Leto S!., štev. 135 POitHlM V Ljubljani, četrtek dne 9. junija 1921 Posamezna štev. 39 par - 1*20 f Izhaja ob 4 zjutraj. Stene celoletno . . 240 K mesečno.......20 » za zased, ozemlje . 360 , za inozemstvo . . 600 „ Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . 2 K mali oglasi do 30 mm stolpca (53 mm) . 1 » Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: Miklošičeva cesta ?t 16/1 Telefon it 72 Upravništvo: Sodna ulica št S. Telefon št. 86. Račun kr. nošt ček. ura^t štev. 11.8*2. Ljabljana, 8. junija. I Ljubljana jc dobila Antona Peska j ia župana. Črni klerikalci, žolti na- ■ rodni sccijalci in rdeči komunisti s; svojim socijalno - demokratičnim pr' f Peter obolel NEVARNOSTI ZA NJEGOVO ŽIVLJENJE NI. Beograd, 8. junija. (Izv.) Kralj Peter je | bil regent Aleksander brzojavno poklican , ve s kom so se združili, da dvignejo na j obolel ua pljučnici. Njegova bolezen je . iz Londona. Kakor se nocoj uradno raz- j ščit naslednika Ivanu Hribarju in Iva- j grozila sprva, da postane usodna za bo- : glasa, so te vesti neutemeljene. Kraljeva j du Tavčarju. KoaliraJe so se štiri be- iehnega in sivolasega vladarja, vendar bolezen da je bila le rahlega značaja in' Volitev župana v Ljiablfani Vsebina f ngoslov. - ranmn- grof Sforza. Po po! urni konferenci sta se podala Sforza •n 0"'!artieri k Giolittiju, kateremu sta terogane frakcije, ki brez izdajstva j pa se je kraljevo stanje kmalu zboljšalo. svojih programov niti en dan ne mo-! Po Beogradu so bile razširjene že vest!, rejo složno voditi občinskega gospo-! da je kraljeva bolezen brezupna in da je darstva, samo da iztrgajo slovensko! prestolnico iz rok demokratov. Politično in moralično je dogodek silno podučen. Takoj po občinskih volitvah so se po mirijativi klerikalcev pričela intimna pogajanja med narodno - socijalno, klerikalno in komunistično stranko. DS se je zavedala svoje dolžnosti kot najjačja skupina in kot preizkušena braniteljica avtonomije slovenske občine in nositeljica ideje narodnega jedinstva. Storila jo vse. da prepreči, da bi prišla Ljubljana pod ohiast elementov, ki so odkrito protidržavni, socijalno prevratni, naci-jonalno pogubni. Tirala jo narodn«-socijalno stranko na razgovor, da razčisti položaj ter ohrani Ljubljani nj>'n narodni in napredni značaj. Navodno-socijalni voditelji so imeli žalostni pogum, da so se z demokrati pogajali in dajali izjave, naperjene proti klerikalcem in komunistom, medtem ko so tiščali v žepu od klerikalcev jim diktirani pakt. Mi smo dobro vedeli, da so se narodni spcijalci prodali klerikalcem, ker je smatral gospod Pesek, da je to za njegovo rehabilitacijo neobhodno potrebno, računali pa smo — odkrito priznamo ■— da se bo v zadnjem trenutku uveljavila velja širokih krogov narodno - sociialnih pristašev. Zmotili smo se. Medtem ko so na-fodno - socijalni volilci govorili, da si dajo rajše odsekati roko, nego da bi pripustili pakt s črno in črno - rdečo intornacijonalo, so voditelji za njihovim hrbtom perfekcijotiirali pogodbo fn za župansko slavo gospoda Peska podpisali tajne koncesije klerikalizmu. Javno so kar najodločnejšo zanika1 i j vsako zvezo s štrsteršičevimi epigonij b upali so, da bodo dogovor mogli i prikriti. Pa še predno je prva točka, dogovo- • ra bila izvršena, ni bilo za njegovo življenje nlkafre ne- ; varnosti. (Poročila na drusi stran!.) BaroSko vprašanje pred ►• no : Polfsko-Iifvinska pogafanfa i j Berlin, 8. junija. (Izv.'i Po zaneslji- ] tega- sklepa kot, zase obveznega. fu<"1> j vih informacijah s n mora smatrati, da : ako bi konferenca v Bruslju Sla še POGODBA PREDLOŽENA ITALIJANSKI VLADI- — ITALIJANI SO s dosedanja poljsko - litvanska po- Uko daleč in bi sklenila federativno ŠIRIJO TENDENCIJOZNE VESTI. DA JE SPORAZUM ŽE POD- j gajanja v Brusijo, katerim predseduje j razmerje med Poljsko in Litvinsko s PISAN. iEyma-ne, sedaj končno razbila in sejVilno kot glavnim mestom. Poljak: . , , _ . . . i tudi koncem junija no bodo olmovila i zahtevajo slejkoprej, da s« Vilna treh držav skozi zdrnzena pnstam-; v ženevi, kakor s« je prvotno name- združi_ s_ Poljsko republiko, gelo pnvl- ! ravalo. Varšavski listi hočejo vzbuditi j včera jšnjim je vilefiska zveza za šča bo neomejen in prost. Trst, Rim, g. junija. (Izv.) Komendator Ouartieri je prispel včeraj iz Beograda v Rim, da predloži viadi besedilo I pogodbe, ki se ima te dni podpisati \ nnrn.. . v Beogradu glede skupne uprave re- j _ _ fil^-.^SjifeS^v^SJ« Itn*sicer za doboT61eClJsiTob^rm\'^l, »aj se" pripusto tudi zastopnikiItudi, poslati v Vaišavo veliko depntii' llSt : komentirajo to poročilo in razprav-, v Ude Z-ligovskega v Vilri kot enako- cyo iz Vilnc. Včeraj je Zoligovski v- r.I kL. !- 1 Ijajo tudi vprašanje reškega zaledja, pravni člani konference in jc s temi javil v seji vilenskc vlade, da se bo--, češ, da bo treba s primerno sporaz- i naletel na odpor zastopnikov vlade v j navzlic spornim navodilom vil«n>!:e umno politiko z Jugoslavijo ukreniti Kevnu. Ta poljska zahteva, ki se ni j komisije Zvezo narodov odredile prl-vse potrebno, da se omogoči Reki j stavila takoj v začetku konference,J prave kolikor mogoče hitro skliea-življenje. Pred vsem smatra tako Ita- • ampak Me v njenem nadaljnera pote-1 nje posebnega deželnega zbora v Vi!-> lija kakor Jugoslavija čim najprej I ko, jo nemalo presenetila ne samo j no. Ob tokih razmerah, ko hočejo do- da V političnih krogih zatrjujejo, je beograjska vlada na sporazum že j pristala in da manjkajo le še forma!-. ni podpisi. Pogodba določa skupno 1 znava naš dopisnik so vesti, ki se upravo reške in baroške luke potom komercijelnega konzorcija, v katerem su zastopane Jugoslavija, Italija in ^Izboljšati železniške zveze z Reko. 'Litvince, ampak trii vodstvo konfe-jloma prehiteti sklope bruseljske to-;-Beograd, S. junija. (Izv.) Kakor do- "«». Ako M sn ta zahteva izpolnila, ference, deloma pa postaviti svet pn*! j bi bila razprava o državnoprzvnem | dovrnen cmj so vsa nadaljna pogaja- Reka, vsaka z dvema zastopnikoma. Pogodba izrecno odreja popolno pariteto vseh treh držav. Reško in baroško pristanišče se bosta smatrali z vsemi pristaniškimi napravami vred kot ena celota. V vsem pristanišču bodo imele vse tri države enake pravice in udobnosti in enake dolžnosti. Uvoz in izvoz vseh razširjajo v inozemskih listih o spo-' f**™ .katerega so vBe- razuma glede luke Baroš, glasom ka- j^ko.r diskusije m konferenci, terega naj bi bila delta in Inka 90 let i^f?! I^judicirana, vded česar bi napori upravo mešanega konsorcija — j daljna pogajanja postala precej brez-niso točne, marveč tendencijozne. Re- i predmetna. snica je le. da se vodijo pregovori o! Toda POS**3^ konference v Bru- skupni administraciji reške in baroške luke za kratko dobo 12 let, dočim teritorij baroške luke sam ostane vsekakor pod našo suvereniteto. Naša policija in žandarmerija bo vršila varnostno službo. siju se niso razbila samo vsled zahteve Aszkenazzyja. Iz Vilne poročajo, da ni več dvoma, da vlada Zeligovskega in njeni zakulisniki ne bi smatrali nja odveč in brezpredmetna* (Poročilo prihaja, iz nemškega vira, zato je treba sprejeti trditve glede Poljske z veliko previdnostjo in i** zervo.) Moskva, 8. junija. V Litvi so m oN* lizirani vsi moški od 18. do 30. leta, ker se boje vpada generala Zeligov* skega. Take Jonescu odpotoval iz Beograda VISOKA ODLIKOVANJA. Beograd, 8. junija. Sinoči je rumun- Važni sklepi usžavnega odbora so klerikalci svoje taveznike že izdali. Že pri prvi voliU i. _ , , go glasovali za gospoda Peska ter s j ski zunanji mimster Take Jonescu s tem vnaprej dementirali izgovore NSS, i soprogo in spremstvom ob 8.45 odda pakt ne eksistira. Razkrinkali so j potoval iz Beograda. Na parnik so narodno - socijalno voditelje, ki so do ga spremili ministrski predsednik Pa-zadnjega širili vest, da. s klerikalci ni- • šič s soprogo in člcini vlade, general majo nič skupnega, I Hadžič, Ljuba Davidovič, dr. Vojislav Kmalu bodo morah narodno - soo-j Janjič) Agatonovič, predsednik beo-jalm voflitel;u priznat,, kako so izdaJi j jsRe ^ Dabr0 Mitr0vič, pred-nacijonalne in kulturne interese. iNagh : t',.. nr„_n,__Hl- Poslanik E^ndi s soprogo ta «ob- ■££ if^^pS^bSS^ gonji in nič se ne bodemo čudili, če i jem poslamstva, pomoemk mimstra j mu časopisju izrazi njegovo zadovolj- ~ A-"— "-1----za notranjala dela Tihomir Popovič, j stvo, ker je spoznalo dolžnosti ta po- šef kabineta ministrskega predsedni- i men zveze med državama. ka Velimir Popovic ia druge vojaške in civilne osebnosti. Beograd, 8. junija. Rumtmski zunanji mimster Take Jonescu je bil odlikovan z redom zvezde Karagjor-gjevičev I. razreda, njegov pomočnik Perusi pa z redom Belega Orla I. razreda. Beograd, S. junija. (Izv.) Rumunski minister zunanjih zadev. Take Jone- Beograd, R junija. Danes dopoldne je bila seja ustavnega odbora, ki se je pričela ob 9.30 uri. Prečital se je zapisnik zadnje seje, nakar se j« pričelo razprav-ljati o členu 75. Posebna se je debatiralo o stavku, ki govori o tem, de. se seje skupščine lahko z ukazom odgodijo. Nekateri poslanci so zahtevali, naj se ta stavek izpusti, namesto njega pa naj se vstavi drugi, po katerem bi se seje skupščine mogle odgoditi samo na zahtevo skupščine same. Minister za konstituanto Trifkovie, je predlagal, naj ostane dosedanja stil izbija. Nato se je o stavku glasovalo. Odsek se soglasno odločil, da se postavi Anton Pesek avtonomislično resolucijo po formularju iz klerikalne pisarne kot prvo točko na občinski dnevni red. Vemo tudi, da so voditelji NSS dali klerikalcem formalno obveze, ki odpirajo vrata na stežaj klerikalni kulturni reakciji. Vemo, da so d razdelili eksploatacijo mestnega gospodarstva. Vemo, da so izročeni Ide-rikaini komandi na milost in nemilost, ako nočejo, da zapre gospod Pesek že prvi teden magistratna vrata — za seboj. Razumemo vlogo, ki so jo odiffr:-klerikalcu So to sovražniki Ljubljane. Svojo pozicijo cenijo sami moralično tako nizko, d3 jim ni bila nobena žrtev, se kot močnejša skupina odreči že pri prvem glasovanju vsakega poudarka svoje eksistence. V ostalem so gospodarji položaja in narodni so-cijalci njihovi sluge. Prišel je trenutek, o katerem so si za časa demokratske uprave upali komaj sanjati: Ljubljana jim je po besedah njihovega preroka padla kot zrelo jabolko v naročje. Komunisti so sledili svoji preisku-geni taktiki: podpirati vse, kar razkraja, kar škodi konsolidaciji. Porabili so povrh priliko, da se maščujejo nad demokrati za «0bznano». Zveze njihovega voditelja s klerikalci so jim postopanje znatno olajšale. Pomilovanje vzbuja socijalno - demokratska skupina. V Celju je JSD,-proklamirala načelo, da ne more v mestih voliti niti pristaša JDS niti SLS niti NSS. V Ljubljani je sklenila z NSS in s klerikalci formalen kompromis za ceno podžupana. Gospod Pesek, ki je nedavno denunciral 6voje nastaUjence sodišču radi pregreška proti koalicijskemu pravu, je izkazal socijalnim demokratom svojo posebne zaupanje: že pri županski volitvi je oddal svoj glas njihovemu drju. Peri- Trgovska pogajanja z Beograd, 8. junija. (Izv.) Na današnji konferenci našo in italijanske delcgacije o trgovinskem dogovoru je bil dosežen i sporazum v vseh vprašanjih razen ko- ; botaže, ribolova in reške plovbe. Naši delegati so zahtevali, da ee klavzula o plovbi ne spravlja v dogovor. Na to zahtevo italijanski delegati niso ničesar odgovorili, ker pričakujejo instnikcij iz Rima. Dosežen je sporazum glede kroš-njarske konvcncije. stva. Meje se bodo sporazumno rek- tificirale. Odobritev celovškega šeiesn. sperasuma Beograd, 8. junija. (Izv.) Po sporazumu, ki je dosežen n:. železniški konferen- Nato je bil sprejet člen 73. v dosedanji stiiizaciji. Pemiblikanec Gjonovič je rekel, da bi bilo dobro, da bi se v člen uvrstil ta-!c stavek: »Državna ozemlja se ne morejo oddati aLi zamenjati brez odobrenja skupščine>. Od?ek je ta predlog soglasno sprejel. Nato je odsek prešel na oddelek VHL, ki govori o upravnih oblastih. Ker pa je sedo orofa OFtole. yjene kompe- delegati, bo vzpostavljen potniški mL, ^^ 7aVon>. Ta prp/1,og ^ hn tranzitni promet med naso kraljevino m j Avstrijo na progah: Špilje-Radgona, Lju- fle ra^prarijalo o členu 110., f desetem oddelku usta-ve. Seja io bilakon tomcr-Manbor m Celovec-Dravograd-La-; . fo pred,3OTij socialisti, naj j čana ob dvanajstih. Naslednja seja bo ij- bud. Mimstrstvo saobračaja je ^obiflo ^ Mmenja M he- tri ob devetih dopoldne, sporazum m izdalo potrebne naredbe, da ; bo vse pripravljeno v svrho vzpostavitve j obrata do odrejenega dne. odmora, da bi se poslanci sporazu^ioli o tej redakciji. Po odmoru je bila snrej^ t ta-le stilizacija: ^Ako je narodna sfcapSfi-na razpuščena, preden je bil rešen proračun, so račun prošlega računskega, Ir' i podaljša z ukazom najdalje za Štiri mesece*. S lom je bila končana razprava o IZ POGODBE Z RUMUNIJO. Beograd, 8.junUa. (Izv.) Glede po-.ohrata d0 nm' j|g ministrskega SVSla" RAZDELITEV ZLATEGA ZA godbe z Rumunijo je omeniti, da se AMERIŠK* SENAT ZA POVTSA- i KL4HA \ RiNKF razlikuje od naše pogodbe s Češko-1 NJE ARMADE. Beograd, 8. junija. (Izv.) Seja ministr-; ^ slovaško v toliko, da se zveza ne na- j Lon^ o :UDija (j^.) Sena{ Ze. skega sveta danes je trajala jamčil spoštovanje in izvršitev mirov- risti, bo sklicana reška ustavotvorna1 pošilja v našo državo agente in leta-nih pogodb. skupščina na zasedanje. V tej zbor-: ke, v katerih poziva romunski element mci bo imela Zanellova avtonomaška v Banatu, na Timoku in v Macedoniii, _- -- PA.BS-S "franka 59 ^topnikov, fašisti pa 10;Uaj se upre naši državi. Interpelaciji mssefa t* SlSSaiS poslancev. _ so priložili en tak letak, kjer se go- — Gotthardi in sestava koalicijske! vori o naši državi skrajno žaljivo. In-vlade na Reki. Predsednik reške avto-1 terjielanti zahtevajo, naj sedaj, ko se nomne demokratske stranke je potem, vrše pogajanja med našo državo in ko je izvedel o sestavljanju koalicij- Romunijo glede raznih konvencij, na-ske vlade na Reki, podal nekemu za- ša vlada zahteva pojasnila od romun- Rim, 4. jimija. Vprašanje rnske misije v Italiji je na dnevnem redu italijanske javnosti, in sicer predvsem radi trgovinske pogodbe, ki se sklepa med Italijo in Rusijo. Ruska misija gosp. Vorovskega se nahaja v Rimu že več mesecev, toda njeno delo nima doslej zaznamovati nobenega se preide do resnega tlela v občinski j burno ploskati. Njim so s-i:nravi. Naloga novega župana bo, da | narodni socijalci. l,o modro čuval avtonomne pravice bele Ljubljane kot kulturnega in gospodarskega središča cele Ljubljane in vse Slovenije. (Klerikalci ploskajo.) Nato imenuje za overovatelje zapisnika občinska svetnika Freliha in iupnika, a za skrutinatorja občinska Za Peska so glasovali: narodni sc-cijalci, klerikalci, komunisti in socijalni demokrati; za dr. Trillerja pa demokrati in samostojni kmet. Pesek je oddal svoj glas driu. Periču. Pesek izjavi, da sprejme izvolitev. Volitev podžupana. svetnika Kocmurja in Orehka. , ... ... , , t , Zapisnikar prečita potem imena vseh' Oddanmje bilo 48 glasov, od kate- občinskih svetnikov, ki se odzivajo,!1!1.1 Je doM S0C1&]m ^m okra t, dr. Pe- nato pa prebere zakonske določbe za volitev župana in podžupana. Prva volitev. rič 29 glasov, 19 glasov je bilo praznih. Podžupanom je torej izvoljen dr. Peric, ki je tudi izvolitev sprejel. Iz vol i-Pri prvi volitvi za župana je bilo od- t-ev pozdravljajo posebno navdušeno danih vseli 48 glasovnic, ena je bila klerikalci in narodni socijalci. — Za 'dr. Perica so glasovali klerikalci, narodni socijalci, socijalni demokrati in komunisti; demokrati in samostojni kmet so oddali prazne glasovnice. Starostni predsednik naroči zapisnikarju, naj izid volitev javi takoj deželni vladi, da ta preskrbi potrebno odobritev prestolonaslednika - regenta. Ker je s tem dnevni red izčrpan, za-kjuči starostni predsednik sejo ob nakar se občinski svetniki mimo prazna, dobili so dr. Karel Triller 18 glasov, Anton Pesek 18 glasov, komunist Vencajz, 11 glasov. Demokratski občinski svetniki so volili dr. Trillerja, klerikalci in narodni socijalisti Antona Peska, komunisti in socijalni demokrati pa Vencajza, prazno glasovnico je oddal občinski svetnik SKS. — Ker noben kandidatov ni dobil potrebne večine, je bila potrebna druga volitev. Tudi sedaj je bilo oddanih 48 gl.v i razidejo. *ov, ld so bili vsi veljavni. Dobili so: i Pred magistratom se je tekom seje dr. Triller 19 glasov, Pesek 18, Ven-1 zbralo nekaj ljudi, ki so živahno ko-cajz 11 glasov. Razmerje je ostalo to-i montirali izid županskih volitev. boljševiške zastopnike spraviti iz Italije na ta način, da so Vorovskega in njegove sotrudnike napadali, kjerkoli so koga dobili. Dolgo časa je Vorov-ski premišljal, kaj naj stori, naposled pa mu je fašistovska nesramnost jela presedati, pa je stopil do ministra Sforze in zahteval, da se mu nemudoma izroče potni listi za takojšnji povratek v Rusijo. Ta nastop je grofa Sforzo oplašil ter mu izsilil izjavo, da je italijanska vlada takoj pripravljena nuditi zadostna jamstva za življenje in varnost vseh članov ruske trgovinske misije. S tem je dosegla misija politično imuniteto, ki traja dva meseca, kajti v tem času upa italijanska vlada, da bo italijansko - ruska trgovinska pogodba končana. Če pogodba še ne bo gotova, se rok za politično imuniteto po potrebi podaljša. S tem je rusko - italijanski incident poravnan in gosp. Vorovski ostane v Rimu. * Italijansko socijalistična stranka, ki ni bila sprejeta v tretjo internac-ijona-lo, je vložila priziv, o katerem se bo razpravljalo prihodnje dni v Moskva. V ta namen so odpotovali v Rusijo poslanci Maffi, Riboldi in Lazzari, ki imajo nalog, da predložijo priziv komunističnemu kongresu. grebškemu novinarju izjavo, v kateri je dejal, da imajo aneksijonirti pravico do sodelovanja v reški vladi, ker so dobili pri volitvah v konstituanto skoraj tretjino glasov. Dejstvo, da so bili Italijani poklicani na Reko, so po Gotthardijevom mnenju zakrivili baje jugoslovanski faktorji (1). Za gonilno moč vsega italofilskega gibanja na Reki smatra Gotthardi italijanski ve-Jekapital, ki je interosirau na tem, da Reka. ne ostane samostojna. — Demokratizacija Madžarske. An-atanta zahteva, da odstopi sedanja sko glede propagande tega komiteta! -f- Bodoči odnošaji Jugoslavije in Bolgarije. Povodom sestanka bolgarskega državnika Dunitrova z ministrskim predsednikom Pašičem, piše beograjski »Trgovinski glasnik*, da je <-■•-daj blizu čas, da pride do zbližanja obeh sosednih držav in pravi: Kaki naj bodo odslej medsebojni odnošaji med Jugoslavijo in Bolgarijo? Odgovor na to vprašanje je ta: Obe državi si morata medsebojno priznati zgodovinsko, gospodarsko in naredno potrebo izhoda na Egejsko morje. To je V ponedeljek, dne 6. junija ob štirih! Po govoru dr. Ribarja se je oglasil popoldne se je med našo državo in ministrski predsednik Pašič, ki je po- stopniki bavarskih Orgeschev in nem re- akešla na dei&s H. — Praga, 4. junija. Med ruskimi reakcijonarci v Pragi je opažati živo vrvenje. Pred par dnevi se je vršila na Bavarskem tajna konferenca, ki so se je udeležili poleg najizrazitejših tipov ruske reakcije za- odnošajev, akoc dosežemo to, potem odpade tudi ono vprašanje, ki je tvorilo vzrok spora med Srbijo in Bolgarijo: macedonsko vprašanje. Po teui sporazumu moramo mi priznati Bolgariji Trakijo z vso pripadajočo obalo, a Bolgari nam vso Macedonijo s Solunom. m^UDV.U', 'i«* vyvio ivpi o^UiVi i ;a . — j - - nazadnjaška Bethlenova vlada v Bu-1 bifna, naloga in vscbma, medsebojnih dimpešti, kakor tudi upravitelj madžarske države Horthv. Dalje predlaga, da se razpišejo nove volitve, ki se bodo vršile pod nadzorstvom posebne komisije zaveznikov ter da se razpuste vso irendentistične organizacije ter da se izda zakon proti Habsburžanom. •— Wirthova vladna večina. Kakor znano, je sedanji nemški kabinet vlada manjšine ter si mora radi tega predvsem zagotoviti večino v nemškem državnem zboru. Izgledi za zaupnico so sedaj dobri, ker bodo za Wirthovo vlado glasovali centrumaši, demokrati, večinski socijalisti in člani bavarske ljudske stranke, dočim bodo proti vladi glasovali nemški naeijonaiisti in komunisti. — «Times» pred prodajo? Neka francoska agentura javlja, da se v angleških političnih krogih mnogo govori o tem, da bi prišel »Times* iz posesti Lorda Northeliffeja v posest Johna Ellermana. Posledica te prodaje bi bila, da bi »Times* izpremenil svojo dosedanjo opozicijonalno taktiko ter zavzel vladi prijazno stališče. Sir John Ellerman je namreč intimen prijatelj angleškega premierja Lloyd Georgea. med Romunijo podpisala obrambna pogodba, ki je bistveno iste vsebine. udarjal, da sta imela jugoslovanski in romunski narod zadnja leta dva kakor pogodba, ki jo jc naša država glavna skupna sovražnika: Nemčijo in lani sklenila s češkoslovaško republi ko. Jugoslovansko - romunska pogodba svebuje sledeče tri važne klavzule: 1. Odreja trajno dobo mira v ozemlju Srednje Evrope in nudi garancije velikim zaveznikom za življenjsko silo držav, nastalih na ozemlju bivše avstro - ogrske monarhije. 2. Jamči za neodložno in pravilne Izvršitev trianonske, senžennenske in versajlske mirovne pogodbe. Obveznosti veljajo tudi za sevreški mir, v kolikor se sevreška pogodba tiče Romunije in Jugoslavije. 3. Organizira se Jaka vojna moč, sa slučaj vsakega grozilnega poskusa, ki b; bil naperjen proti kateremukoli člani zveze, pa naj fci ta poskus izšel :z er.e ali več premaganih držav ali pa od vseh premaganih držav, katere bi sa morebiti ojačile še z novimi sovražniki. * Dan po podpisu pogodbe, v torek, dne 7. junija, je priredil predsednik ustavotvorne skupščine dr. Ribar na čast v Beogradu se mudečemu romunskemu zunanjemu ministra Take Jonescu v beograjskem oficirskem domu svečan obed, na katerem je napil gostu. (Govor dr. Ribarja smo prinesli. ški minister dr. Beneš, ki se sedaj muze včeraj. Ur.) | di v Londonu, poslal našemu ministr- Avštro - Ogrsko. Ti dve velesili sta vedno tvorile zapreko na poti k svobodi, ujedinjenju, svobodnemu razvoju in napredovanju jugoslovanskega in romunskega naroda. Toda kljub vsem težkočam, katerih ni bilo malo, so na koncu zmagalo prave in upravičene aspiracije Jugoslovanov in Romunov. Zmaga Romunije in Jugoslavije se je oživotvorila v korist obeh narodov. Jugoslovansko - romunski odnošaji se bodo v bodoče, gibali v tej smeri. Naše prijateljstvo ima nalogo, da nam zajamči mir in ohrani pridobitve naših narodov. Na Pašicev govor je odgovoril romunski minister Take Jonescu, ki je predvsem poudarjal hrabrost in junaštvo srbskega naroda. Dejal je, da jugoslovansko - romunska pogajanja niso imela drugega razloga, nego da podkrepijo mir ter še enkrat konštati-rajo istovetnost romunskih in jugoslovanskih interesov. Na koncu svojega govora je gosp. Take Jonescu napil kralju Petra in naši državi O priliki podpisa pogodbe med Jugoslavijo in Romunijo je češkoslova- ških generalov. Razpravljali so o organizaciji rusko-nemških vojaških formacij. Med Berlinom, Budimpešto, Prago in Beogradom se vse giblje. Vse zasleduje cilj, da se ustanovi jaka nemško-madžarsko-ruska politična organizacija. Od ruske strani načeluje tej akciji general Glazenap v Berlinu in von Osten-Sahen v Pragi. Vzrok teh priprav so vesti, da se v Rusiji pripravljajo važni dogodki in da se že računa na konec sedanjega režima. Madžari in madžaronski Slovaki, ki dobivajo povelja iz Pešte, se silno trudijo za Slovaško »avtonomijo*. V ta namen agitirajo , potujejo v Švico k Habsburgu in drugam, sploh se na vse načine trudijo, da bi se Madžari zopet polastili Slovaške. O vsem tem rovarstvu je češka vlada natančno informirana ter mirno čaka na novo blamažo reakcijonarcev in habsburgofilov. Važno je pri tem dejstvo, da vsi ti reakcijonarni krogi Srednje Evrope računajo na pomoč jugoslovanskih avtonomistov in klerikalcev. V Pragi dobro vedo, da sta avtonomistično gibanje ter razvoj kle-rikal. pokreta v Jugoslaviji umetno podpirana in vzdrževana iz krogov reakcije, s katero sta v stikih potovalna agenta šusteršič in Sachs. Tega gibanja zato nikakor ne gre lahkomiselno prezirati. -f- Praktika klerikalnega okrajnega glavarja. Klerikalci v Bohinjski Srednji vasi so se pritožili proti občinskim volitvam. Pritožba je bila vložena že pred približno enim mesecem na okraj-1 no glavarstvo v Radovljici. Ker ni nobene rešitve in se vsled tega še do danes ni mogel konstituirati občinski odbor, so se stranke že epetovano pritoževale pri deželni vladi. Tam se je pa doznaio, da pritožbo še vedno ni od radovljiškega okrajnega glavarstva. Volilni red čisto jasno predpisuje, da mora okrajno glavarstvo pritožbo tekom osmih dni predložiti deželni vladi v rešitev. Tako posluje okrajno glavarstvo, kadar gre v prilog klerikalcem. Da pa zna okrajno glavarstvo poslovati nenavadno naglo, je pokazalo takrat, ko je šlo za preganjanje naprednih ljudi na Bledu, katerim se ničesar ni moglo dokazati. Takrat je našel gospod okrajni glavar Ilnbad potrebo, da se osebno potrudi na Bled in instalira okrajno glavarstvo v tamošnji občinski pisarni, da z bliskovito naglico zadosti ukazom Brejca. Poslal je med drugimi takole vabilo nekomu, ki so ga hoteli klerikalci zašiti: »Gospod N. N. . . . Vabim Vas, da se v svrho zaslišanja v kazenski zadevi zglasite takoj po prejemu tega poziva v občinski pisarni na Bledu. — Ako se pozivu ne odzovete, Vas bodo privedli orožniki — Okrajno glavarstvo Radovljica, na uradovanju na Bledu, dne 6. avgusta 1920. — Hu- Oberambni vesfnik Skupščina Jugoslovanske Maticc t* Splitu. V Splitu se jc vršila pretečeno nedeljo izredno nspela skupščina Jugoslovanske Matice, glavne podružnico za Dalmacijo. Predsedoval .ie dr. Markovič, predsednik centralnega odbora v Beogradu, ic v svojem govoru naglašal nalogo, katero jc imela Dalmacija, a zlasti Split, v zadnjem pokretu za narodno osvobojenje in ujedinjenje. Obžaoval jc, da prilike v Jugoslaviji niso take, kakor bi morale biti, gotovo pa ic, da pride do ozdravljenja. Jugoslovanska Matica jc društvo izven strank ili ostane taka. Važno je, da imamo v današnjem času ognjišče, kjer lahko sodelujejo ljudje nasprotnega političnega prepričanja. Naloga Jugoslovanske Maticc je, da usmeri naše zadeve na pot, ki vodi do notranje konsolidacije. Govorili so šc zastopniki raznih podružnic. Kralju, regentu in konstituanti so se odposlali brzojavni pozdravi. Stari odbor je bil vnovič izvoljen. Prosvefa NARODNO GLEDALIŠČE Opora: Četrtek 8.: Rimski-Korzakov: »Šeherezada*. Red D. Petek 9.: Bizet: »Carmen*. Red A. Sobota 10.: Rimski-Korzakov: »Šeherezada*. Red C. Nedelja 11. Parma: »Zlatorog*. Red B Ponedeljek 12.: Weingartner: »Vaška šola*, Dohnany: »Pieretin pajčolan*. Torek 13.: Rimski-Korzakov: »Šeherezada*. Red B. Proslava 60letnice srbskega narodnega gledališča v Novem Sada se vrši z največjimi slovesnostmi. Zastopana so vsa jugoslovanska gledališča. Ljubljansko gledališče zastopa ravnatelj drame Pavel Golia, a ministrstvo prosvete načelnik umetniškega odeljenja Branislav Nušič.V zgodovinskem redu se vprizarjajo dela iz srbske dramske literature. Ob d priliki so razkrili na novosadskem pokopališču na grobnici igrale -. velik spomenik. KOGAR ZANIMA NAŠ KULTURNI NAPREDEK, NAJ SI OGLEDA ČIM PREJ XIX. UMETN. RAZSTAVO lilke seierae H©2©-21 Slovensko gledališče končuje prvo i»' zono pod državno upravo. S tem je podan temelj za bodoči razvoj naše gledališke umetnosti, kateri je dana z državno podporo krepka gmotna pod-dlaga. Naj pokažejo številke in imena zunanji potek sezone 1920/21. DRAMA. Dramsko gledališče se je otvorilo s Cankarjevo satirično komedijo »Za narodov blagor* (sedem vprizoritev). Drugo Cankarjevo delo, »Pohujšanje v dolini šentflorjanski*, je doseglo 11 vprizoritev. Poleg tega so se vpnzo-rila prvič v Ljubljani sledeča izvirna dela: Kraigherjeva drama »Školjka* (osem vprizoritev), Finžgarjeva tride-janka »Razvalina življenja* (devet vprizoritev) in Koščeva ljudska igra »Mrakovi* (osem vprizoritev). Od ostalih jugoslovanskih del so se vprizorlla Ogrizo videva pesnitev »Iia-sanaeica* (desetkrat Tučideva «Gol- gota* (devetkrat) in Nušičeva veseloigra »Navaden človek* (sedemkrat). Poleg Shakespearja, katerega »Sen kresne noči* so ponovili dvanajstkrat, zastopani so bili še ti-le angleški avtorji: Shaws s «Prygmalinom» (šest vprizoritev, igrali ruski igralci). Istega pisatelja pravljica »Androldus in lev* (osem vprizoritev), Galsvvorthv f socijalno dramo »Borba* (osem vprizoritev), Jerome z »Miss Ilobbs* (osem vprizoritev). Izmed ruskih' del se je vprizo-rila z domačimi igralci Andrejeva drama »Anfi vo/. lesa. S povišano carino se je namreč v- PREMETENA SLEPARKA. * Napredno - društvo za šentjakobski ©kraj v Ljubljani. Dramatski odsek Gospodarskega naprednega društva za šent- , omejene svobode izvrševanja nosameznih , Pri današnji porotni razpravi je bil na; obrtnih strok in ogrožajo na ta način ob-podlagi soglasnega krivdoreka porotni- , stanek malega obrtnika. Svojo posebne ! gkoslovag,d okror,cl itl rezan ,„s tako p< kov obsojen na dve leti in pol težke ječe. j želje ima trgovina, preko katerih niti j dra.>;, (]a mn. ;jo vp0 klipči«ke no-od- ■ vlada uiti parlament ne bodo mogli iti L slova§kih lesnitl industrijalcev "v Jana onev m red. Igoslaviji stornirati. Slovaški lesni indu-Pn sestav, novega obrtnega zakona strijalfi ho5ej da povišana carina n, smo mnenja, da morajo poklican, faktorji ; ye,ja - za ed L tj m. ?k,„:ljenr k,lf.. Posvetit« posebno paznjo mah obrti - kcr jc ~R m d t. m. rokodelstvu. In to iz sledečih vzrokov: !e?a na t„ v ,;„?o?!avii0. * " Nasa država posebno severo-zanadm del. ' „ " je vezan v ekonomskem razvoju na pro- " Lezlsca P««">«ja na Nemškem Sta-dukcito industrijskih dobrin. Ker nam na i 'srske:n- Dunajski mženjer Karel Retch Za tem je ped porotnike stopila tudi mlada, 171etna Ana Gole, hči posestni-ce iz Velikega Kala pri Novem mestu. Gole je premetena sleparka in tatica. Od že inni razprav- bratov, bivajočih v Ameriki, ie prejela vozni listek za Ameriko, ki ga je prodala neki sta prišli posrečilo pobegniti čez mejo v Avstrijo. Sedaj je prišel tudi on v roko pravice. * Mrtvega so našli za artilerijsko vo-jakobski okraj v Ljubljani priredi v če- j jašnico v Mariboru v nedeljo zvečer trtek dne 9. junija slavnostno otvoritve- j SOletnega dninarja Josipa Kmetiča iz no predstavo v Florijanski ulici št. 27/1. | Sv. Petra pri Mariboru. Kmetic je bil Igra se Strindbergova drama »Pelikan*, i brez stalne službe, brez stanovanja in Začetek ob pol devetih zvečer. silno zanemarjen. V zadnjem času je bil - Hišnim posestnikom v Ljubljani. Na j zaposlen pri posestniku Ivanu Rapocu. j pisarno in ta nizalttevala vozni list, češ, zadnjem občnem zboru se je določila za i V nedeljo mu je postalo nenadoma slabo, da je njena last. Kmetetz ie dal list Go-tekoče leto sledeča članarina: Pri hišali ; Umaknil se je na t.ravnik za artilerijsko j |stovi, ki se je hotela nato odpeljati v do stanarine letnih 3000 K—20 K. do vojašnico, kjer ga je dohitela smrt. jrs{_ ^a kolodvoru so jo na zahtevo 6000 K—10 K in nad 6000 K letnih 60 K. j * Vlom v Dobravi pri Kapljivasi. Dva Hišni posestniki se prosijo, da določeno : črno oblečena tatova sta ob belem dne-članarino poravnajo po njim že dostav- j vu okoli 11. dopoldne vlomila v hišo po-Ijenifc položnicah v najkrajšem času. Ka- i sestnika Franceta Kovača v Dobravi pri teri posestnik se nahaja v boljših gmot- i Kapljivasi in mu odnesla veliko množino j secev težke ječe. Tiib razmerah ednosno, kateri hoče za na- obleke, perila in nekaj zlatnine. Kovač j šo organizacijo prispevati večjo svoto, ima nad 10.500 K škode. CELJSKA POROTA, naj blagovoli nakazati primemo večji * Ponesrečena ovacija. V šmartnem pri i prispevek — Prvo društvo hišnih posest- j Litiji je bil za župana izvoljen dosedanji ; j župan Polde Hcstnik. Volitev so nekateri ; Ljubljano. ____I VH H H ■ „ ■■i ■ ■ pokazala agentu Simonu Kmetetzu, ki je I treba pomagati mali obrti, da se čim pre- izjavil, da se Kumar lahko s tem listom ; & razv'je av ve,,ke ,obnHe- /f se "i™-,. , , v ■ , ~ ... da je to edini mezm način mdustn taliza-pelje v Ameriko. Kumar je nato Goletovt .. J „ . _ , .. . . 1 cijo nase države potom nas samih >n brez 8» gumia odštela 8.000 kron. Goletova ic s tem denarjem dobro živela. Ccz dva dni, dne 24. t. m. pa je Gole prišla v Kmetetzovo Marije Kumar prijeli. V okolici Novega mesta pa je izvršila tudi večjo tatvino. Ana Gole je bila obsojena na 15 mc- nikov v Ljubljani. Celje, dne S. junija Danes jc stal pred porotniki kmetski j za cianes še sledeče: Zagreb, devize: Berlin 212.25 — 21 S, tujega kapitala. Milan 692 — 693, London izplačilo 535 — Pri sestavi obrtnega zakona je mogo- 537 gsk 505__ggo par;7 1127_ če imeti dva pravca: pravec svobode in j prar»a t92 _ 200, Švica 2425 __ pravec omejene svobode izvrševanjaobr- ; Newvork "kabel lit — 141.50, ček 130/rti ti. Nobeden od obeh praveev ne odgovar- • _ ijo.50, Budimpešta 57.50 — 58.30. V ;■-ja najboljši praktični rešitvi niti tam,kjer j lute: dolarj; 138 _ 133.75, aVstrivk-se jc mala obrt povspela do gotove stop- krone 22 — 23.50. carski rubin 32 — 35, nje razvoja, niti tam, kjer se začenjajo j napoleondor -167 — 470, marke 211 — 218 razvijati posamezne industrijske panoge. 1 jej; 225. lire 685 _ 690. Nasprotni interesi posameznih obrtnih : 1' l vrst, industrije, rokodelstva in trgovine,; Hrvatska eskomptna banka . "«» ^ 1 morajo najt« svojo rešitev v kompromisni, Ljubljanska kreditna banka . formul/, kt nam jo naj predstavlja pravi- j j ugoslavenska banka . . , 410 415 čen obrtni zakon. 1 Slavonia ... . , » w 705 710 • To se nam je zdelo potrebno povedati! Frgovsko-cbrtna banka « '' o zakonu kot celoti. O podrobnostih pa Jadranska banka . . . t _____ ________________Praštediona * Podoknico so priredili ljubljanski; kmečki fantje skušali proslaviti s poka- ' sin Štefan Cvahte iz Ličence pri Konji-, Ves projekt zakona ie vezan na prin- i j?ar|ka Brod na Savi 90.) 410 705 240 1800 ČOoU 420 1100 695 525 1870 5025 430 ie zbralo nekaj narodtuh socijalcev, i «encu. ________. ..... .. , - zlasti njihova mladina in precej ljub-1 * Tatvine v Ljubljani. Mesarju Ftancc. j ^radi zaslišanja nadaljnih pno preloze- Ijanskih radovednežev. Tamburaši na-j tu Ocvirku sta bili pred Sokličevo go- ne Preložena je bila zopet tudi današnja rodno - socijalnega društva »Brat- stilno ukradeni dve konjski odeji, vredni ; razprava, ker je Cvahte vztrajal na tem, '3.000 K. — Vratarjevi ženi Uršuli Šteblaj da morajo vse priče priti osebno k raz- j vanju patentov* obrt posredovanja in re- I levi 39.50 — 40, marke 54 ...........pravi. stvo-!. in železničarska godba so zaigrali po par komadov, nakar sc je zahvalil gosp. Pesek raz okna z govorom, v katerem je izjavil, da bo kot župan vsem enako pravičen in da ji1 mi, umetninami in tiskarniška obrt, )>o- ! Banka za Primorje sredovalniška (senzalska) obrt, posredo- ; Gorani t vanje pri nakupu in prodaji nepokietnin, ; Beograd, valute: dolarji 34.70 —-poslovnice za posredovanje pri unovče- 3.'.00. lire 170 — 137, leji 57.25 —57.50. na Vožarski poti št. 1 jo bilo ukradenih par čevljev, vrednih 500 K. * V vlaku okraden berlinski trgovec. Trgovec TValter Roehr iz Berlina jo bil zmagala v Ljubljani socijalistična ve-1 med vožnjo na progi Zidani most-Ljub-čina. Končal jo svoj nagovor z vzkli- ljaiut okraden. Rafinjr; Rafiniran žepar mu je iz- 54.25, av- t klamaeij pri železnicah in parobrodib, pot- ! strijsko krone 5.80 — 5.90, drahme 200 i niško poslovnice, telegrafske agentureinj— 210, napoleondor 116.50 — 117. Do.-dopisni uradi, reklamni zavorli, informa- vize: London 133.50 — 134, Pariz 284) j cijski zavodi za dajanje kredita trgov-• skim tvrdkam, kinematografi, panorame, V Trnkih, Tinnnvi Porr,Krnr1 Zavodi, ki služijo občinstvu za zabavo in — 281, Solun 210 — 215, Praga 49.25 49.35, Dunaj 5.57 — 5.60, Berlin 52.75 53, Milan 171 — 172. 4 Aretiran atlet V Ljubljano je prispel te dni iz Pakraca Pajo Dopudja, atlet in komični glumač, da bi nastopil svojo turnejo v cirkusu Renlov«. V hotelu »Slon* pa so ga prijeli detektivi in odvedli na policijo, kajti atlet je bil prejšnji dan napram nekemu gospodu civilnemu agentu slučaj stekline, se poostritev pasjega kont.umaca, razglašenega v št. 2481/XXII. z dne 4. februarja 1921. ukine in se ima zato točka 1.) veterinarsko-policijskih odredb v razglasu glasiti: »Psi v področju mestne občine morajo nositi nagobčnike, ki zabraujujejo grizenje, ali jih je pa voditi na vrvici.* Vso druge odredbe ostanejo še nadalje v veljavi. * Zdravstveno stanje v Ljubljani. V področju mestne občine ljubljanske se je v dobi od 29. maja do 4. junija narodilo :i5 otrok, umrlo pa je v tej dobi 8 moških in 16 žensk, torej skupaj 24 oseb. 6 oseb je umrlo za jetiko 3 za nalezljivo boleznijo, 3 za srčno hibo, 1 za življenjsko slabostjo, 1 za rakom in 10 za drugimi naravnimi smrtnimi vzroki. Na griži je v tem času obolela 1 oseba, ki je bila oddana v bolnico. * Za slepce. Osobje kolodvorske restav-racije na ljubljanskem gla™ kolo- j pri nadaljnjem žrebanju sre5k razredne dvoru je zbralo 220 kron m jih naklonilo loterije (gestnajsti žrebajni dan) so ve5ji ubogim slepcem. Plemenitim darovalcem 1 doWtki odpad1i na nasIednje ^čke: štev. najlepša hvala! ' zelo zgovoren in mu je začel razkladati j proga inženjerja Miniče svojo politično misijo, katero da vrši po i in njena hčerka Li vsej Jugoslaviji in Balkanu. Mož je imel j dvajsetih let. Bili sta prišli V Bco tudi znatne svote denarja. Bahal se je, J grad, da konzultirata dr. Subotiča, da je boljševik. V Lattermannovem dre- j ker so se na deklici opažali znaki voredu pred cirkusom so je hotel tudi živčnega razkroja. Sedaj sta se vra- krasno. razcv zraktt potniki so se nahajali na krovu. Vi, , , _ .. . , .. , „ , . . , .. ,.„ ženskem salonu prvega razreda staj^ ^o obrtmh panog, da se olajša Valute: dolarj,_62o ostali dve potnici, ena mlada, druga ! moz^}8 5,rar" draav,c. po-vzdlg,a ™L50' „mark?.9^ T. f'1' v letih Bili sta mati in hči _ so- obrtnika, da pa se koncnoveljavno ! 2390, francoski franki 508' 629, levi 697.5(1 funti 2370 — 5080 — 5120, lire i m hči _ so-- 6 ~ , .1«™ — iča iz Negotina ' °dločevanjc o podelitvi koncesijo ohrani 1 --!080 — 3100, dinarji 1767 — 1807, jioli-ttbinka dekl;c^ ; on'm krogom, ki na podelitvi koncesije i sko marke 50.75 — 52.75, leji 1002.50 — j nri-iJ ,, p>„ " niso osebno interesiranL ; 1012.50, švicarski franki 10775 — 10825, producirati na nekem kolesu. Zatrjeval . čali nazaj v Negotin. Mati je bila je občinstvu, da zna po enem kolesu vo- j otožna; niti trenotek je nt pustila iz- : pred oči, tem mani, ker jo je hčerka bila vprašala: «Kaj praviš, mamica, i žiti — nazaj. Dobili razredne § 38. zakonskega načrta predlaga svo- 1 češkoslovaške krono 892.50 — 898.50. boden vpogled v poslovne knjige. Vpra- 1 Praga, devize: Berlin 106.75 — 108.2."» šanje je, če bo ta paragraf dosegel svoj j Zurich 1213.50 — 1216.50, Milan 342.50- -namen, ker bodo mnogi skušali zakriti i 344.50, Pariz 570.50 — 573.50, London svoje poslovanje na ta način, da bodo j 267.89 — 269.87. Nevrvork 69.62 — "O.fc. vodili dvojne knjige, eno za državo dru-j Beograd 201 — 203, Bukarešta 112.87 -ge za sebe. j 114.37, Sofija 78.75 — 79.75, Dunaj 10.62 kako bi bilo. Če bi se vtopila v Do-1 z važnim obrtnim zakonom se bomo v ;— 11.62, Varšava 4.80 — 5.80, Zag; navi?» Jadna mati sc ni premaknila j kratkem Se pečali. 50 — 51. Budimpešta 850 — 950. Val>. ! od nje, spremljala jo je kakor senca j --ite: marke 10r'-75 — 108.25, Švicar ki korak za korakom. Deklici je bila ma- : = Poročilo o trgovini s poljskimi pri- franki 1208.50 — 1211.50, lire 339.50 terina pozornost neljuba. Nesrečna tlelki od 7. junija. Os je k: Dovozi pše- j 341.50, francoski franki 567.50 — 570.5u mati je slutila nesrečo. Bilo je pol- niče slabi. Mlini plačajo pšenico po 1020 i-65-67 — 267.87, dolarji 6012 Za zgradbo pravoslavne cerkve v Ljubljani. Iz Mokronoga nam sporočajo: Da izrazijo svojo versko strpnost, darujejo za zgradbo pravoslavne cerkve v Ljubljani A. Majcen, Vencajz, Šircelj, Muc, Vanič, Trinkhaus, Strel, Žlahpah in Cešark znesek 440 kron. — Darovalci so priposlali omenjeni znesek našemu uredništvu, kjer naj ga dvigne gradbeni odbor. — * Veliko vrtno veselico s plesom priredi Udruženje akad. omladine iz Primorja s sodelovanjem »Kluba Primork* v nedeljo dne 12. junija v hotelu Tivoli. Na sporedu je razer. šaljive pošte in tombole tudi bitka s »coriandoli*, škagac itd. — Začetek ob 17. uri. * Vojaški koncert na vrtu hotela »Uni-ou» v Ljubljani se vrši v četrtek dne 9. junija od pol 8. do pol 11. ure zvečer. Svira godba dravske divizije. Darilo Jugoslovanski Matici. O prfli-fei izvolitve občinskega starešinstva v Prečni pri Novem mestu se je nabralo 200 kron za Jugoslovansko Matico. * 12.000 K čistega dobička je prinesel dečji dan v Trbovljah. Značilno je, da so komunisti pod firmo dečjega dne zbirali za svoj organizacijski fand in tako prireditev znatno oškodovali. * Društvo za varstvo otrok v Lo-satcu priredi v nedeljo, dne 12. junija se bo izžrebalo 69.140.000 kron. 1406 : 1000 din., 1931 : 1000 * 2163 : 1000 * 4272 : 4000 > 1395 : 2000 dinarjev. 1950 : 10000 > 2020 : 1000 » 3029 : 2000 » 4551 : 6000 > 12611 : 2000 > 15558 : 2000 * 20576 : 2000 » 21970 : 1000 » 35256 : 1000 > 36714 : 2000 > 39192 : 1000 > 46932 : 2000 * 49855 : 4000 > 55101 : 4000 > 63897 : 1000 » 75469 : 10000 > 76830 : 200000 > 79099 : 10000 » 85988 : 4000 * 86910 : 2000 > 90359 : 6000 * 92742 : 600.000 dinarjev. — S tem je končana 1. državna razredna loterija. Pr- i pR£t(0 TREBA POMOČI! vo žrebanjo 2. državne loterijo se vrši 15. in 16. julija. V teku petih mesecih niki so se začeli umikati solnčnim krušno moko se zanimalo industrijska , '-?0 — 5-'0- 12285 : 20000 » 15422 : 4000 » 16999 : 1000 » 21927 : 4000 » 28137 : 1000 > 35662 : 1000 > 37442 : 4000 > 43045 : 2000 > 48087 : 2000 » 50728 : 1000 > 55801 : 1000 » 71887 : 1000 » 76216 : 2000 > 79051 : 6000 > 81783 : 100000 * S6720 : 2000 > 8^78 : 2000 > 90784 : 1000 ____Prodaja se po do zadnjega odprtega okna ženskega zimski posevki obetajo dobro, dočim po- '-'rRb 4.25, Bukarešta 9.50, Varšava 0 -*'.','. salona in sc povzpela ven. Videč, kaj. miadni posevki ne ur-nevaio. i Dunaj 1.30. avstrijske žig. krone 0.97. namerava, je mati kot blazna planila = Promet na ^^n, Veznicah. Dr- 5 z entalijames - 3Ž4.35 j za njo. hotec jo obdržati za krilo, A | ^ žekzn]ce garajevske direkcije so iLcm'lon 2;j1-70 ~ ^-Tork oas«., v času od 1. junija 1020 do ! bilo je prepozno. Ljubinka je skočila , ., v Donavo. Na materin krik je kape-, ' 1emcij., Katere o zd'"lul11 JlvU Solnce vzit a ob 4-e7 :im:j ol 13-50 pirali. ; ________________, , , .,, . - ■_ — = Za povzdigo prometa med Bakrom Lastnik in izdajatelj j in zaledjem. V Beograd je dospela pod ! K0n70rai Tntrp" {vodstvom dr Matkoviča deputacija, po-i ivonzorci; „juira . i setila vsa ministrstva ter predložila načrt1 Odgovorni urednik Vit F. Jelene. št. g/ io je izšla v dvojnem zvezku (na 48. straneh) v soboto in ima zopet Priporočamo je vsakemu slovenskemu inteligentu. St. 9/10 stane 12 K. Celoletna naročnina na „Njivo" znaša 120 K, za naročnike ,Jutra" le 60 K. Frank Heller: Blagajne velikega npds Roman. Poslovenil F. J-o. sedež. Ker se pa to ni zgodilo, je i napil, prijel je tudi on svojo in jo odmaknil od mize velik in star ma-! izpraznil v dušku. Don Ramon je hagonski stol in se mirno vsedel. j svoj stol postavil tako, da je imel Senor Paqueno je zardel kot purman I hrbet obrnjen proti oknu. «Vi prihaiate iz Holandije gospod Bekker»? (dasiravno je vladalo na dvoru skrajno siromaštvo in pomanjkanje, bila mu je vendar etiketa nad vse.) Prav gotovo ni prišel gospod; s2ntiago di Coruna! Ta nesramnež Sekker k avdijenci da bi se zavzel j se vsede n,eni nig tebi nir% dasiravno a tega ali onega, kajti vse svoje ziv- je v,;del, da on sam stoji ker ga je Ijenie je posvetil samo sebi. Kaj ho-; iicte] na {a način opomniti na zahte-cetc torej? S kakšno prošnjo m kak-: ve dvorske etikete. l 'otel je že nekaj šnim predlogom prihaja? Toda v;reči ko mu je fion Ramon nalahno rrf.p} .'------------------branil, kjer sem mo>_ 1 111 prav" radi kupčije. Kupčija z velikim voj- z?jia- zgodilo, bila je to gotovo slaba kup-; „ , . . .„ , -----------j-----•.,— čiia in veliki vojvoda Mirorke k ve-; ticspod Bekker pa je prekrižal no- ker svojim lastnim besedam. povsod zasluzt-gospod Bek- «Kdaj, tega še ne vem! Kaj pa naj počnem pravzaprav doma; prihranil sem si takole nekaj malenkosti in mislim da sem opravičen dovoliti si marsikaj. Tu na vašem otoku sem pa našel nekaj, kar bi me veselilo izrabiti. «Za božjo voljo kaj vendar*, je rekel veliki vojvoda popolnoma resno. «Naše podnebje vendar ni naprodaj gospod Bekker!* Bekker se je glasno nasmejal. Pre- stio in udanostjo, a lahna rdecica na stvar kolikor bo le v njegovi meči. i0zaJ> !az ^amo. „ , V kratki:i sekundah, ko se je odločil In pedneoje šele.. .» njegovem obrazti je dokazovala, da je konjak napravil svojo dolžnost. «Ha, ha, vi mislite samo to», se jvoda prikril ironi- j je zasmejal, ker drugo je že vse za-jo svojih besed, jc hitro znova nato i stavljeno. Vem vse to! Jaz sem nam- »iem črvivo pohištvo. Don Ramon da je sc ie vgrizr.i! v ustnice, da sc r.e bi1 imau imamo tukaj r.a Minorki». nekaki sil ser se Precej „ |U|11 , ............. ______ in smatram za svojo dolžnost...»j Ali ni slišal? Kako si upa ta ne-; nazadnje v njegovi dmžbi prazni še Govoril je popolnoma pravilno ' sramni pritepenec zasramovati njih | , s španščino, toda takoj seje videlo, da > in njih nesrečo? Molče je uprl svoje, '»L"7' . „Mwn e„ hoče pretvarjati svoj g!,s in svoje . oči v svojca vladarja, ki mu je pa iBekk^TnSK^l n besede ravno tako, lrot je pretvarjal zopet smehljaje namignil, naj se po- Mlif, skrivnostno nasmehnil in svoj obraz. ! miri. Začudil sc je senor Paqucno, j «Tako,» ie odgovoril prijazno don j kajti don Ramon je bil tudi sedaj iz-Ramori, to "je jako lepo in ljubezni-! redno dobre volje, vo gospod Bekker. Jako redko se' «Vi simpatizirate z nami gospod zgodi, da zaide kak tujec na vaš I Bekker, to je preveč ijubeznjivo! Na otok, a šc bolj redko ic, da bi bil1 to moramo piti», je rekel; čakal ni kdo tako takten kot ste ravno vi.» {niti odgovora marveč, natočil čase s Gospod Bekkerr se je zadovoljno J konjakom. Gospod Bekker je bil nasmehnil in pogledal naokoli, ka-iprvi trenotek v zadregi, toda ko je « . . 1 Y_1 _ ___ ___•___J- ____i i.-rrlln-fiil irA«rA/1«i C1TA1A MCrt iti tTTtl i ; so bile njegove finance. Veliki voj- j Sedaj pa ie zardel tudi veliki vojvoda je bil splošno znan. da mora. voda. Ta gospod Bekker je res ne- odmig-bil že pri-sramnega go-pokazal, napravile tudi mir- j rekel «Kaj hočemo? Sedaj imam toliko, da morem lepo in mirno živeti. Slabo mi sicer ni šlo nikdar, toda človek mora vedno misliti na svoje stare dni, kaj ne? Da, težki časi so danes*. Njegov pogled, v ki je bil še ne-odkritosrčnejši kot njegov glas je kor da čaka, da mu vojvoda ponudi | vzdignil vojvoda svojo čašo in mu j preletel zopet črvivo opravo in iz- zemlja last vlade*. «In vlada to sem jaz!* je odgovoril suho veliki vojvoda. «Torej ako bi človek hotel narediti kako kupčijo, se mora obrniti semkaj — na edinega šefa te firme, kaj ne Zato sera pa tudi semkaj prišel. Te dni sem bil v Punti Hermosi, jako lep kraj, krasen položaj, ogledal sem si tudi stari grad*. «Stari grad dona Jeronima Srečnega*, je zamrmral veliki vojvoda med zobmi. «No, kaj pravite gospod Bekker?* «Koliko stane?* Veliki vojvoda je opazoval kratek trenotek gospoda Bekkerja s tako prodiraiočimi pogledi, da je ta začel nervozno mencati sem in tja po stolu. Don Ramon ga je opazoval tako, da bi človek mogel misliti, zdajin-zdaj ga na mestu ustreli ali pa vrže vsaj skozi vrata. Po kratki pavzi pa je rekel popolnoma mirno: «Vi ste se o vsem točno informirali, gospod Bekker. Gotovo ste izsledili tudi glede gradu Punte Her-mose nekaj posebnega ?;> «Za antikvitete in zgodovinske znamenitosti se nisem nikdar zanimal*, je odgovoril Bekker malomarno. «Meni ugaja lega, a denarja imam dovolj, da kupim ta grad*. «To dvomim*, je odgovoril mimo vojvoda. Ako niste vi sami izvedeli, kaj je ta posebna znamenitost tega gradu, mogel bi vam povedati to jaz. Stvar je namreč taka. Na tem gradu niso prvič vpisane nobene hipoteke, drugič pa tudi ta grad moj ni. To je edini košček zemlje na Mi-norki, ki ni obremenjen s hipotekami in ki ni moj — torej vzrok in posledica obenem, bi lahko trdi1 >. «Vraga vendar*, ie rekel Bekker, «to imate popolnoma prav. Ta grad je popolnoma r.ezadolžen. Toda ako ni vaš, čegav je vendar?* «Nekdaj je bil moj, toda podaril sem ga svojemu prijatelju — kupil sem si prijatelja s krivičnim mamo-norn, kot pravi sveto pismo — podaril sem grad svojemu prijatelju, da je ostal v moji službi*. «Razumem, razumem«, je rekel gospod Bekker skoro porogljivo. «Ne, vi me ne razumete gospod Bekker. Mo' prijatelj bi sicer ne ostal v moji službi, ker bi nikakor ne mogel dovoliti, da zapravlja svoj dragoceni čas s tako nehvaležnim delom. Grad Punta Hermosa je last senora Paquena». (Dalje prihodnjič.) SOGLASNA SODBA VSEH POSETNI-KOV UMETNOSTNE RAZSTAVE V JAKOPIČEVEM PA VIL JO U !E. DA JE TA RAZSTAVA ENA NAJBOLJŠIH DO SEDAJ. NE ZAMUDITE OGLEDATI SI JO! Izgubi! se je briljantni uhan z biserom. Prosim, da se oršdii proti zelo dobri nagradi v upravi , Jutra". P49 fini slGnofesisen! MIH I. EarU Gledališka ulica 7/III, Ljubljana. 831 H _ in oo felsparsHBga pomočnika- TČ Karel Kenstac. Jesenice. Gorenjsko. 'J44 3—1 Priporočamo domače tvrdke: Mali irpski io oto n\ml Izdaja poljubno. Vsaka objava 4 K. Skladišča : Balkan, d. d., Dunajska c. 33. [d. p.] Špedicija: Balkan, d. d., Dunajska c. 33. [d.p.] Spreten koresponden •/.i srbohrvaščino se sprejmo. Prosilci z niaircm več iezifcov imajo prednost. Vloge ra poštni predal 8S. 943 2-2 Trgovine: L. Mikuš, izdelovanje dežnikov, Mestni trg 15. 2 Derenda Fran, konfekcija, mannfak- i 5 tnra na debelo, najnižje ceno, Emon- — ska cesta 8. PučKarji: Kaiser F. K, Šelenburgova nI. 6. Urarska pepravilna delavnica Ivan SeSišksr. Pot -1 Rožno dolino 10. Vsako popravilo izvršujem točno in solidno. Pl»lTOiri?Stlia pnevmatiko Dunlop - Reithoffer - Hutochinson j J > o e ti v , 09 P Damsko, moško in otroško modno blago aoo 8 Mestni trg 8. priporoči 894 10—3; LJubljana, Sodna ulica 7. ii St@|ela fra^a 2~2 ifrc koSnji, t iznosa okro!c"or. ;nternrb.št.l03. Ustanovljeno 1.1850.!! >e priporoča za zgradbe vseh vrst ter iz-rr~rjo"načrte in proračune. 710 ž3~ai EKJAVEC&TUi^ 799 „pri Z!a4i lopati" 26-5: tr^ovšna z ieieznino (prej Mansmersehmšdt) Ljubljana, Valvazorjev trg št. 7 j nas?!«?« ScriševnEške eerfewe. Za toga cementa tn karbida. Ante Sebeljalc: taliicein geace. Uro*. 10 K, rez. 15 K, po poŠti broš. f več, vez. k 2-50 Ter. * | S Eij r Stritarjema antologija. t*re;lil dr. Iv. Prijatelj. Broš. 13 K, vez. K 20-—, g g po do"ti broš. 3'40 več, vez. K 4-— več. t i i?'i S Josipa Jurčiča z&rani spisi. Dragi izdaja Uredil dr. Ivan Prijatelj. L zvez. (> broš. 22 K, po pošti 5 K več, 11. zvez. broš. 22 K, po poiti 4 K 60 t ree. | 6 fS j j Kniige se naročajo pri založništvu: * f Tiskovna sadmga ir LjaMjam, Soc3.3T2S. talioa O, 63 52 II Gcarinjcnje veciili in malih osobite živinskih in mesnih transportov. — Reekspedi&ije vsakovrstne.