brescia	11	5	1	5	13:11	16
Triestina	12	4	4	4	12:14 16	
Ascoli	12	3	5	4	16:20	14
AlbinoLeffe	12	3	4	5	15:19	13
Gallipoli	12	2	6	4	8:14	12
Reggina	12	3	3	6	12:19	12
Crotone	12	2	6	4	8:14	10
Piacenza	12	2	3	7	10:18	9
Mantova	11	1	5	5	10:15	8
Salernitana	12	1	2	9	8:21	5
PRIHODNJI KROG 6. 11. ob 20.45 Empoli -Reggina; 7. 11. ob 15.30 Vicenza - Grosseto, Crotone - Ancona, Sassuolo - Modena, Ascoli - Cittadella, Gallipoli - Frosinone, Padova -Salernitana, Piacenza - Mantova, Cesena -Albinoleffe, Brescia - Triestina, 9. 11. ob 20.45 Torino - Lecce.
/
ŠPORT
ODBOJKA - Moška B2-liga
Televita reagirala in osvojila prvo točko
Vicenza je že vodila z 2:0, nato pa so se gostitelji prebudili
Cristian Corazza je bil z 22 točkami najboljši napadalec
kroma
Televita Trieste volley 2010 - Volley Rosa Vicenza 2:3 (23:25, 10:25, 25:18, 25:23, 10:15)
TELEVITA TRIESTE VOLLEY 2010: Mari 11, Vatovac 6, Corazza 22, Slavec 8, Bassi 6, Rigonat 0, Kante 9, Veljak 1, A. Peterlin (L), M. Peterlin 0, Špacapan, Riolino. TRENER: Bosich.
Televita Trieste volley 2010 je prebila led in pred domačimi gledalci osvojila prvo prvenstveno točko. Potem ko je Vicenza že povedla na 2:0 v nizih, so Corazza (najboljši na igrišču z 22 točkami) in soigralci reagirali. Od tretjega niza dalje je na igrišču sicer zaigrala spremenjena postava: na podajalskem mestu je igral Vanja Veljak (zamenjal je Rogonata), na krilu pa Vasilij Kante namesto Andree Va-tovaca. Vicenza je sicer včeraj nastopala brez najboljšega nosilca napada korektorja Borsata, dolgoletni center in bivši A-ligaš Basso pa je igral kljub bolečinam v me-čni mišici.
Začetek srečanja je sicer napovedoval drugačen razplet, saj je po začetnem izenačenju Televita s prepričljivo igro po-vedla na 15:10. Ritma pa ni obdržala dolgo, saj se je takrat v sprejemu zataknilo, druge naivne napake pa so omogočile Vi-cenzi, da je z delnim izidom 6:0 prevzela vodstvo (15:16). Kljub temu domači igralci niso popustili in nasprotnikom odgovorili. Slavec in ostali so strnili vrste in tudi po zaslugi nasprotnikovih napak po-vedli na 23:18. Kazalo je, da bo Televita
osvojila niz, a se je v napadu z nepreciz-nimi podajami spet vse podrlo. Z delnim izidom 7:0 je Vicenza tudi osvojila niz na 23:25. Hladna prha je potrla naše igralce, ki so v drugem nizu popolnoma popustili in osvojili le deset točk.
V tretjem nizu se je Bosich odločil za pogumno potezo, ki pa je bila odločilna za preobrat. V prvo postavi sta zaigrala Veljak in Kante, ki sta ekipo razživela. Predvsem Veljak je z igro preko centra razbremenil krilna napadalca, istočasno pa je razigral Corazzo, ki je bil v obeh zmagovitih setih na mreži neustavljiv. Tudi obramba s sprejemom je dobro delovala v obeh nizih, kar je omogočalo podajalcu organizacijo igre. Tretji niz je bil od 11. točke dalje v rokah naših igralcev, ki so s Corazzo na čelu (v tem nizu je dosegel 9 točk) prevzeli vodstvo in z učinkovito igro zaključili niz v svojo korist. Razburljivej-ši je bil četrti niz, ki je bil izenačen vse do končnice. Nihajoča igra s številnimi napakami pa ni ponudila kakovostne predstave. Ekipi sta si izmenjavali v vodstvu vse do 19. točke, ko je Televita s Corazzo in Kantejem osvojila rahlo prednost (23:20). To je Vicenza izničila (24:23), a je bila Te-levita prisebnejša in zasluženo osvojila manjkajočo točko. Zmagoviti ritem pa so Bosichevi varovanci zadržali le do polovice zadnjega niza (7:7), nato pa s številnimi napakami v napadu omogočili nasprotnikom lahko pot do zmage.
Trener Televite Bosich je bil s toč-
ko zadovoljen, vendar tudi kritičen: »Veseli me, da smo zaigrali dobro v sprejemu, kar nam je omogočalo tudi igro s centra. To nam doslej še uspevalo. Nisem zadovoljen pa s tem, da sem moral vse do tretjega niza iskati najboljšo postavo in šele med tekmo razživeti ekipo.« Pri Vicenzi pa so se po porazu v prejšnjem krogu tu-
di veselili izkupička, čeprav so tudi tokrat razočarali na servisu, v tretjem in četrtem nizu pa so popustili v obrambi. (V.S.)
Ostali izidi: Metallsider Trento - Si-sley Treviso 3:0, Cles in Trentino volley 3:0, Loreggi PD - Mestrino 0:3, Biancade - VBU 3:1, danes: Cordenons - Motta, Sar-meola - Monselice.
Nedelja, 1. novembra 2009
JADRANJE
Čupina jadralca na Hrvaškem na 4. mestu
Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti sta nastop na hrvaškem odprtem prvenstvu zaključila na 4. mestu. Končna lestvica je po petkovih regatah ostala nespremenjena, saj včeraj zaradi brezvetrja niso izpeljali niti enega plova. Prvo mesto in torej naslov hrvaških prvakov sta osvojila letošnja evropska prvaka Šime Fantela in Igor Marenic (Sv. Krševan, Zadar). Drugo mesto je osvojila slovenska posadka Mikulin in Prinčič, tretji pa sta bili Enia Ninčevic in Romana Župan, ki sta bili tudi najboljši v ženski konkurenci.
HITRA HOJA
Fabio Ruzzier drugi na goriških Rojcah
Lonjerski hitrohodec Fabio Ruzzier je na včerajšnji Trofeji Halloween na atletski stezi (proga je bila dolga 5 km) na Rojcah v Gorici zasedel odlično drugo mesto. Ruzzier je čez ciljno črto prispel v času 23:31,08. Zmagal je Alessio Wruss, član tržaškega kluba Marathon (čas 22:31). Tretji pa je bil Videmčan Francesco Driussi (25:01). Tekmovanje je organizirala goriška atletska zveza.
BALINANJE
Gaja še drugič izenačila
V okviru 2. kroga deželne moške C-lige je Gaja na domačem igrišču v Ervat-tiju pri Briščikih igrala neodločeno 10:10 proti čedajski ekipi Latteria Cividale. V skupini B je Portuale v gosteh izgubil proti ekipi Tre Stelle z 12:8.
KOŠARKA - Deželna C2-liga
Brežani se niso pustili presenetiti Bor Radenska klonil šele v podaljšku
Ronchi - Breg 90:93 (17:31, 37:48, 60:73)
BREG: Bozic 2 (2:4, 0:3, 0:2), Sechet 14 (1:2, 5:7, 1:7), Jevnikar 9 (-, 0:1, 3:3), Svara, Nadlišek (-, 0:1, -), Petaros, Klabjan 14 (8:10, 3:7, 0:2), Haskic 30 (13:15, 3:4, 6:9), Zeriali 2 (-, 1:2, 0:1), Klarica 21 (10:14, 2:4, 3:5). Trener: Kraševec. SON: 24. PON: Sechet v 32. in Jevnikar v 39. min.
Breg je v gosteh premagal solidno ekipo iz Ronk, ki je zmago gostov ogrožala le v zadnji četrtini. »V zadnjem delu nas je nekoliko izdala utrujenost. Res škoda bi bilo, da bi izgubili v zadnjih minutah, saj smo stalno vodili,« je po tekmi dejal spremljevalec Denis Salvi, ki je poudaril: »Zmagaj je bila povsem zaslužena.« Štiri minute pred koncem tekme je Breg še vodil za 10 točk. Do zvoka sirene pa so se gostitelji približali na -3.
Pri Bregu sta dobro igrala strelsko razpoloženi Melvis Haskic (30 točk in 6:9 pri metu za tri točke) in Elvis Klarica, ki je kraljeval pod košema. Brežani so sinoči igrali dobro v napadu, malo manj pa v obrambi, saj niso uspeli zaustaviti solidnega Spangara, ki je zbral 35 točk. »Metal je z vseh pozicij. Bil nam je res trn v peti,« je priznal Salvi in dodal: »Ronc-
hi je solidna ekipa. Nasprotnik je tokrat igral maksimalno in dal vse od sebe, čeprav so igrali zelo napeto in živčno. Prav zaradi tega je bila zmaga na koncu bolj sladka.«
Collinare Basket - Bor Radenska 88:87 po podaljšku (20:24, 38:49, 60:58, 80:80)
BOR RADENSKA: Bole 5 (-, 1:2, 1:4), Madonia 17 (3:13, 4:5, 2:3), Krizman 13 (2:6, 1:2, 3:4), Crevatin 7 (3:3, 2:3, 0:5), Štokelj 9 (3:4, 0:1, 2:7), Alberti 12 (2:2, 5:9, 0:2), Šu-šteršič 24 (7:8, 4:7, 3:8), Bocciai, Nadlišek (-, 0:1, -), Devcich n.v., Pertot n.v. Trener: Mura. SON: 27. PON: Bole v 32., Madonia v 42., Crevatin v 43. min.
Borovci niso imeli sreče. Varovanci trenerja Andree Mure so začeli zelo dobro in so po prvi četrtini vodili za štiri točke (20:24). Bor je igral dobro v obrambi. »Zagrizeno smo pokrivali mož moža, kar je bilo zelo učinkovito,« je dejal trener Mura in dodal: »Nasprotnik pa je večji del tekme branil s consko varianto. Mi smo vodili vse do tretje četrtine, ko nas je nasprotnik dohitel in nato se je igralo s točke v točko.« V zadnjem delu tekme je Bor v napadu naredil precej napak. Met ni bil natančen.
Regularni del tekme se je končal neodločeno 80:80. Pred zvokom sirene pa je neuspešno metal trojko Štokelj, žoga pa ni šla skozi obroč. Podobno na koncu podaljška, ko je Bor imel na razpolago zadnjo akcijo za zmagoviti met. »Res škoda, saj smo igrali dobro in smo si zaslužili zmago. Fantje so se borili in dali vse od sebe,« je ocenil Mura. Najboljši na igrišču je tokrat bil Andrej Šušteršič, ki je zbral 24 točk. Roberto Alberti pa je poleg 12 točk zbral še 8 skokov in 6 prestreženih žog.
Ostali izidi: Gianesini - Alba 83:76, Go-riziana - Cbu 75:70, Ubc - Roraigrande 75:78, Servolana - Santos 62:72, Credifriuli - Galet-ti Pavimenti 80:83, Venezia Giulia - Cus Videm 89:79.
Jadran in Kontovel danes
DRŽAVNA C-LIGA - Izida: Montebellu-na - Marghera 65:73, San Daniele - Oderzo 63:77. Danes (18.00): Jadran Qubik caffe - Ro-vigo.
D-LIGA - Izidi: Sbrindella - Basket time 66:76, Pall. Monfalcone - Villesse 83:43. Danes (18.30): Grado - Kontovel.
ATLETIKA
Na Kolonji več kot 200 dijakov slovenskih šol
Atletski stadion »G. Dra-gicchio« na Kolonji pri Trstu je bil včeraj prizorišče atletskega tekmovanja tržaških višjih srednjih šol. Ob sončnem jesenskem dopoldnevu se je okrog 200 dijakov vseh razredov preizkusilo v teku na 100 m, suvanju krogle, skoku v daljino in teku na 2400 m. Športni atletski dan, ki ga ni skvarilo niti hladno vetrovno vreme, sta po daljšem času spet obudili šoli Zois in Štefan in na tak način ponudili možnost višješolski mladini, da se preizkusi tudi v atletiki, ki je pri nas manj razvita. O tekmovanju bomo še poročali.
več fotografij na WWW.primorski.eu
KOŠARKA - Promocijska liga
Bor za Sokol zelo trd oreh
Bor Art group - Sokol 89:92 (19:25, 50:47, 70:67)
BOR: Querinuzzi 12, Schiavo 9, Udovič 6, Widmann 29, Oblak 6; Trevisan 13, Filipaz B., Filipaz E. 7, Puzzer, Faraglia, Corsi 7. TRENER: Sancin. PON: Udovič (40'). 3T: Widmann 4, Trevisan 3, Schiavo 2, Querinuzzi in Filipaz E. 1.
SOKOL: Spadoni 8, Umek 17, Križman 28, Hmeljak 10, Vescovi 10; Guštin 3, Trampuš 2, Malalan, Piccini 4, Budin 8, Kocman. TRENER: Emili. PON: Hmeljak (37'). 3T: Umek 2, Spadoni, Budin in Hmeljak 1.
Sokol je v petkovem derbiju po izenačeni tekmi tesno premagal Bor Art group. Gostje so v prvi četrtini izkoristili fizično premoč Hmeljaka in Vescovija pod košema in si takoj priigrali nekaj točk naskoka. Na začetku drugega dela so Nabrežinci dosegli najvišjo prednost 11 točk pri izidu 19:30, Sancinovi varovanci pa so za tem strnili svoje vrste in za agresivno obrambo spravili v škripce nasprotnike. S tremi trojkami in košem razpoloženega Trevisana so gostitelji izničili zaostanek in pred iztekom tudi prevzeli vodstvo. Po glavnem odmoru sta ekipi večkrat izmenjali v vodstvu, Widmann pa je z osemnajstimi točkami v tem delu zagotovil do 6 točk naskoka svoji ekipi. Bor je vodil vse do zadnjih minut, ko je prišla na dan izkušenost sokolovcev. Kljub odhodu Hmeljaka z igrišča zaradi petih osebih napak so Nabrežinci v odločilnih akcijah obdržali mirno kri in dosegli odločilen preobrat. Sokol je z zmago v okrnjeni postavi (brez Doljaka in Vidalija) upravičil vlogo favorita, v njegovih vrstah pa je gotovo najzaslužnejši Križman (na koncu kar 28 točk). Borovci pa so z dobro ekipno predstavo presenetili tako nasprotnike kot publiko, ki si gotovo ni pričakovala tako izenačenega srečanja. (M.O.)
Ostali izidi: Scoglietto - 69ers 71:53, Intermuggia - Cus TS 72:76.
/
2 2 Nedelja, 1. novembra
2009
ODBOJKA
MOŠKA C-LIGA - V 3. krogu dve zmagi in dva poraza
Olympia prebila led Do novih točk tudi Soča
Val Imsa in Sloga praznih rok - D-liga: poraz Našega prapora
Cus - Olympia Fer-Style 1:3 (22:25, 22:25, 25:15, 15:25)
OLYMPIA FER-STYLE: M. Komjanc 23, Terčič 11, Valentinčič 14, Sancin 4, Per-šolja 6, F. Hlede 8; Capparelli (L), Pavlovič 1, Caprara 1, Polesel 0, Brotto 0, Gatta. TRENER: Jerončič.
V taboru Olympie je bilo sinoči veselo. Zadnjič so Goričani namreč slavili zmago daljnega 7. januarja. Zaradi birokratskih zapletov (beri neprebrana pošta) je odbojkarska federacija najavila, da bo morebitne sankcije (izključitev Valentinčiča in Hlede-ja) obravnavala šele prihodnji teden, tako da je sinoči trener Jerončič imel na razpolago prav vse igralce. Če ne upoštevamo tretjega seta, ko so Jerončičevi varovanci nekoliko popustili, ker so bili že prepričani, da so imeli zmago v žepu, je bilo srečanje dejansko enosmerno. OIympia je vseskozi držala vajeti igre trdno v svojih rokah. Gostitelje so spravili v težave z dobrimi servisi in z dobrim blokom. Pohvalo za pomembno zmago, ki je ekipi vlila novega elana, zasluži celotna ekipa, še posebno pa Matija Kom-janc.
Soča Zadružna banka Doberdob Sovod-nje - Porcia 3:1 (25:14, 25:19, 22:25, 25:20)
SOČA ZBDS: Testen 21, Škorjanc 12, I. Černic 8, Juren 12, Braini 5, J. Černic 6; Kragelj (L), Butkovič 2, M. Černic, Devetak, Fiorelli. TRENER: Battisti.
Kljub nekoliko spremenjeni postavi, zadnji trenutek je zmanjkal Martin Deve-tak (nadomestila sta ga Braini in mladi Bu-tkovič, ki je zelo suvereno opravil svojo nalogo), je Soča prišla brez večjih težav do druge prvenstvene zmage. Varovanci trenerja Battistija so z ostrimi servisi nasprotniku onemogočili, da je predvajal na mreži hitro igro, tako da so bili napadi Porcie zelo predvidljivi in lahek plen bloka oziroma obrambe Soče. Edino v tretjem nizu je padla koncentracija, kar so seveda takoj izkoristili gostje, ki so povedli z 18:8.
Prata - Val Imsa 3:0 (25:21, 25:21, 25:23)
VAL IMSA: D. Faganel 9, Ombrato 13,
Tako so se odbojkarji Olympie veselili prve prvenstvene zmage
kroma
S. Faganel 3, Masi 5, Nanut 6, Gagliardi 3; Plesničar (L), Devetak 1, Povšič, Brisco, Corva. TRENER: Makuc.
Kljub porazu je bil tokrat trener Makuc zadovoljen z igro svojih varovancev. Odbojkarji Vala so se namreč borili za vsako žogo in so bili večji del srečanja povsem enakovredni šesterki, ki skupaj s Pavom velja za boljše v ligi. Škoda le, da v ključnih trenutkih so nekoliko popustili , napravili so nekaj naivnih napak in srečanje je splavalo po vodi. Prvi set je bil izenačen, saj gostitelji so imeli le dve točki prednosti. Drugi set pa so varovanci trenerja Makuca začeli zelo slabo. Prata je povedla kar 20:13. Slabo so ser-virali, v sprejemu so imeli hude težave in napad sploh ni bil učinkovit. Nato je trener Ma-kuc na igrišče poslal Devetaka in menjava je obrodila sadove, saj je Valu uspelo zaostanek znižati na sami dve točki (22:20). V končnici so žal naredili nekaj naivnih napak in Prata je pod streho spravila tudi drugi niz. Še najbolj izenačen je bil zadnji set, saj sta si bili ekipi povsem enakovredni in sta se borili za vsako točko. Pri izidu 22:22 pa so od-bojkarji Vala naredili dve neumni napaki in
set ter obenem srečanje sta splavala po vodi. Treba je sicer tudi povedati, da v prvem setu je sodnik podajalcu Gagliardiju piskal tri zaporedne nošene podaje, kar je seveda nekoliko zmedlo podajalca Vala, ki od tistega trenutka dalje ni igral več tako sproščeno. Pohvalo tokrat pa zasluži predvsem Daniel Faganel, ki je igral zelo požrtvovalno in je bil tudi v težkih trenutkih pravi steber moštva.
Basiliano - Sloga 3:0 (25:15, 25:13, 25:20)
SLOGA: Cettolo 10, Devetak 1, Pertot 0, Romano 2, Rožac 5, Taučer 11, Dus-sich 3. TRENER: Peterlin.
Slogaši bi bili pred zelo zahtevno nalogo tudi če bi igrali v popolni postavi, saj spada Basiliano med boljše ekipe prvenstva. Včeraj pa je bila njihova naloga še težja. Poleg izključenih Mirka Kanteja in Nicholasa Privileggija, sta bila iz družinskih oziroma službenih razlogov odsotna še Ivo Ilic in Dennis Iozza, tako da je moral trener Pe-terlin povsem spremeniti koncept igre. Najprej so naši odbojkarji igrali s sistemom 4:2, s Pertotom in Devetakom v vlogi po-dajačev, Romanom na centru ter Taučerjem

Lr-
na krilu. V nadaljevanju pa je trener postavo spet zamenjal: Taučer se je vrnil na »svoje« korektorsko mesto, na krilu pa se je preizkusil mladi Dussich. Slogaši so tekmo sicer izgubili, vendar so glede na okoliščine zapustili kar dober vtis. Razen v drugem se-tu, ko so bili v podrejenem položaju, so se v preostalih dveh dobro upirali domačinom in če bi imeli malo več zaupanja v svojo moč, bi prav gotovo osvojili vsaj kako točko več, če ne morda celo tretjega seta. (INKA)
MOŠKA D-LIGA Naš prapor - Vivil 0:3 (16:25, 15:25, 22:25)
NAŠ PRAPOR: Kuštrin 9, Braione 3, Juretič 1, Bernetič 5, Boschini 6, Bajt 6, Fran-dolič (L), Fogari 0, Beganovič 0, Figelj 1, Brot-to 0. TRENER: Leghissa.
Brici so tokrat naleteli na pravo črno soboto. V slabi uri so namreč morali priznati premoč videmskega Vivila. Kot se je že zgodilo, tudi tokrat so srečanje pričeli slabo, toda če na prejšnjih tekmah je prišlo do reakcije, tokrat so varovanci trenerja Leghisse odpovedali na celi črti in poraz je bil dejansko neizbežen.
Domači šport
Danes
Nedelja, 1. novembra 2009 KOŠARKA
MOŠKA C1-LIGA - 18.00 na Opčinah: Jadran Qubik Caffe' - Rovigo
MOŠKA D-LIGA - 18.30 v Gradežu: Grado -
Kontovel
ODBOJKA
UNDER 18 ŽENSKE - 11.00 na Proseku: Kontovel
-	Triestina
UNDER 14 MOŠKI - 11.00 v Cordenonsu:
Cordenons - Sloga Tabor
NOGOMET
PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Štarancanu: Staranzano - Juventina; 14.30 v San Giovanniju al Natisone: Centro Sedia - Sovodnje 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Miljah: Muglia -Breg; 14.30 v Bazovici: Zarja Gaja - Piedimonte; 14.30 v Tržiču: Romana - Primorje NARAŠČAJNIKI - 10.30 pri Briščikih, Ervatti: Pomlad - Opicina
NAJMLAJŠI - 10.15 v Trstu, Ul. Locchi: Sant'Andrea
-	Pomlad
ZAČETNIKI 11:11 - 10.30 v Repnu: Pomlad A - Cgs
Jutri
Ponedeljek, 2. novembra 2009 KOŠARKA
UNDER 19 DRŽAVNI - 21.15 Bor ZKB - Venezia Giulia
UNDER 19 DEŽELNI - 19.00 pri Briščikih: Jadran
ZKB - Fogliano
NOGOMET
DEŽELNI MLADINCI - 18.00 v Štandrežu: Juventina - Vesna; 18.00 v Repnu: Kras -Staranzano
□ Obvestila
AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite ob priliki sejma ali na sedežu društva ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel.: 347-5292058 (SK Brdina), 3474421131 (Valentina Suber), www.skbrdina.org, info@skbrdina.org.
ZSŠDI sporoča, da bosta urada v Trstu in Gorici jutri in v torek zaprta.
SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični stezi v Nabrežini vsako soboto in nedeljo zjutraj z društvenimi učitelji. Tretja izmena bo od sobote 14. novembra do nedelje 6. decembra. Možnost najema smučarske opreme. Vpisovanja na info@skdevin.it ali na 040 209873.
SK DEVIN prireja Smučarski sejem v Sesljanu 41 /d. Zbiranje 4. in 5. novembra (10.30-19.00), prodaja vsako soboto in nedeljo od 7. do 29. novembra od 10.30 do 19.00, od ponedeljka do petka od 16.30 do 19.00. Informacije na : info@skdevin.it ali 040 209873. AŠD SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme v Domu Brdina - Trg Brdina na Opčinah: v četrtek, 5. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme; v petek, 6. novembra, od od 18. do 21. ure; v soboto, 7. novembra, od 16. do 21. ure; v nedeljo, 8. novembra, od 10. do 12. in od 16. do 20. ure. Info.: 040-2171189 ali 3475292058.
ŽENSKA C-LIGA - Dva poraza s 3:0
Domači parket jim ni prinesel sreče
Bor Breg Kmečka banka klonil proti Pordenonu - Gladek poraz Sloge List
Bor Breg Kmečka Banka - Pordeno-ne Volley 0:3 (19:25, 22:25, 21:25)
BOR BREG KMEČKA BANKA: Grgič 4, Della Mea 5, Vodopi-vec 11, Spetič 10, Flego 12, Gruden 0; Faimann (L), Žerjul 0, Pučnik 0, Sancin, Sadlowski, Colsani. TRENER: Smotlak.
Združena ekipa Bora in Brega še tretjič zapored ni osvojila niti točke, čeprav je v primerjavi s prejšnjim krogom pokazala določen napredek.
Tekma je bila namreč v glavnem zelo izenačena, čeprav so na koncu vse sete osvojile bolj izkušene gostje, ki so bile še posebno s krila zelo učinkovite. Trener Smotlak se je tokrat odločil za nekoliko spremenjeno postavo, da bi okrepil napad. Na korektorskem mestu je igrala Vodopivčeva, na krilu pa Grgičeva. Na mreži so bile plave res nekoliko bolj učinkovite kot na prvih dveh tekmah, a so slabše sprejemale in branile. Odločilno za končno zmago pa je bilo vsekakor manjše število napak nasprotnic, ki so bile v ključnih trenutkih vedno zelo natančne in hladnokrvne, medtem ko so domačinke prav takrat največ grešile, mogoče tudi zaradi prevelike želje, da bi čim prej dosegle točko. Največ možnosti za zmago pa so plave imele v drugem setu, v katerem so do sredine imele tudi do pet točk prednosti. (T.G.)
Staška Cvelbar in Ivana Gantar (Sloga List) v akciji
kroma
Sloga List - Sangiorgina 0:3 (14:25, 24:26, 22:25)
SLOGA LIST: Crissani 3, Cvelbar 7, Fazarinc 3, La Bianca 8, A. Spangaro 7, Spanio 12, Gantar (L), Babudri, Ciocchi 0, Gregori 0, M. Spangaro, Starec 2. TRENER: De Walderstein.
Sloga List je včeraj gladko izgubila, čeprav je bila v drugem in tretjem setu povsem enakovredna svojim nasprotnicam in bi s kančkom sreče lahko bil torej rezultat povsem različen. Naše igralke so sicer slabo začele. Slab sprejem je onemogočal gradnjo, tako da je Sangiorgina ni-
žala točke brez težav. Morda je našim igralkam na začetku nekaj težav povzročala sprememba v postavi, saj je bolna Tanja Babudri soigralke lahko le spremljala s klopi. Drugi in tretji set pa sta bila povsem drugačna. Sangiorgina je ekipa, ki zelo malo greši, zato je treba proti njej igrati hitro odbojko. Ko je Slogi to uspelo, so napa-dalke vedno zadele v črno, ko pa je bil sprejem manj natančen je bila obramba nasprotnic vedno na mestu. Poraz brez osvojenega seta je vsekakor prehuda kazen za Slogašice, ki bi si po prikazani igri vendarle zaslužile nekaj več. (INKA)
ŽENSKA D-LIGA
Govolley in Kontovel šele po »tie-breaku«
Govolley Kmečka banka - Mossa 3:2 (25:23, 25:17, 14:25, 16:25, 15:13)
GOVOLLEY KMEČKA BANKA: Mania 14, Danielis 19, Bressan 9, M. Petejan 3, Valentinsig 3, Cella 7; Černic 9. TRENER: R. Petejan.
Govolley bi lahko brez večjih težav spravil pod streho vse tri točke, toda glede na potek srečanja, so bili v taboru goriškega društva veseli, da so uspeli osvojiti vsaj dve. Po prvih dveh se-tih v katerih je Govolley diktiral tempo igre, se je poškodovala Giulia Bressan (utrpela je izpah mezinca in so jo zaradi tega peljali v bolnišnico). Na igrišče je tako stopila Ilaria Černic. Poškodba je seveda zmedla goriško šesterko, kar so seveda izkoristile nasprotnice, ki so izsilile odločilni peti niz. Na srečo so se Danileisova in soigralke zbrale in v ključnem trenutku pri izidu 13:13 obdržale mirno kri, kar jim je omogočilo, da so na koncu slavile zmago.
Cordenons - Kontovel 2:3 (20:25, 25:22, 22:25, 25:15, 9:25)
KONTOVEL: Verša 14, Micussi 14, Lisjak 6, Bukavec 23, Starc 10, Per-
tot 0; Balzano (L), Antognolli 0, A. Zu-zič 0, Cassanelli 0, Kapun (L). TRENER: Cerne.
V taboru Kontovela je bilo veselje po prvi prvenstveni zmagi izredno. Varovanke trenerke Cerne so igrale borbeno in zagrizeno in so povsem zasluženo na koncu slavile zmago. Pohvalo tokrat zaslužita predvsem mlada Giu-lia Antognolli (letnik 92, najmlajša na igrišču), ki kljub temu, da ni začela v prvi postavi je igrala zelo dobro in tudi Vera Balzano, ki se je prvič preizkusila v vlogi libera (standardni libero Neža Ka-pun je še poškodovana), svojo nalogo pa je odlično opravila. V prvem in tretjem nizu so Bukavčeva in soigralke igrale zbrano in borbeno, v drugem nizu pa so žal napravile kako napako preveč. Četrti set pa je bil dejansko enosmeren, saj so gostiteljice zaigrale s polno paro. Napravile so res zelo malo napak in pri Kontovelu se je po sedmi točki nekaj zataknilo. Cordenons je tako uspel izsiliti peti niz, v katerem pa so imele varovanke trenerke Cerne stalno vajeti trdno v svojih rokah, tako da na koncu so zasluženo slavile zmago.
/
ŠPORT
Nedelja, 1. novembra 2009
23
NOGOMET - 7. krog promocijske lige
Vesna tretjič zapored uspešna
V Križu je padel Union 91 - Zmagoviti zadetek je zatresel Guida
Vesna - Union 91 1:0 (1:0)
STRELEC: Guida v 26. min.
VESNA: Dovier, M. Grgič, Bi-balo, Gulič, Degrassi, Leghissa, Guida (od 63. Donda), Debernardi (od 59. Visintin), De Pasquale (od 75. Ronci), Leone, Stradi. Trener: Veneziano.
Nadaljuje se pozitivna serija Vesne, ki je po sedmih krogih še ne-premagana (štiri zmage in trije neodločeni izidi). Varovanci trenerja Roberta Veneziana so tretjič zapored zmagali (tretjič zapored je Vesnin vratar ostal nepremagan) in so v pričakovanju drugih današnjih tekem prvi na lestvici. Zmaga proti furlanskemu Unionu 91 je povsem zaslužena. Prve pol ure so minile v znamenju premoči gostiteljev, ki so nogometaše Uniona potisnili na njihovo igralno polovico.
Zmagoviti gol je padel v 26. minuti. Guida je v kazenskem prostoru Uniona zaustavil žogo z leve strani roba malega kazenskega prostora streljal proti vratom. Prvi poskus je bil neuspešen. Po odbiti žogi pa je isti igralec znova žogo brcnil proti vratom in je bil v drugem poskusu uspešen. Po vodstvu, minuto kasneje, so se gostje prvič nevarno približali Dovierovim vratom. Strel pa je letel mimo vratnice. Vesnin vratar je moral odločilno posredovati v 30. minuti, ko je najboljši gostujoči igralec Fabris prosti strel usmeril v desni vratarjev kot. Polčas, v katerem je Vesna igrala bolje, se je končal z nenevarnim Unionovim napadom.
Tudi drugi del se je začel z akcijo gostov. Po treh minutah so domači branilci v kazenskem prostoru slabo pokrivali kapetana Antonutti-ja, ki je bil po visoki podaji s kota za las nenatančen z glavo. Na istega igralci so Vesnini branilci pozabili tudi okrog 40. minute. Takrat pa je strel ubranil Dovier. V 18. minuti drugega dela bi lahko drugi gol za Vesno zatresel Michele Leghissa. Njegov strel z glavo pa je bil prešibek in ni resneje zaposlil gostujočega vratarja. V 75. minuti trener Veneziano poslal na igrišče Roncija in Leghisso premaknil v obrambno vrsto. Gostitelji so manj tvegali, čeprav je Union 91 stopnjeval napade. Gostje so skušali presenetiti v protinapadu. Kapetan Degrassi pa je dobro dirigiral domačo obrambo. Union je bil nevaren v 36. in 38. minuti. Prvič je bil strel lahek plen domačega vratarja, ki pa se
Vesnin nogometaš Emiliano Leone je s svojim tehničnim znanjem večkrat spravil v težave nasprotnikovo obrambo
kroma
je moral v drugem poskusu »stegniti« in je žogo poslal v kot. V drugem polčasu je na sredini igrišča zelo dobro igral Saša Gulič, ki je prestregel celo serijo žog.
Po trikratnem sodnikovem žvižgu zasluženo slavje na tribuni in tudi v slačilnici. Vesnini navijači, odborniki in igralci so optimisti!
NAŠE OCENE - Kapetan Ferruc-cio Degrassi (ocena 7) in Maksi Grgič (7) sta v obrambni vrsti igrala zelo dobro in sta spretno zaustavljala gostujoče napadalce. Pred obrambno vrsto je svoje delo z odliko opravil Saša Gulič (7,5). V dobri formi je tudi Emiliano Leone (7), ki je izsilil celo vrsto prekrškov in je bil stalno trn v peti nogometašem Uniona. IZJAVA PO TEKMI: Maksi Grgič, branilec Vesne: »Union je solidna ekipa. Mi pa smo igrali dobro in na koncu povsem zasluženo zmagali. S to zmago smo še podaljšali serijo pozitivnih rezultatov, tako da vztrajamo na vrhu lestvice. Letos nimamo pravega 'bomberja, kot je to bil v lanski sezoni Venturini. Naša značilnost je, da je tudi tokrat zatresel mrežo nek drug igralec. Vsekakor smo tudi danes (včeraj op. ur.) dali vsi vse od sebe. To je zelo pozitivno in moramo nadaljevati po tej poti.«
Jan Grgič
NOGOMET - Elitna liga
Kras Koimpex prvič izgubil po bledem nastopu
Tolmezzo - Kras Koimpex 2:0 (0:0)
KRAS KOIMPEX: Contento, Paravan, Tomizza, Giacomi, Sessi, Ba-gon, Batti (od 60. min. Cipracca), Centazzo, Vigliani, Bernabei (od 50. min. Kneževič), Mosca (od 70. min. Orlando). Trener: Musolino.
Kras Koimpex je naletel na črno soboto. Varovanci trenerja Musolina so namreč v gosteh doživeli nepričakovan poraz proti enajsterici iz Tol-meča, ki je do včeraj zbrala le 4 točke. V 6. krogih je namreč dosegla le 1 zmago in 1 neodločen izid. Za Kras Koimpex pa je to prvi poraz v letošnji sezoni, saj so v prvih petih krogih vedno slavili zmago, v prejšnjem pa so se na domačem igrišču morali proti Pro Fagagni zadovoljiti le s točko.
Batti in soigralci tokrat niso igrali kot znajo. Kljub temu pa so si v prvem polčasu priigrali nekaj zrelih priložnosti, ki pa jih niso znali izkoristiti. V drugem delu se slika ni bistveno spremenila. Krasovi nogome-
taši so igrali slabo na sredini igrišča. Igra je bila nepovezana, kar so seveda izkoristili gostitelji. Tudi v obrambi so bili nepazljivi in tako najprej v 62. minuti in nato še v 75. so gostitelji premagali vratarja Contenta. V drugem polčasu so nogometaši Krasa dejansko pokazali bolj malo in poraz je bil neizbežen.
Ostali izidi: Azzanese - Rivi-gnano 2:1, Fincantieri - Muggia 1:1, Fontanafredda - Sevegliano 1:0, Pro Cervignano - Tricesimo 0:0, Pro Fa-gagna - Torviscosa 0:2, San Luigi -Monfalcone 2:1, Virtus Corno - Sa-rone 5:1.
Vrstni red: Kras 16, Fontana-
fredda 15, Tricesimo, Torviscosa 14, V. Corno 12, Pro Cervignano, San Luigi 11, Pro Fagagna 9, Monfalcone, Fincantieri 8, Tolmezzo 7, Muggia, Azzanese 6, Rivignano, Sevegliano 5, Sarone 3.
Prihodnji krog: Kras - Seve-gliano.
NOGOMET - V 1. amaterski ligi
V tržaškem derbiju Primorec boljši od Costalunge
Primorec - Costalunga 2:0 (1:0)
STRELCA: Udina v 2. in Micor v 55. min.
PRIMOREC: Trevisan, Sincovich, Ojo, Meola (Emili), Santo-ro, Leghissa, Di Gregorio, Mercandel, Micor (Sau), Udina, Mosco-lin (Lanza). Trener: Sciarrone.
V tržaškem derbiju 1. amaterke lige je trebenski Primorec na domači »Griži« premagal Costalungo, ki se je solidno upirala gostiteljem. Varovanci trenerja Maurizia Sciarroneja so povedli že v 2. minuti. Nasprotnikovo mrežo je zatresel Udina, ki je izkoristil lepo dvojno podajo v kazenskem prostoru z Moscolinom. Zadetek je zdramil goste, ki so se nato prebudili in so začeli igrati bolj napadalno. Primorčeva obrambna vrsta in predvsem Trevisan so bili vedno na svojem mestu in se niso pustili presenetiti. V drugem polčasu se slika na igrišču ni bistveno spremenila. Primorec je igral bolj čvrsto in po desetih minutah je bilo 2:0. V polno je zadel Max Mi-cor. V nadaljevanju so gostitelji še naprej držali vajeti igre v svojih rokah. Najbližji tretjemu golu je bil Moscolin, ki je zatresel prečko. Pri Costalungi je edini nevaren strel proti Trevisanovim vratom sprožil Longo. Športni vodja Primorca Franco Milkovic je bil po tekmi zadovoljen: »Igrali smo dobro in končno smo zmagali. Upam, da bomo odslej nadaljevali po tej poti in se na lestvici približali vodilnim.«
Ostala izida: Domio - Ronchi 3:1, Mariano - Capriva 2:1.
2. AL - Izid: Pieris - Cormonese 0:0.
DEŽELNI MLADINCI - Izidi: Aquileia - Ponziana 2:0, Opi-cina - Pro Gorizia 2:0, Monfalcone - Fincantieri 2:0, San Giovanni - San luigi 1:2.
3. AMATERSKA LIGA
Mladost z dobro igro zasluženo premagala Rudo
Mladost - Ruda 1:0 (0:0)
STRELEC: Vizintin v 85. min. MLADOST: Devetak (Kuštrin), Batistič, Radetič, Zot-ti, Zorzin, Kobal, Bagon (Bressan), Ferletič (Gobbo), Galliano (Bensa), Viturelli (Vizintin), Ferlez.
Mladost si je vse tri točke prisvojila šele na koncu srečanja z golom Vizintina, ki je izkoristil napako nasprotnikove obrambe. Mladost je že prvem polčasu zaigrala zelo koncentrirano in imela dve priložnosti s Ferlezom in Gallianom. Tudi v drugem delu domači igralci niso prepustili vajeti igre. Le nekaj minut po golu je bil Vižintin po podaji Galliana spet nevaren, a mu ni uspelo podvojiti izida. Ruda je edino resno priložnost imela pred iztekom zadnje minute, ko je zadela prečko. Zaradi izključitve trenerja Samba je ekipo vodil Viturelli, ki ima prav tako trenersko licenco in je bil včeraj tudi najboljši na igrišču. Zaradi lažjih poškodb sta igrišče morala zapustiti Devetak in Bagon.
HOKEJ NA ROLERJIH - Tržaški derbi v A1 -ligi
Poletovci niso bili kos Ederi
Že po prvem polčasu je bil na openskem Pikelcu rezultat 5:1 za goste
Polet Kwins ZKB - Edera 2:9 (1:5)
STRELCI: Battisti in De Iaco; Sotlar 2, Chiarandini 2, Sorrenti, Simsič, Kos, Trinetti in Rigoni.
POLET: Galessi, Viola, Acquafresca, Battisti, Berquier, P. Cava-lieri, Jugovic, Corazza, De Iaco, Fabietti, Facchini, G. Cavalieri, Poloni, Rebez, Sironich, Vocchi, trener Ferjanič.
EDERA: Riva, Pizzarello, Frizzer, Kos, Simsič, Rigoni, Ferro, Sor-renti, Trinetti, Widmnn, Sotlar, S. Chiarandini.
Kot je bilo pričakovati, je v prvem letošnjem tržaškem derbiju Edera na »Pikelcu« zanesljivo premagala mlado Poletovo postavo, ki se je proti favoriziranemu tekmecu požrtvovalno borila, kar pa ni bilo dovolj, da bi preprečila visok poraz. Po začetnih minutah je kazalo, da bodo varovanci trenerja Acija Ferjaniča doživeli pravo katastrofo, saj so gostje s Sorrentijem že po 18 sekundah povedli in nato po dveh minutah z odličnim Sotlarjem povečali vodstvo na 2:0. Poletovcem je tri minute pred koncem polčasa le uspelo z Battistijem doseči gol. Drugi polčas se je uspešno začel za gostitelje, ki so z Dorianom Deia-com znižali zaostanek na 2:5, več pa niso zmogli. Premoč gostov je bila očitna, saj so dali še štiri zadetke in zanesljivo zmagali. »Poraz je bil pričakovan, saj je Edera bolj izkušena ekipa. Naši fantje so se borili, bili so požrtvovalni, napravili pa so preveč napak, tako da je bil
poraz neizbežen. Sicer pa gotovo nismo mogli upati, da bi premaga-	Tržaški derbi na
li močno Edero. Sedaj je mimo niz težkih tekem, že v prihodnjem sre- Pikelcu je bil tudi čanju v Turinu nas čaka enakovreden nasprotnik. Upajmo, da bomo sinoči zelo borben le prišli do pozitivnega rezultata,« je po tekmi dejal Mojmir Kokoro-vec, ki je opustil igranje, pa še vedno trenira. (lako)
kroma
TV KOPER - Jutri
Nogometaši Krasa gostje Športela
Nogometni klub Kras bo jutri glavni protagonist oddaje Špor-tel (na TV Koper ob 22.30). Voditelj Malalan bo v studiu gostil športnega direktorja Gorana Ko-cmana, napadalca Radenka Kneže-viča (letos je dosegel že 7 golov) in trenerja mladincev Marina Kraglja. Gostje bodo med pogovorom o dosedanjih uspehih in načrtih prisluhnili tudi anketi o Krasu, ki so jo pripravili Športelovi sodelavci.
Oddajo bodo oblikovali tudi prispevki iz igrišč. Prvič letos je kamera obiskala hokejsko srečanje na Pikelcu, kjer sta se v derbiju A1-li-ge pomerila Polet in Edera. Sodel-vaci so pripravili še prispevek iz odbojkarske tekme CUS - Olympia moške C-lige, nogometne tekme Zarja Gaja - Piedimonte ter košarkarskega dvoboja med Jadranom in Rovigom.
Pogovoru z gosti bo sledila nagradna igra Poglej me v oči.
24 +
Nedelja, 1. novembra 2009
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
20.00 Tv Kocka: Priznanje Andragoške-ga Centra Slovenije Marti Kopun Košuta 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Dok.: Monsignor Paskval Gujon -Matajurski gospod nunanc, zadnji Čedermac, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
6.00	Aktualno: Quello che
6.30	Aktualno: Unomattina Week End
10.00	Aktualno: Linea verde Orizzonti
10.30	Aktualno: A sua immagine
10.55	Sveta maša, sledi Angelus
12.20	Aktualno: Linea verde
13.10	13.40, 15.45 Šport: Pole Position
13.30	Dnevnik
14.00	Avtomobilizem: Fl - VN Abu Dhabi
16.25	0.45 Vremenska napoved
16.30	Dnevnik L.I.S.
16.35	Variete: Domenica In - L'arena
17.25	Variete: Domenica In - 7 giorni (v.
P. Baudo)
18.50	Kviz: L'eredita (v. C. Conti)
20.00	Dnevnik in športne vesti
20.40	Kviz: Affari tuoi
21.30	Nan.: Pinocchio
23.20	Aktualno: Speciale Tgl
0.25	Nočni dnevnik in vremenska napoved
Rai Due
6.00 Dok.: Tunisia - II deserto che vive 6.25 Aktualno: L'avvocato risponde 6.35 Aktualno: Inconscio e magia 6.45 Variete: Mattina in famiglia 10.05 Aktualno: Culto Evangelico (domenica della Riforma) 11.00 19.00 Šport: Numero uno 11.30 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 20.30 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Motori 13.40 Vremenska napoved 13.45 Variete: Quelli che... aspettano 15.30 Variete: Quelli che il calcio e... (v.
S. Ventura) 17.05 Šport: Stadio sprint 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.05 Šport: 90° Minuto 19.30 Šport: Maratona - New York 21.05 Nan.: NCIS (i. M. Harmon, C. de Pablo)
21.50 Nan.: Criminal Minds 22.35 Šport: La domenica sportiva, sledi Domenica sprint
^ Rai Tre
6.00	1.50 Aktualno: Fuori orario
7.00	Variete: Aspettando e domenica papa
7.35	Aktualno: Mamme in blog
7.50	Variete: E' domenica papa
9.10	Glasb.: Il Gran Concerto (v. A. Greco)
9.40	Dok.: Timbuctu
11.15	Aktualno: Tgr Buongiorno Europa
11.45	Aktualno: Tgr RegionEuropa
12.00	Dnevnik in športne vesti
12.25	0.50 Aktualno: TeleCamere Salute
12.55	Aktualno: Racconti di vita
13.25	Aktualno: Passepartout
14.00	19.00, 23.25 Deželni dnevnik in
vremenska napoved
14.30	Aktualno: In 1/2 h
15.00	Dnevnik L.I.S.
15.05	Aktualno: Alle falde del Kiliman-giaro
18.00	Kviz: Per un pugno di libri
18.55	0.40 Vremenska napoved
20.00	Variete: Blob
20.10	Aktualno: Che tempo che fa
21.30	Aktualno: Report
23.40	Variete: Glob (v. E. Bertolino)
u Rete 4
6.30	Dnevnik: Pregled tiska
7.10	Nan.: Valeria medico legale
8.55	Nan.: Nonno Felice
9.30	Dok.: Artezip
9.35	Dok.: Magnifica Italia
10.00	Sveta maša
11.00	Aktualno: Pianeta mare
11.30 Dnevnik in prometne informacije 12.10 Aktualno: Melaverde 13.30 18.55 Dnevnik in vremenska napoved
14.05 Nan.: Le comiche di Stanlio e Ol-lio
14.40 Film: Toto e Carolina (kom., It., '54,
r. M. Monicelli, i. Toto) 15.50 17.20 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 16.35 Film: Dalle Ardenne all'inferno (voj., It., '67, r. A.D.Martino, i. F. Stafford, D. Bianchi) 19.35 Film: Il ritorno di Colombo (det.)
21.30 Nan.: Siska 22.30 Šport: Controcampo
Canale 5
8.00 8.50
9.45
11.00 12.30
13.00
14.00 18.50
20.00 20.40 21.30
22.40 23.40
Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved Jutranji dnevnik
Aktualno: Le frontiere dello spiri-to
Aktualno: Speciale Tg5 - La corsa dei santi
Finalmente arriva Kalle
13.40 Resničnostni show: Grande
Fratello
Dnevnik, vremenska napoved in Okusi
Variete: Domenica 5 (v. B. D'Urso) Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti)
Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la Domenica Film: Ocean's 13 (kom., ZDA, '07, r. S. Soderbergh, i. G. Clooney, Al Pacino)
Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved
Talk show: Maurizio Costanzo Show 25 anni (v. M. Costanzo, A. Signorini)
C/ Italia 1
7.00 7.55 10.55 11.50 12.25 13.00 13.50
14.45
16.40
18.30 19.00 19.20
21.25
Aktualno: Super Partes Risanke
Nan.: Xena - Principessa guerriera Šport: Grand Prix Dnevnik in športne vesti Šport: Guida al campionato Film: Catastrofe a catena (dram., ZDA, '04, r. D. Lowry, i. N. McKeon)
17.35, 20.15, 22.20, 0.40 Dnevnik -kratke vesti in vremenska napoved Film: Free Willy 3 - Il salvataggio (pust., ZDA, '97, i. J. Richter) Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Mr. Bean
Film: Wild Wild West (pust., ZDA, '99, r. B. Sonnenfeld, i. W. Smith) Film: 300 (zgod., ZDA, '07, r. Z. Snyder, i. G. Butler)
^ Tele 4
/
6.55	Film: Hanno fatto di me un criminale
8.30	Salus TV
8.40	Musa TV
8.50	Aktualno: Italia Economia
9.40	Super Sea
10.25	Incontri al caffe de la Versiliana
11.40	Aktualno: Rotocalco ADNKronos
12.00	Sv. maša in Angelus
12.25	Carnia, terra d'emozioni
12.45	Variete: Itinerari nascosti
13.10	Variete: Village
13.30	Attenti al cuoco
14.05	Camper magazine
14.30	Campagna amica
15.10	Borgo Italia
15.35	Dokumentarec: La grande stroria
16.15	Proza: Si racconta
17.30	Risanke
19.15	E domani e lunedi
23.00	Film: Spooky House
La 7
22.35 Dok. odd.: Spremnjamo svet z glasbo
23.25 Nad.: Deadwood (pon.)
Koper
6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije
7.00 Aktualno: Omnibus Week-end, sledi Omnibus Life Week-end 10.10 Aktualno: La settimana 10.35 Film: Un papero da un milione di dollari (kom., ZDA, '71, r. V. McE-veety, i. D. Jones) 12.30 0.50 Dnevnik in športne vesti 13.00 Nan.: Hardcastle & McCormick 14.00 Film: Dietro la porta chiusa (triler, ZDA, '48, r. F. Lang, i. J. Bernett, M. Redgrave) 16.00 Nan.: Mike Hammer 18.05 Film: Cinque settimane in pallone (pust., V.B., '62, r. I. Allen, i. R. Buttons, C. Hardwicke) 20.00 Dnevnik
20.30 Resničnostni show: S.O.S. Tata 21.30 Film: La via del West (western, ZDA, '67, r. A.V.McLaglen, i. K. Douglas) 23.40 Dok. odd.: Citta criminali
(t Slovenija 1
7.00
9.50
9.55 10.55 11.25 11.30 12.00 13.00
13.15
13.45 14.00
14.10 14.30 15.00 15.45 16.15 17.00 17.30 18.00
19.00 19.25 20.00 20.30 21.00 22.15 22.30 23.00 23.30
15.30 16.00
17.00 18.00 18.15 18.30 19.15 19.30 20.00 20.30 21.00
22.00 22.30
23.30
Dnevni program
Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Euronews Vas tedna
Trendovska oddaja: »Q« Sredozemlje
Srečanja v skupnosti Italijanov Dok. odd.: City folk Potopisi
Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem
22.00, 0.00 Vsedanes - Tv dnevnik
Tednik
Vesolje je...
Istra in...
Dokumentarec
Nedeljski športni dnevnik
Lynx magazin
Resna glasba
Biker explorer
i Tv Primorka
Kmetijska oddaja (pon.)
Glasb. odd.: Z Mojco po domače
(pon.)
Hrana in vino Duhovna misel (pon.) Tedenski pregled (pon.) Mavrica pogledov (pon.) Pravljica
Med Sočo in Nadižo Razgledovanja (pon.) Ob 1. novembru (pon.) Mali Vitez - posnetek dobrodelnega koncerta
Sodobna umetnost (pon.) Slovenski jezik med Muro in Dravo, 1. del Videostrani
23.45 Film: Resident Evil (srh., V.B., '02, i. M. Jovovich)
Ris. Nan.: Živ Žav Šport Špas Sv. maša Izvir(n)i Ozare (pon.) Obzorja duha Ljudje in zemlja
Poročila, vremenska napoved in športne vesti
W. A. Mozart: Requiem v d-molu, posnetek iz ljubljanske stolnice Sv. Nikolaja
14.10 Glasb. film: Maša za pokojne
14.25 Prvi in drugi (pon.)
15.00 Posnetek dobrodelnega koncerta:
Za prvo hišo hošpica 16.20 Dok. odd.: Slovenci v vojni 19141918
17.00 22.45 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.15 19.55 Slovenski tv film 18.25 Žrebanje Lota 18.40 Risanke
18.55 Dnevnik, vremenska napoved,
zrcalo tedna in športne vesti 19.50 Gledamo naprej, sledi Spet doma 21.35 Pa se sliš... s Slovenskim oktetom 21.50 Intervju: Dr. Jože Trontelj 23.15 Nad.: Kifeljc 0.40 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 01.11.1991 (pon.)
(t Slovenija 2
6.30 0.15 Zabavni infokanal 7.30 Skozi čas
7.40 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik
01.11.1991 8.00 Globus (pon.)
8.30 Koncert ob 60. obletnici FS Tine
Rožanc 9.40 Tranzistor (pon.) 10.20 Lynx magazin (pon.) 10.50 Slovenski magazin (pon.) 11.15 Turbulenca (pon.) 12.05 Polnočni klub (pon.) 13.45 Rad igram nogomet 14.20 Linz: rokometni turnir (M), Slovenija - Švica, prenos 16.00 Film: Moja mama (pon.) 17.45 Dok. film: Si, dokler si, potem te ni več (pon.)
18.35 Posnetek koncerta Giannija Rijav-
ca (pon.) 20.00 Dok. odd.: Kje je zid? 20.50 Nad.: Klan Pasquier 22.30 Glasb. odd.: Na utrip srca
RADIO TRST A
8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Rojana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Klasični utrinek; 10.35 Otroški kotiček; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Psi-hoterapevt B. Krapež in onkologinja M. Kle-višar; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo; 14.30 Nedeljskih sedem not; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba; 17.00 Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev;18.20 Dežurna glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.45 Kmetijska oddaja; 8.10 Gremo plesat; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.00 Kronika; 9.15 Pregled prireditev; 9.30 Radio je živ; 10.00 Nedelja z mladimi; 11.00 Reportaža o različnih religijah; 11.30 Torklja; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Pogovor s stanovalci obalnega doma upokojencev; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Večer večnozelenih; 22.30 Easy come, easy go....
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.30, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 10.00 Moje mnenje; 10.40 New entry; 11.00 7 dni; 13.00 Radio z vami; 14.00 Plesoči arhitekt; 1430-18.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 At-lantično pristanišče; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.15 Extra extra extra; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 Hot hits, 0.00 Prenos RS.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.55 Iz sporedov; 8.05 Igra za otroke; 8.45 Glasba za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.20 Nedeljsko popoldne; 16.30 Reportaža; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 14.20 Obvestila;
14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov; 18.55 Odpoved oddaje; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Drugi val.
SLOVENIJA 3
6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Sv. maša; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Glasba naša ljubezen; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Vokalno-instr. glasba; 20.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.0015.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan.
HOROSKOP_
& OVEN 21.3.-20.4.: Končno se spet dobro počutite. Čeprav se vam zdi, da bi lahko premikali gore, boste v vsakdanjem življenju večkrat neučinkoviti. K večji zbranosti bi precej pripomogla redna rekreacija.
/m^^t BIK 21.4.-20.5.: Preveč resno vzamete vsako besedo in zato ste pogosto prizadeti. Čustveno ste prenapeti, prav bi bilo, da se navadite redno sproščati tako, kot vam je pač najbolj všeč. Držite se urnikov!
jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Željni pozornosti boste v vsaki družbi. Tega vam nihče ne bo zameril, saj vam ne bo manjkalo duhovnosti, s katero boste znali ljudi razveseljevati. Le do partnerja boste kritični!
VAjf* RAK 22.6.-22.7.: Čaka vas ve«« liko dela. Čeprav ne bo šlo vse po načrtih, se bo na koncu dobro končalo. Tudi na denarnem področju vas bo spremljala sreča. Ljubezen: naredite vi prvi korak proti partnerju.
LEV 23.7.-23.8.: V vas se že
(^^r dalj časa kopiči energija, ki jo boste zdaj končno lahko sprostili. Sledite svojim interesom in bodite pri delu čim bolj ustvarjalni. Ljubezen: odnos s partnerjem bo ljubeč.
DEVICA 24.8.-22.9.: Občutek ^^ imate, da vsi od vas nekaj zahtevajo, vam kradejo energijo, nimate več časa niti zase. Bodite sami svoj gospodar! Če si ne boste sami vzeli nekaj svobode, vam je ne bo nihče dal.
VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Dela ^ ^ boste imeli čez glavo. Le težko se boste podrejali ukazom drugih, saj vas bo kar razganjalo od energije. Do drugih boste preveč pokroviteljski, kar vam ne bodo šteli v dobro.
SKORPJON 23.10.-22.11.: V
vašem ozvezdju so planeti, ki vam bodo prinesli veliko energije. Dnevi ne bodo več neopazno drveli mimo vas, ampak si boste znali pričarati tudi nekaj nepozabnih trenutkov.
Av STRELEC 23.11.-21.12.: Zajadrali ste v nekoliko bolj mirno obdobje. Če pred časom niste dobro vedeli, kako krotiti svojega nemirnega duha, si lahko zdaj oddahnete. Pri investicijah bodite previdni.
KOZOROG 22.12.-20.1.: Spoznali boste veliko ljudi, ki vam bodo pripravljeni pomagati in vam svetovati, toda raje se ravnajte po svoji vesti. Pomembno je, da v tem obdobju prisluhnete željam svojega srca.
f « VODNAR 21.1.-19.2.: Ne bodite osorni do ljudi, ki vam veliko pomenijo. Prišel je pravi trenutek, da se z nadrejenimi pogovorite o svojih vizijah. Z malo taktnosti vam bo uspelo speljati vodo na svoj mlin.
RIBI 20.2.-20.3.: Obveznostim ne bo ne konca in ne kraja. Več ko boste naredili zdaj, bolje se boste počutili v prihodnje. Vzemite pa si nekaj časa tudi zase, saj boste pri delu bolj učinkoviti, če boste spočiti.
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 1. novembra 2009
25

18.40 20.25
20.30 20.50
Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
Čezmejna Tv: Primorska Kronika Tv Kocka: Videofleš - Langa: Za svobodo divjega srca Deželni TV dnevnik Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.00	Aktualno: Euronews
6.05	Aktualno: Anima Good News
6.10	Nan.: Dieci storie di bambini
6.30	Dnevnik, vremenska napoved in
prometne informacije
6.45	Aktualno: Unomattina
10.00	Aktualno: Verdetto finale
11.00	Aktualno: Occhio alla spesa
11.25	17.00 Dnevnik in vremenska napoved
12.00	Variete: La prova del cuoco
13.30	Dnevnik in gospodarstvo
14.10	Variete: Festa italiana
16.15	Aktualno: La vita in diretta
16.50	Dnevnik - Parlament
18.50	Kviz: L'eredita (v. C. Conti)
20.00	23.05 Dnevnik
20.30	Kviz: Affari tuoi
21.10	Nan.: Pinocchio
^ Rai Due
6.00 Aktualno: Cercando cercando 6.20 Aktualno: Tg2 Zdravje 6.25 19.00 Talent show: X Factor (v. Marco Castoldi)
6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.30 Aktualno: Sorgente di vita 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri (v. G. Magal-
li, A. Volpe, M. Cirillo) 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: Il fatto del giorno (v. M. Setta)
14.45 Aktualno: Italia sul Due (v. L.
Bianchetti, M. Infante) 16.10 Nan.: La signora del West 17.00 Nan.: Las Vegas 17.20 Nan.: Due uomini e mezzo 18.05 Dnevnik - kratke vesti, vremenska
napoved in športne vesti 18.30 Aktualno: Tg2 Notizie 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 23.10 Dnevnik 21.05 Dok.: Voyager - Ai confini della co-
noscenza (v. R. Giacobbo) 23.25 Dok.: La Storia siamo noi
V" Rai Tre
6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.15 Dok.: La Storia siamo noi 9.15 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.20 Aktualno: Cominciamo Bene - Prima, sledi Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in
športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Shukran 12.45 Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Vento di passione 14.00 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis
15.10	Dnevnik - kratke vesti
15.15	Variete: Trebisonda
16.00	Aktualno: Tg3 GT Ragazzi
16.10	Aktualno: Huntik
16.35	Variete: Melevisione
17.00	Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo
18.10	Vremenska napoved
20.00	Variete: Blob
20.10	Nad.: Le storie di Agrodolce
20.35	Nad.: Un posto al sole
21.05	Dnevnik
21.10	Aktualno: Chi l'ha visto? (v. F.
Sciarelli)
23.10	Šport: Replay
Rete 4
Nan.: Tutti amano Raymond Nan.: Quincy Nan.: Hunter Nad.: Bianca Nan: Giudice Amy Dnevnik in prometne informacije Nan: Wolff - Un poliziotto a Berli-no
12.30 Nan.: Un detective in corsia 13.30 18.55 Dnevnik in vremenska napoved
14.05 Aktualno: Popoldanski Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.10 Film: I signori della truffa (triler, ZDA, '92, r. P.A.Robinson, i. R. Redford)
16.50 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Nan.: Julie Lescaut 23.15 Film: Black Hawk Down (zgod., ZDA, '01, r. R. Scott, i. J. Hartnett)
"-V
SLACK HAWK DCWN
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa-
nicucci, C. Brachino) 9.55 14.05 Resničnostni show: Grande
Fratello pillole 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okusi, vremenska napoved
13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Resničnostni show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B.
D'Urso) 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti)
20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. E. Greggio, E. Iacchetti)
21.10 Resničnostni show: Grande Fratel-lo
0.20 Variete: Mai dire Grande Fratello
v Italia 1
6.10	Nan.: Still Standing
6.30	13.40, 17.45 Risanke
8.55	Nan.: Happy Days
9.30	Nan.: A-Team
10.20	Nan.: Starsky & Hutch
11.20	Nan.: The Sentinel
12.15	Aktualno: Secondo voi
12.25	18.30 Dnevnik in športne vesti
15.20	Nan.: Gossip Girl
16.20	Nan.: Il mondo di Patty
17.10	Nan.: iCarly
19.30	Nan.: La vita secondo Jim
20.05	Risanke: Simpsonovi
20.30	Kviz: Prendere o lasciare
21.10 Film: Shooter (akc., ZDA, '07, r. A.
Fuqua, i. M. Wahlberg) 22.15 0.15 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.45 Film: Resident Evil: Apocalypse (srh., ZDA, '04, i. M. Jovovich)
Tele 4
7.00 8.30, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02
Dnevnik 8.05 Storie tra le righe 9.35 Film: Maria Goretti (r. G. Base, i. M.
Bonetti, F. Insinna, C. Koll) 11.35 Variete: Camper Magazine 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.10 Variete: Village 13.10 Videomotori 14.05 Aktualno: ...Animali amici miei 14.35 Udin e Conte 17.00 Risanke
19.00 Šport: Nogomet, Triestina 20.05 Šport: Nogomet, Udinese 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Nogometna tekma: Triestina - Torino
23.45 Nad.: Cold Squad
LA
6.00
7.00
10.10
10.25 11.30 12.30 13.00 14.00
16.05 17.05
19.00 20.00 20.30 21.10 23.40
La 7
Dnevnik, horoskop in prometne informacije
Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life
Punto Tg, sledi Due minuti in un libro
Nan.: Matlock
Nan.: L'ispettore Tibbs
Dnevnik in športne vesti
Nan.: Hardcastle & McCormick
Film: Zitti e mosca (kom., It., '91,
r.-i. A. Benvenuti)
Nan.: Stargate Sg-1
Dok.: Atlantide - Storie di uomini
e di mondi
Nan.: The District
0.35 Dnevnik
1.00 Aktualno: Otto e mezzo Aktualno: L'infedele Aktualno: Reality
(T Slovenija 1
6.30	Utrip (pon.)
7.00	1.35 Zabavni infokanal
8.30	Otr. serija: Mulčki (pon.)
8.55	Žogarija (pon.)
9.20	Šport Špas (pon.)
9.45	Dok. film: Mladi znajo pomagati (pon.)
10.20	To bo moj poklic (pon.)
10.45	Sobotno popoldne
12.35	Kaj govoriš = So vakeres? (pon.)
12.50	Koncert ob 60. obletnici FS Tine
Rožanc (pon.)
13.30	Slovenci v Italiji (pon.)
14.20	Iz arhiva TVS - Tv dnevnik
02.11.1991 (pon.)
15.15	Osmi dan (pon.)
15.45	Ars 360 (pon.)
16.00	Slovenski magazin (pon.)
16.30	Rad igram nogomet (pon.)
17.00	Prvi in drugi (pon.)
17.30	To bo moj poklic
18.00	Nad.: Pariz (zadnji del, pon.)
19.15	Dok. odd.: Ime mi je Lidija (pon.)
20.00	0.30 Dok. odd.: Domovina - štiri
podobe ameriških indijancev
21.00	Studio City
22.00	Šport: Pozdrav Afriki
22.30	Knjiga mene briga
22.50	Dok. odd.: City Folk
23.15	Film: Bilo jih je pet
(t Slovenija 2
6.30 1.35 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.30 Otr. serija: Mulčki (pon.) 8.55 Žogarija (pon.) 9.20 Šport Špas (pon.) 9.45 Dok. film: Mladi znajo pomagati (pon.)
10.20 17.30 Izobraževalna serija: To bo
moj poklic (pon.) 10.45 Sobotno popoldne 12.35 Kaj govoriš = So vakeres? (pon.) 12.50 Koncert ob 60. obletnici FS Tine
Rožanc (pon.) 13.30 Slovenci v Italiji (pon.) 14.20 Iz arhiva TVS: TV Dnevnik
02.11.1991 15.15 Osmi dan (pon.) 15.45 Ars 360 (pon.) 16.00 Slovenski magazin (pon.) 16.30 Rad igram nogomet (pon.) 17.00 Prvi in drugi (pon.) 17.30 To bo moj poklic 18.00 Dok. serija: Pariz (pon.)
19.15 Dok. odd.: Ime mi je Lidija (pon.) 20.00 0.35Dok. odd.: Domovina - štiri podobe ameriških indijancev 21.00 Studio city
22.00 Nogometna oddaja: Pozdrav Afriki
22.30 Knjiga mene briga (pon.) 22.50 Dok. odd.: City Folk 23.15 Film: Bilo jih je pet
Koper
13.45 14.00
14.20 14.30 15.00 15.30 16.05 16.35 17.05 17.25 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 19.50 20.00 20.30 21.00 22.15 22.30
Dnevni program
Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Euronews
Vsedanes - vzgoja in izobraževanje Zoom
Lynx magazin Vesolje je ... Tednik
Avtomobilizem Istra in...
23.20 Športna mreža 23.55 Vremenska napoved 23.00 Primorska kronika 22.00 Vsedanes - TV Dnevnik Športne vesti Kuharski recepti Kino premiere Sredozemlje Artevisione
Meridiani - aktualna tema Vzhod - Zahod Športel
Tv Primorka
9.00 10.00 Novice 9.05 19.00, 23.30 Mozaik 10.05 16.40 Hrana in vino (pon.) 11.00 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Video-
strani z novicami 17.10 Kultura: Medana v atmosferi pesnikov, poezije in vina 17.40 Koncert: Slavko Ivančič, 1. del (pon.)
20.00 23.00 Dnevnik Tv Primorka, šport
in vremenska napoved 20.30 Športni ponedeljek 21.30 Šport
22.30 Rak imunaska terapija 0.30 Videostrani
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik, sledi Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Radio paprika; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Psihoterapevt B. Krapež in onkologinja M. Klevišar; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbeni slovarček; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 Pod dresom; 12.00 Predstavitev za osebnost Primorske; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Prireditve; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio je živ; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Sotočja; 21.00 Indie ni Indija; 22.30 Radio Kažin.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Leto šole; 9.33 Zgodbe dvonožcev; 10.33 Ameriška duša; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Chiachieradio; 14.00 Proza; 14.45 Reggae in pillole; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Giulianine note; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvonožcev in ne; 22.30 Leto šole; 23.00 The magic bus; 0.00 RS SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2
5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 9.15 Na val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.05 Teren; 11.00 Ime tedna; 11.35 Obvestila; 12.20 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Telstar; 17.45 Šport; 18.00 Povzetek imena tedna; 18.05 Hip hop; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Cedera-ma; 20.30 Top albumov; 21.00 Vzhodno od ro-cka; 21.30 Glasba za prave moške; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 V soju žarometov.
SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.40 Kulturni globus; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogledi na sodobno znanost; 13.30 Intermezzo; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 S knjižnega trga; 17.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Dnevnik; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ)
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
26
Nedelja, 1. novembra 2009
DNEVNE NOVICE
/
BERLIN - Trije nekdanji predsedniki so se srečali ob obletnici
Kohl, Gorbačov in Bush st. dvajset let po Berlinskem zidu
Nemški predsednik Horst Köhler se je zahvalil nekdanjim predsednikom ZDA, SZ in ZRN
BERLIN - V Berlinu so se včeraj zbrali bivši predsednik ZDA George Bush starejši, zadnji sovjetski voditelj Mi-hail Gorbačov ter nekdanji nemški kancler Helmut Kohl, da bi počastili spomin na padec Berlinskega zidu. Slovesnosti se je udeležil tudi sedanji nemški predsednik Horst Köhler, ki se je ob tej priložnosti zahvalil Gorbačovu, Bushu in Kohlu.
Nekdanji voditelji, ki veljajo za ključne osebnosti prelomnega leta 1989, so se v luči slovesnosti pred 20. obletnico padca Berlinskega zidu zbrali na prireditvi z naslovom Padec zidu in združitev -zmaga svobode, ki jo je v gledališču Friedrichstadtpalast organiziral sklad Konrada Adenauerja, prvega zveznega kanclerja Zahodne Nemčije.
Kohl se je ob tem spomnil zaslug nekdanjih partnerjev, Busha in Gorba-čova, ki sta pripomogla k padcu zidu in ponovni združitvi Nemčije. Dejal je, da je bilo sodelovanje z Bushem in Gor-bačovom v tistem času »sreča«, izrazil pa je tudi zadovoljstvo, da je zaupanje med temi tremi državami v preteklih letih naraslo.
»Imam vse razloge, da sem pri vseh težavah ponosen. Nimam ničesar boljšega, na kar bi lahko bil ponosen, kot je nemški narod,« je dejal in dodal, da so Nemci svojo enotnost »dosegli skupaj, pogumno in miroljubno«, kar ni bilo tako samoumevno.
Sedanji nemški predsednik Köhler pa se je Gorbačovu, Bushu in Kohlu zahvalil za opravljeno delo. »Ti trije možje so bili veliki možje. Države potrebujejo patriote, ki spoštujejo tudi druge države,« je dejal Köhler. »Zahvaljujem se vam v imenu Nemcev in - mislim, da lahko tako rečem - v imenu vseh drugih držav,« je še dejal nemški predsednik, ki se je ob tem zavzel za krepitev dialoga med Evropsko unijo in Rusijo.
Prireditve so se udeležili tudi nemška kanclerka Angela Merkel in drugi politiki tedanjega časa, med njimi nekdanja predsednika poljske in madžarske vlade, Tadeusz Mazowiecki in Miklos Nemeth.
78-letni Gorbačov, 85-letni Bush in 79-letni Kohl spadajo med ključne figure leta 1989, ki je 9. novembra prineslo padec Berlinskega zidu, simbola železne zavese, in tudi padec komunizma.
Izmed tedanjih voditeljev štirih tedaj najmočnejših držav, ZDA, Sovjetske zveze, Francije in Velike Britanije, sta v Berlinu manjkala le pokojni nekdanji francoski predsednik Francois Mitterand in bivša britanska premierka Margaret Thatcher. (STA)
Z leve: Gorbačov, Bush st. in Kohl
ansa
AFGANISTAN - Zahteva zamenjavo volilne komisije
Abdulah grozi z bojkotom drugega kroga volitev
KABUL/ABU DABI - Kandidat za afganistanskega predsednika Abdulah Abdulah bo bojkotiral drugi krog volitev, če sedanji predsednik Hamid Karzaj do konca dne ne bo ugodil njegovim zahtevam glede odprave nepravilnosti na volitvah, so včeraj sporočili iz Abdulahovega volilnega štaba. Abdulah bo svojo odločitev sporočil danes.
"Ne bomo sodelovali na predsedniških volitvah, ki bodo netransparent-ne in nepoštene," je povedal član Ab-dulahovega volilnega štaba Ahmad Be-zad. Abdulah bo svojo odločitev o bojkotu sporočil danes dopoldne na novinarski konferenci.
Abdulah je v ponedeljek sicer zahteval odstavitev vodje afganistanske neodvisne volilne komisije Azizulaha Ludina, vendar je Karzaj njegovo zahtevo zavrnil. Komisija je po navedbah Abdulaha zaradi Ludina izgubila vso verodostojnost, zato bi ga moral zamenjati drug član komisije. Volilno komisijo je imenoval Karzaj, Ludin pa je bil nekdaj
Abdulah Abdulah
ansa
njegov svetovalec. V preteklosti je že bil tarča kritik organizacij za človekove pravice, ker naj bi deloval pristransko v korist Karzaja.
Na sporočilo Abdulaha o morebitnem bojkotu drugega kroga volitev se je že odzvala ameriška državna sekretarka Hillary Clinton, ki je po obisku Pakistana že prispela v Abu Dabi v Združenih Arabskih Emiratih. Na vprašanje novinarjev, ali bi drugi krog volitev, v katerem bi v primeru bojkota Ab-dulaha sodeloval le en kandidat, vodil
do legitimne vlade, je Clintonova pojasnila, da takšni primeri "niso nepre-cedenčni" in da se zgodijo tudi v ZDA in drugih državah.
"To vidimo tudi v lastni državi, ko se eden od kandidatov odloči, da iz kakršnih koli razlogov ne bo nadaljeval z bojem. Mislim, da to ni povezano z legitimnostjo volitev," je dejala Clintonova, ki napovedi Abdulaha ni želela komentirati. "Ne bom komentirala tega, kar bi lahko storil eden od kandidatov. To je osebna odločitev, ki bi jo lahko sprejel ali tudi ne," je novinarjem še dejala Clintonova.
Ameriška državna sekretarka naj bi se sicer v luči prizadevanj za oživitev bližnjevzhodnega mirovnega procesa v Abu Dabiju sešla s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom, nato pa odpotovala na pogovore v Izrael.
Na drugem krogu predsedniških volitev, ki bodo 7. novembra, sta kandidata samo Karzaj in Abdulah. (STA)
Berlusconi svojega mesta ne bi zapustil niti po obsodbi
RIM - Ko bi ga obsodili, predsednik vlade Silvio Berlusconi ne bi odstopil. Prepričan pa je, da bo obsodbo proti odvetniku Davidu Millsu razveljavilo kasacijsko sodišče. Premier je v pogovoru z novinarjem Brunom Vespo (intervju bo objavljen v knjigi Donne di cuori) povedal, da še vedno zaupa v obstoj resnih sodnikov, ki izrekajo pravične razsodbe. »Ko bi me obsodili na enem od teh procesov, bi bili priča takemu sprevračanju resnice, da bi se ravno zaradi tega počutil dolžnega ostati na svojem mestu in ščititi demokracijo ter pravno državo,« je Berlusconi dejal Vespi. Na novinarjevo vprašanje o mednarodni medijski kampanji proti italijanskemu premierju, je Berlusconi povedal, da se je vse skupaj začelo pri Re-pubblici in skupini Espresso, nato pa se kampanja razširila na prijateljske časopise in novinarje.
Casini odpira vrata Rutelliju, oba kritizirata Severno ligo
RIM - Francesco Rutelli je včeraj v dnevniku Corriere della sera dokončno najavil, da zapušča Demokratsko stranko. Vodja sredinske stranke UDC Pierferdi-nando Casini je novico komentiral z zadovoljstvom in napovedal, da je skupna pot z Rutellijem mogoča. Včeraj sta na posvetu fundacije Liberal oba napadla Severno ligo. Rutelli je dejal, da Severna liga ni samo folklora, saj ima veliko moč v sedanji vladi, nasprotuje pa vrednotam, ki so prinesle do zedinjenja Italije. Casi-ni je podčrtal, da stranka UDC na prihodnjih deželnih volitvah ne bo podprla nobenega predsedniškega kandidata iz vrst Severne lige.
Westerwelle v Varšavi na prvem obisku v tujini
BERLIN - Novi nemški zunanji minister Guido Westerwelle je včeraj prispel na Poljsko, ki jo je izbral za svoj prvi uradni obisk v tujini. V Varšavi se je srečal s tamkajšnjim kolegom Radoslawom Sikor-skim, s katerim sta govorila o odnosih med državama ter o evropski varnostni in energetski politiki, so sporočili viri v Varšavi. Westerwelle se je včeraj sestal še s poljskim predsednikom Lechom Kaczynskim. Odločitev novega zunanjega ministra, da za svoj prvi obisk v tujini izbere sosednjo Poljsko, bi lahko pripomogla k izboljšanju v odnosih med državama, ki so bili zaradi vprašanj, povezanih z drugo svetovno vojno, v preteklosti pogosto napeti. Novoizvoljeni nemški politiki v skladu s tradicijo za prvi obisk v tujini ponavadi izberejo Francijo. Tako je storila tudi nemška kanclerka Angela Merkel, ki je že nekaj ur po izvolitvi na položaj kanclerke v sredo odpotovala v Francijo, nato pa se je v četrtek in petek v Bruslju udeležila vrha Evropske unije. Francosko prestolnico naj bi Westerwelle obiskal v ponedeljek. (STA)
PAKISTAN - Tudi včeraj atentat
Vojska nadaljuje ofenzivo proti talibanom
ISLAMABAD - V eksploziji ob cesti podstavljene bombe na severozahodu Pakistana je bilo včeraj ubitih sedem pakistanskih vojakov, enajst pa ranjenih, so sporočile tamkajšnje oblasti. Do novega napada je prišlo v času, ko državo pretresajo samomorilski napadi, pakistanska vojska pa ob meji z Afganistanom nadaljuje ofenzivo proti islamskim skrajnežem.
Incident se je zgodil v plemenskem okrožju Kiber, 15 kilometrov zahodno od Pešavarja. V napadu sta bili uničeni tudi dve vozili, s katerimi so pakistanskim vojakov prevažali hrano, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Skozi Kiber poteka glavna prevozna pot do meje z Afganistanom, kjer je pakistanska vojska sredi oktobra začela novo ofenzivo proti islamskim skrajnežem. Plemensko območje na severozahodu Pakistana je namreč postalo zatočišče za mnoge talibanske bojevnike, ki so po ameriški invaziji na Afganistan leta 2001 pobegnili iz te države.
Ameriška državna sekretarka Hil-
lary Clinton, ki je v petek končala tridnevni obisk v Pakistanu, je pakistanske oblasti v okviru obiska sicer opozorila, da se morajo boriti tudi proti mednarodni teroristični mreži Al Kaida. Dejala je, da bodo morale oblasti po končani operaciji v Južnem Vaziristanu "poskušati izkoreniniti tudi druge teroristične skupine ali pa se bomo znova soočali z istimi grožnjami".
Pakistanski predsednik Asif Ali Zardari je v očitnem odzivu na njen poziv v nagovoru članom svoje Pakistanske ljudske stranke v petek zagotovil, da bodo ofenzivo ob meji z Afganistanom nadaljevali, vse dokler ne bodo uničili zadnjega skrajneža, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Pakistan je v zadnjem mesecu pretreslo več samomorilskih napadov, najbolj krvav po letu 2007 pa se je zgodil v sredo, na dan prihoda Clintonove v državo, ko je na tržnici v Pe-šavarju eksplodiral avtomobil bomba, pri čemer je življenje izgubilo več kot sto ljudi. (STA)
NEAPELJ
Deklica podlegla gripi A
NEAPELJ - Komaj 11-letna deklica je umrla za posledicami nove gripe. Novico je včeraj sporočilo odborništvo za zdravstvo Dežele Kampanije, deklica pa je podlegla bolezni že dan prej v bolnišnici Santobono, kamor so jo prepeljali nekaj dni prej na zdravljenje. Od septembra je v Neaplju za gripo vrste A umrlo že šest ljudi, v Italiji dvanajst, E.D., kot se je imenovala deklica, pa je prva žrtev te bolezni med otroki.
Zdravstveno stanje nesrečne deklice se je zelo hitro poslabšalo. V sredo jo je obšla vročina, pediater je svetoval običajno zdravljenje proti gripi, a vročina je skokovito narasla. V četrtek so jo prepeljali v bolnišnico v Scafati, v petek v bolnišnico Santobono, kamor je prispela v kritičnem stanju. Štirideset minut po prihodu v bolnišnico je umrla.
NEAPELJ - Po objavi posnetka z umorom
Ugotovili istovetnost morilca iz Neaplja
NEAPELJ - Objava videoposnet-ka o umoru na ulici v neapeljski četrti Sanita je obrodila zaželene sadove. Preiskovalci so ugotovili istovetnost človeka, ki je 3. maja letos s pištolo hladnokrvno ustrelil moškega in se nato mirno oddaljil s kraja umora. Morilec naj bi bil star 30 let, iz kraja Secon-digliano in je bil v preteklosti že obsojen zaradi drugih kaznivih dejanj. Imena niso sporočili, ker ga še iščejo. Izginil je neznano kam, verjetno je po objavi videoposnetka zaslutil, da ga bo kdo prepoznal.
Javno tožilstvo se je odločilo za objavo posnetka prav z namenom, da bi prebili zid molka, ki je privedel preiskavo o umoru v slepo ulico.
Vodja oddelka za boj proti kamo-ri Sergio Amato je včeraj zaslišal tudi moškega, ki se je nahajal na kraju umora nekaj trenutkov pred prihodom morilca. Ta je zanikal vpletenost v umor, tam se je nahajal le po naključju, se je izgovoril. Preiskovalci ga niso vpisali v seznam preiskovanih oseb.
/
PRIREDITVE
Nedelja, 1. novembra 2009
27
GLEDALIŠČE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Rossetti
Od petka, 6. do nedelje, 15. novembra
/ Alberto Savinio: »Capitano Ulisse«. Režija Giuseppe Emiliani. Urnik: v petek, 6. in v soboto 7. ob 20.30, v nedeljo, 8. in v torek, 10. ob 16.30, od srede, 11. do sobote, 14. ob 20.30 ter v nedeljo, 15. novembra ob 16.30.
Od srede, 11. do sobote, 14. novembra / Maria Letizia Compatangelo: »To be or not to be«. Nastopajo Giuseppe Pambieri in Daniela Mazzucato, režija Elisabetta Courir.
Dvorana Bartoli
Marco Martinelli in Ermanna Monta-nari: »Overtutre alcina«. Urnik: od jutri, 2. do sobote,7. novembra ob 21.00 ter v nedeljo, 8. novembra ob 17.00.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	petek, 6. novembra ob 20.45 / prevzeto biografiji Ondine Petani: »E' bello vivere liberi«.
GORICA
Kulturni Dom
V	soboto, 7. novembra ob 20.30 / »Sac-co e Vanzetti«; nastopa teater "Città di Trento".
_SLOVENIJA_
LJUBLJANA
SNG Drama
Veliki oder
V	petek, 6. novembra ob 19.30 / Thomas Middleton, William Rowley: »Pre-menjave«.
Mala drama
Jutri, 2. in v sredo, 4. novembra ob 20.00 / Milena Makarovic: »Barčica za punčke«.
V	torek, 3. novembra ob 20.00 / Ya-
smina Reza: »Bog Masakra«.
V	četrtek, 5. novembra ob 20.00 / Samuel Beckett: »Gledališka skica II igra«.
Mestno gledališče ljubljansko
Veliki oder
Jutri, 2., v torek, 3., in v sredo, 4. novembra ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Reklame, Seks in Požrtja«.
V	torek, 3. novembra ob 9.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura«.
V	četrtek, 5. novembra ob 19.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - nekateri so za vroče«.
V	petek, 6.novembra ob 10.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - nekateri so za vroče«.
V	soboto, 7. novembra ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Reklame, Seks in Požr-tja«.
Mala scena
V	torek, 3. novembra ob 15.00 in ob 17.30 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«.
V	soboto, 7. novembra ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«.
Cankarjev dom
Slovensko Mladinsko Gledališče
V	torek, 3. in v nedeljo, 8. novembra ob 20.00 Dvorana Duše Počkaj / David Harrower: »Črni kos«, režija: Rene Maurin, nastopata: Ivan Babic in Janez Starina.
Šentjakobsko gledališče
V	torek, 3. novembra ob 19.30 / M. Grgic: »Zbudi se Katka« (komedija); režija Boris Kobal.
MARIBOR - 6. mednarodni festival DokMa
Vpogled v družbeno tkivo skozi 80 dokumentarnih filmov
MARIBOR - Od jutri do 8. novembra bo v Mariboru potekala 6. izdaja mednarodnega festivala dokumentarnega filma - DokMa. Festival nadaljuje s tradicijo oživitve čez leto zaprtih mariborskih mestnih kinodvoran Partizan in Udarnik in podpira neodvisno produkcijo kulturnega središča Pekarna. Ključni namen festivala je prikaz družbeno ozaveščenih dokumentarnih filmov ter raznolikih vizij resničnosti, ki jih ponujajo, so zapisali organizatorji.
Na festivalu bodo v šestih sekcijah prikazali več kot 80 kratkih, srednje-metražnih in celovečernih dokumentarnih filmov. Dve sekciji bosta tekmovalni. Za nagrade školjka trikotničarka se bodo v kategorijah kratko-, srednje-in dolgometražnih izdelkov potegovali dokumentarci mladih evropskih avtorjev iz Medregionalnega programa.
V	ospredju bo podelitev nacionalnih nagrad za najboljše slovenske dokumentarce - lokvanja za kratki dokumentarni film, lokvanja za srednjeme-tražni dokumentarni film in zlatega lokvanja za dolgometražni dokumentarec. Zmagovalce bodo razglasili v soboto, 7. novembra, ob 20. uri v kinu Partizan, so za STA povedali organizatorji.
V	sklopu Etno DokMa bodo prikazali dokumentarce na temo etnično-sti in kulturne raznolikosti z vsega sveta, glavni program prinaša najboljše svetovne dokumentarce, retrospektiva pa bo letos posvečena Jorisu Ivensu. Pri-
Zmagovalce bodo razglasili 7. novembra v mariborskem kinu Partizan
pravili so tudi program filmov, ki so jih izmenjali s partnerskimi festivali.
Filme za DokMo je letos izbrala glavna selektorica in vodja festivala Saša Goropevšek s pomočjo članov Dok-Mine ekipe. Del selekcije netekmoval-nih kategorij pa je plod sodelovanja z amsterdamskim Filmmuseumom ter nekaterimi festivali.
V sklopu DokMe 2009 bo delavnica dokumentarnega filma Dokus pod mentorstvom Marka Cvejica. Z njo že-
lijo organizatorji mlade, učitelje in druge ljubitelje dokumentarnega filma spodbuditi h kreativnemu avtorskemu izražanju ter k razvijanju konceptualnih in tehničnih veščin.
Poleg glavnih festivalskih lokacij v Mariboru bodo v času festivala letos prvič organizirane DokMa Antena projekcije v celjskem Kinu Metropol, ljubljanski kinoteki in koprskem Mladinskem kulturnem in socialnem centru (MKSC).
Farič s koreografijo o srhu in letenju
LJUBLJANA - Po letu 2006 se priznani koreograf Matjaž Farič ponovno vrača na oder Cankarjevega doma. V četrtek, 5. novembra, ob 20. uri se v Linhartovi dvorani obeta premiera predstave SRH Zvok na koži s petimi plesalkami in praizvedbo novega slovenskega glasbenega dela Milka Lazarja. Glasbo bo v živo izvajal SToP - slovenski tolkali projekt. Na odru bodo nastopili plesalke Rosana Hribar, Kaja Janjič, Manca Krnel, Ana Mrak in Mateja Rebolj, zasedba SToP in pianist Milko Lazar. Farič je o predstavi, ki je nastala v produkciji njegovega zavoda Flota, zapisal: »Srečata se in razdelita svet na moški in ženski del. V razpoki sveta se najdeta. Navdih požene palico, ki udari ob predmet. Moški poganja zvok, žensko telo ga sprejema. Na vibrirajoči koži nastaja glasba in se prelije v premik. Premakne se telo, premakne se zavest, premik postane ples. Ritem se prelomi in nekaj parov oči spremlja kako se zobje zarijejo v trdo skorjo. V ustih se razlije okus in v čeljusti se zapiči krč. Njen pogled se ustavi na površini, po kateri padajo udarci. Njegova roka jih natančno odmerja, zato se ona zlahka znajde v času. Ko mine čas, se spogledata in slovesno priklonita. Nato pozabita drug drugega.« Udarec na boben v človeku vzbudi srh. Več je udarcev in bolj so ritmično kompleksni, bolj se srh spreminja v lahkotni občutek letenja. Takšno vzdušje predstave bo bistveno določala glasba, ki je v osnovi suitna oblika zaporednih zvočnih slik ali atmosfer.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Rossetti
Tržaško koncertno društvo
Adrian Grant: »Thriller live« / Režija in koreografije od Garyja Lloyda. Urnik: od torka, 3. do četrtka, 6. ob 20.30 ter v soboto, 6. in v nedeljo, 8.novembra ob 16.00 in ob 20.30.
V	ponedeljek, 9. novembra / »Quar-tetto Sine Nomine z A. Pay - Klarinet«. Program: W.A. Mozart - Quintetto K581; H. Dutilleux - "Ainsi la nuit" za loke; J. Brahms - quintetto op. 15.
Gledališče Verdi
V	torek, 3. novembra ob 18.00 dvorana Tripcovich / »Concerto di San Giu-sto«, koncert v okviru 90 letnice ustanovitve pihalnega orkestra Verdi.
V	sredo, 4. in v četrtek, 5. novembra ob 20.30 dvorana Tripcovich / Giaco-mo Puccini: »Gianni Schicchi«.
■ WUNDERKAMMER
Festival antične glasbe
V	petek, 6. novembra ob 20.30 Chiesa della Beata Vergine del Rosario / »Te-nebrae factae sunt«. Nastopa ansambel Odhecaton: Alessandro Carmignani, Raoul Le Chenadee. Gianluigi Ghi-ringhelli - controtenori; Fabio Furna-ri, Mauro Collina, Vincenzo Di Donato - tenori; Mauro Borgioni - bariton; Giovannni Dagnino, Philippe Roche -basi; dirigent Paolo Da Col.
■ WUNDERGARTEN
Glasovi geta
V	četrtek, 12. novembra ob 20.30 /
»Magnificat anima mea«. Nastopata Sabina Maculli - sopran in Alessandra Sagelli - orgle. TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	četrtek, 5. novembra ob 20.45 / Ka-
tia & Marielle Labeque: »Iberia / Bolero«.
_SLOVENIJA_
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	nedeljo, 1. v ponedeljek 2. in v sredo, 3. novembra, ob 20.00Gallusova
dvorana / bo nastopala skupina »Perpetuum & The real group« is Švedske pod okvirom Vokal Extravaganza 2009.
Od četrteka, 5. do sobote, 7. novembra ob 20.00 Linhartova dvorana / »SRH Zvok na koži«. Glasba Milko Lazar, koreograf Matjaž Farič.
V	sredo, 11. novembra ob 19.30Gallu-sova dvorana / Nastopa Simon Trpče-ski - klavir.
RAZSTAVE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto.
Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost.
Grad Sv. Justa: do 4. novembra je na ogled razstava »Srbi v Trstu 1751 -1914«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00.
Kavarna Tommaseo: do 4. novembra razstavlja umetnik Boris Zuljan in sicer dela iz »tržaškega okolja«.
V	Vili Revoltella: je na ogled razstava Carla Fontana pod naslovom »Grandi foglie blu«. Urnik: vsak dan od 15.30 do 17.30, do 8. novembra.
ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. RONKE
V	kavarni Caffe Trieste na Trgu Gu-glielmo Oberdan 1 v nedeljo, 8 novembra ob 11.00 bo otvoritev razsave fotografij Marka Vogriča pod naslovom : »Miška po Gorici«. Urnik: v nedeljo, 8. novembra, ob 11. uri; na ogled bo od torka do nedelje med 10. in 23. uro, ob ponedeljkih zaprto.
GORICA
V	Galeriji Mario Di Iorio v državni knjižnici v Ul. Mameli je na ogled razstava z naslovom F.M. Dostojevskij: drama svobode; do 3. novembra od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro, ob sobotah med 10. in 13.30, ob nedeljah in praznikih med 15.30 in 18.30. Vodeni obiski bodo potekali od ponedeljka do petka ob 10., 11., 16. in 17. uri, ob sobotah ob 11. in 12. uri, ob nedeljah in praznikih ob 15.30, 16.30 in 17.30.
V	Galeriji Kosič v Raštelu (Travnik 61 - Raštel 5/7) je na ogled razstava slikarjev Carla Piemontija in Adriana Ve-lussija. Urnik: do 12. novembra med 8.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro.
Združenje Amici di Israele je na ogled razstava, ki jo je uredil Claudio Bulfo-ni, ob 25-letnici prenovitvenih del goriške sinagoge.
V	Galeriji ARS, (Travik 25): je na ogled razstava umetnika Štefana Turka »Por-tae Aureae«.
ROMANS
V	langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904.
_SLOVENIJA_
SEŽANA
V	Kosovelovi knjižnici: je na ogled razstava pod naslovom »Krožna pot po naših gradiščih«, ki jo je pripravila Banka Sulčič. Razstava bo trajala do 14. novembra.
SEČOVLJE
Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. KOPER - PIRAN
Galerija Loža Koper in Mestna galerija Piran: Valentin Oman - razstava »Ara Pacis«, slike. Možnost ogleda do 22. novembra.
IZOLA
Galerija Salsaverde: do 15. novembra je na ogled razstava Marka A. Kovačiča pod naslovom: »Plastos«.
LOKEV
Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ
Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL
Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca-
la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto.
Stolp na vratih: razstava slik Janeza Mo-horiča. Razstava bo predvidoma na ogled do sredine novembra. Odprto od torka do nedelje od 10.00 do 18.00
Vsako nedeljo, izpred cerkve v Štanjelu ob 15.30, do konca oktobra: nedeljsko turistično vodenje za individualne obiskovalce vključuje ogled gradu Štanjel, galerije Lojzeta Spacala, cerkve sv. Danijela, Kraške hiše, Stolpa na vratih in Ferrarijevega vrta. Ogled poteka približno 90 minut. AJDOVŠČINA
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja:
Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah
in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). KANAL
V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00.
Galerija CD: do 15. decembra bo na ogled razstava Dušana Tršarja pod naslovom "Retrospektivna kiparska razstava".
Galerija Alkatraz, AKC Metelkova mesto, Masarykova 24: je na ogled razstava »V 4.380 dneh okoli sveta umentosti« Umetniki: Lada Cerar & Sašo Sedlaček, Alen Florčič, Marko A. Kovačič, Tanja ožetic & Dejan Habicht ter Ivan Marušic Klif. Razstava bo na ogled do 20. novembra.
Galerija Alkatraz: v torek, 10. novembra ob 20.00 bo otvoritev razstave umetnika Marka A. Kovačiča »Sub-avkcija«.
NAŠA SLIKOVNA KRI2ANKA
REŠITEV (31. 10. 2009)
Vodoravno: vampir, elaborat, enačaj, llmanice, Tar, nacifaši-zem, Enid, Laer, ite, Ranieri, radikal, Vascotto, Alin, T. J., Pen, RAI, P. N., Ate, Kartagina, T. N., rta, ev-ro, omerta, Adriano, Nigrin, laser, Doris, elektrika, Erinije, entiteta, A. D., dan, zev, S. G., lit, relikt, analitika, kolesar, kor, rt, Rainer, okarina, Ati; na sliki: Patrizia Vascotto.
Nedelja, 1. novembra 2009
VREME
jasno
zmerno oblačno
oblačno
ó
rahel dež
a A zmeren ÜÜ dež
6
Óa
močan dež
nevihte
veter
megla
rahel sneg
z
sneg
6á mocan
SÜS sneg
topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, središče' a središče ' ciklona ^anticiklona
VREMENSKA SLIKA
A
1000
o
GRADEC
-2/9

TOLMEČ O
-1/10
TRBIŽ O
-2/9
o -3/9
KRANJSKA G.
S-—F> VIDEM o
i^T 1/16
O PORDENON
2/15

CELOVEC
O -1/10
o
TRŽIČ
-4/9 _ O
KRANJ
o -2/10
S. GRADEC
CELJE -4/10
O ¿2:
MARIBOR
o-2/10
M. SOBOTA
O-3/9
PTUJ
O
S
ČEDAD O
2/15 ^	0 _
LJUBLJANA
GORICA n O N. GORICA	-2/10 N. MESTO -3/11
GORICA O 0/	POSTOJNA O
0/15	O -3/8 ¿^T ^^
„ -	KOČEVJE Sji?
TRST O S-l?	O ^ __
10/16 '"V6 o PORTOROŽ O	-- ^^ - ČRNOMELJ
0/16
ZAGREB -1/10
o „„
^NAPOVED ZA DANES'
Na celotnem deželnem območju bo prevladovalo jasno ali zmerno oblačno vreme. Ob morju bodo pihali šibki krajevni vetrovi.	Danes bo precej jasno, zjutraj in dopoldne bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. Ponekod bo slana. Na Primorskem bo še pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 2, v krajih z burjo do 6, najvišje dnevne od 7 do 11, na Primorskem do 16 stopinj C.
	
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
n
Še danes nam bo nanticiklon zagotovil stabilno vreme. Jutri pa nas bo dosegla izrazita hladna atlantska fronta in se bo nad Italijo pojavilo področje nizkega zrčnega pritiska.
Nad osrednjo Evropo je območje visokega zračnega pritiska. V višinah bo nad naše kraje pritekal spet toplejši in razmeroma suh zrak.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 6.45 in zatone ob 16.52
Dolžina dneva 10.09
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 15.45 in zatone ob 5.12.
A
BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo v krajih z jasnim vremenom ugoden in vzpodbuden. V krajih z dolgotrajnejšo meglo bodo pri najbolj občutljivih občasno možne manjše težave.


MORJE
Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 17,1 stopinje C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 2.20 najnižje -38 cm, ob 8.34 najvišje 57 cm, ob 15.06
najnižje -55 cm, ob 21.17 najvišje 32 cm. Jutri: ob 2.47 najnižje -34 cm, ob 8.59 najvišje 59 cm, ob 15.34 najnižje -60 cm, ob 21.53 najvišje 31 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m............5 2000 m .
1000 m . 1500 m.
2500 m . 2864 m .
. .1 . -1 . -1
UV INDEKS
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu dosegel 5, po nižinah 4 in pol.
O
GRADEC
0/10
M. SOBOTA
O 0/12
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
7n
Povsod po deželi bo že dopoldne oblačno vreme z možnimi krajevnimi padavinami. Popoldne in zvečer se bodo padavine okrepile, na zahodnem pasu bodo močnejše, tam bodo možne tudi nevihte. V gorah bo začelo snežiti najprej na visokih višinah, nato se bo meja ^sneženja spustila na okoli 1400 m.
(NAPOVED ZAJUTRI
Precej jasno in hladno bo. Zjutraj bo po nižinah megla, marsikje se lahko pojavi slana.
Torek, 3. november
OBIŠČITE LJUBLJANO, OBIŠČITE BTC CITY.
•	Emporium, Zara, Merkur in še 450 drugih trgovin
•	Kinocenter, karting in bowling
•	Vodno mesto ATLANTIS:
16 bazenov, 15 tematskih savn in wellness center
•	Več kot 8.500 brezplačnih parkirnih mest
BTC CITY v Ljubljani je največji center nakupov in zabave v Alpe Adriji.
Shocking shopping je samo BTC CITY. V Ljubljani, avtocestni izhod 1 (Nove Jarše)
Šmartinska 152, Ljubljana info: +386 1 585 22 22
D TRÍT N cctfbCA
NOVO MESTO ZAGREB
shocking shopping
DELOVNI CAS od ponedeljka do sobote 9.00 - 20.00
www.btc-city.si
i i
i i