Hochldbl. k. k. Hofbibliotbek, : Wl>f Wiea St. 40. ,(SoLa" izhaja vsak Setvrtek in velja s poMo prejemana ali v Gorki na dora poSiljana: Vse leto.....f. 4.50 Pol leta . ... . „ 2.30 Cetvrt leta . . . . „ 1.20 Pri oznanilih in prav tako pri „po- slanicah" se placuje za navadno tristop- no rrato: 8 kr. &e se tiska I krat j} _ o _______..... ~ "~ 6......IT" n Z Z 2 Z Zavece drke po prostorn. 1 V Gorici, 6. oktobra 1876. 2Mi-$? Posamezne Stevilke se dobivajo po 10 soldoy v Gorici v tobakarniei v go-sposki ulici blizo „treh kron", — t Trstu v tobakarniei „Via della oa-8erma 60". Narofinina in dopisi naj se Wago-voljno poSiljajo pod naslovora: Viktor Dolenec v Gorici. — Eokopisi se ne vracajo; dopisi naj seblagofoijno ffan-kujejo. — Delalcem in drughn nepre-iuo2nim se narofinin&zniza, akose ogla* se pri tiredni&tvu. (jlasilo slotenskega politicnega drustva goriikega za brambo iiarodnih pravie. Tretji fijasko evropejske diplomacije. Uze je leto cliiij imnulo, kar se je pruVlo bo-jevanje za svobodo in kerst na Jugoslovanskem, Is-krica, katera je zafiela tloti pred enim letom v Her-cegovini, bi se bila na lahkem data vgasiti, ko bi le bila diplamadja koliekaj prcvidnejsa in bi bila It; nc-koliko vec resne volje pokazala. Sicer je diplomnrija Turtijo primorala, da je obljubila uvesti reformc; a tega nij dosegla, da bi ustaSi polozili orozje, kar bi se ji bilo posre&ilo, ce bi bila prevzela garancijo za uvedenje turfikih reform, kakor bo ustaSi zeleli. Ker pa tega nij hotela, napravila je svoj prvi fijasko. Mej tern nastal je iz lircegowke iskrice ogenj, Legar plameni niso le zafeli ivigati v bliziijo Cerno-goro in Bosno anipak tudi v Serbijo in Btilgarijo. Zopet uzdrainila se je diploinacija iz spanja; z vso svojo avtoriteto in enerlijo skuiala je zapreciti boj Serbije in Cernogore proti Turciji, a stok in jok tla* cenih bratov v Hercegovini, Bosni in Bulgariji bil je mogofinejii od evropejske diplomacije; Serbija in Cer-nagora napovedali ste vojno Turfiiji in s tern dozivela je diploinacija svoj drugi fijalko. Bo tretjega gre rado, pravi star pregovor in tudi pri naftqf diploinaciji se je to pripctilo. Ko so se serbska tin uze dobro s krvjo napojila, naprosila je Serbija velesile za posredovanje in diploinacija je zopet zacela delovati; a nid jej nij llo kaj gladko, kajti Turcya nij le ne hotela privoliti v formalno premirje, tetnvec* stavila je Serbiji take sratnotilne mirovne pogoje, na katere je odgovorila serbska vojs-ka z entuzijastiCnira izklicanjein Milana za srbskega kralja in z prisego ne odlozrti preje orozja, dokler ne bode zadnji Turek iz Serbije zapojen. Vlasti same pripoznale so, da na podlagi tacia pogojev nij nikako pogajanje o miru mogofe in Anglija sama je zmernej* Se mirovne uvete, podpirana od vseh druzili velesil, stavila turSkim mogotcem, a po predolgem posvetovanji zavrgla je gnjila TurCija dobre nasvete, kateri ediui bi jo bili za nekoliko dasa ie reSili gotovega pogina; diploinacija sme se pa pona§ati u2e s tretjim fi-jaskora. Kaj poreCe k temu Anglija, kaj porekd* druge vlasti? Nam se dozdeva, da je sedaj 6 tilozofijo diplo- XiIoTEIIL. Slaveo SI. pevskemu drultvu istega imena J. Trnogorshn Spomlad ai grmifiek Nevihta piifvi^ga S go§Javo ogrne; Drevesu kras ldmi; Prenjeini moj slav^ek Moj slafiek se skrije, Yanj pet se povrne. Boj6 se pred gromi. Pri solucn kot luni Mogofino prepeva, Od hriba do plana Okrog se odmeva. Odjenja straiilo, Zar n6besni sije; Moj slaviek ponavlja Srci melodije, Spomladni cvet zveue, Moj tiC vefi ne poje: Otofno me spomni Preteklosti moje; Nas j,staVec" primorski Vse glase si vbira, Mar angeljska slava Hij slajgega vira, Cuj » slavec" slaved; Saj ti mi zmer pevaj5 Po letu i zimi Krepko me ogrsvaj. Kaj bliska al* strelja, AP to<5a naj krea, Sramotnim obmolkom Ke ^a'.i mi srea, Tud skopec naj pta§i, Naj sraka te psuje; PrelepO ti petje Vse case naj slujel maeije pri kraji. kj«»r pa diploinacija obinolkne, tain dobtv Ih'mmIo tupovi. Li* v tern smislu smonio si tol-niut'iti misijo rnskega g«»iu'rala Smnarokova z lastno-rot.niiu pisnumi ruskega carja do nasoga vlndarja na Dnnaji. Ws niski narod nze clavno InepiMii po" boju s Turci in !»• carju ruskemii «c inia svet zalivaliti, da so jc evropcjski mir dosi'daj so olminil; a nnjuowjfti flu tnrski' vlade prcprii'ati ji> moral tudi ruskega carja, da z d(d)io lu'sodo so pri Turciji nic! no dost^o, nmpak da treba vw diugacna sivdstva upotrcbiti, da trcba s topovi pridobiti si voljavo. Jiii»oslovaiisko bojisic. Due 24. sept,, do katerega se je bilo ostavilo bojcvanjc na serbskcuii in dcrnogorskem bo.ii,^i, pro-doMilo se je ostavljenje boja mej Turci in Cornogorci se za osein dnij; Serbi pa niso vefi v to privolili iz vzrokov, katere smo n^e v zndnjej §tcvilki omenili, temvee prifieli so zopet boj s tern, da so zazgali in poderli mostova, katera so bili Turci nze popreje na-liiavili mej Aleksincom in Dcligradom pri Trnjann, Cernajcv sain vodfl jo tukaj hrabre Sorbe ter vcrgcl Titrke dve inilji daluL od Morave. Mej tern je za-giabil Hoivatovifi Turke oil zahodnc strani kw. Silje-govac in jib vorgel Coz Kriifije, katero jc posedel. Ob cnem pak delezila se je AleksinAa posadka boja in prekoracila Moravo pri gornjom Btijmiru pod Aleksincom. Vsled toll serbskih opewcij bili so res Turci 28, sept, popolnem obokoljcni in je bila njihova zvcza z NiSciu skoz celih osem ur- popolnem preter-gana, a potein bili so, kakor se dozdeva, Serbi prisi-ljeni nekoliko umakniti se proti Moravi, vsled Cesar se je tudi Horvatovic vernil v svoje varne pozicije pri Siljegovcu. Po tern takem priiakovati nam je zopet hudih in Ijutili bojev ob Moravi. Radi tega ne bode nasnn iitateljem neljubo, Le jitn tu na kratkem s §te-vilkami pojasnimo stanje obojih vojsk. TuriSki po-veljnik Abdul Kerim pala zapoveduje nad 100 tisuc modern z 182 topovi; Serbov je v Deligradu in Djii-nisu baj6 okolo 70 tisu^ aioz; Horavatovic vodi 18 tisuC vojnikov in polkovnik Popovic stoji v Aleksin-cu z 12 batalijoni in 8 baterijami. K serbskej arma-di dojde v kratkem §e 32 tisuc milice, katerih se Hrepenenje po jugoslavjanskej zmagi. (Zlo^il Franjo Zakrajski.) Kaj te druhali, ta Jjuta krdela LaCni ko tigri od sela do sela Dale5 okoli, kar meri oko \ Gor po planjavab, skoz tarane lesove, S hribov kvvavih, dez puste mostove Vse gonobeCe na Srbsko dero ? Kdo je pregleda tarn ? Kdo jc preiteje ? Ilastejo z breznov? Je Lucifer seje? Cudna je nosa pa jezik neznan; Koder se Jordan, Nil c>ni se §iri, Koder se v Traciji zli trinog Sopirl, StraSne mno^ice te imajo stau. Tu2ua Slavjanska 1 Pokrajine sVete, Ki vas srdite teptajo te Cete, Solze tocite, imate zakaj; Tud za te spake je zraslo ^elezo, Cujte orozje! Glejte njili jezo 1 Oh, ve nesrecne, tresite se zdaj 1 &g je za njinii, i sleme dol skripa, Z zlobnini korakom dol Turek iz sipa V divjem krohotu prokltto hiti; Sivec se jofie, defiek tarn cvili* Mrzlim oblakom devojka se smili5 Kri se nedol^na v nebesa kadi. Gledam li v istini ? Al se mi sanja? I Ce res gledam, o Bog ma^evanja I uLo zdaj nahaja v Clupriji nad 12 tisue" mo2, na dalje 10 tisuc mo/ od Ibarja. Ruskih prostovoljcev doha-ja tudi vedno vec na serbsko bojilfie, V novejem (asu dohajajo posebno Kozaki in komaj je odSel eel polk teh lirabrih konjikov na bojiiae, u^e se sestav-Ija zopet drug regiment. Za vsem je baj© Rtwov na serbskom bojiici uzo blizo 15 tisuc. Ker se bode boj tudi mej Turci in Cernogorei nadaljeva), kajti nij nam mogoce misliti si, da ga o-stavi zopet Cemogora: naj tudi na kratkem pojasnimo polozje na cernogorskem bojiSfti. Kakor znano, je u^e pred davnim tesom Muktar pala iz Trobinja u-daril na Uernogorsko, kakor se je tafias pisalo, z nad BO tisui' ntdzini, a sedaj se govori, da ima samih 17 tisuc mo?.. Muktar obokoljen je v Zaslapu od 12 tisuc Cernogorcev in ustaSev, kateri hrepene po boju in komaj Lakajo, da bi ljuteinu sovragu pete nabrusi-li. Dcrvis" pa§a ima pri Podgorici in Spu2u skuplje-iiili baje nad 25 tisu5 vojnikov, katerim stoji napioti v piperski naliiji 12 tisuc Gernogoreev, Kuajancev in Drekalovicev. Ostala 6emogorska vojska poseda Ku-cijansko in Medunsko okolico, mej tern ko jo jeden drug oddelek posedel okolico plavega jezera in s tern pretergal zvezo turftke vojske na lbariji z ono v AX* baniji. Z a d n j a p o r o 6 i 1 a iz serbskega bojigca pri* nasajo nam, da so Turci dne 1. t. m. z 20tisucimo^ in 40 topovi z vso ljutostjo napadli serbske pozicije pri Gredetinu, na katercga se naslanja desno krilo deligra§ke in levo krilo Horvatoviceve vojske. Boj trajal je neprenelioma celih 12 ur in Turci bill so popolnem pobiti in z vclikimi izgubami nazaj vrzeni. Turci zbirnjo sedaj vse svoje moel proti Djunisu in priSlo jim je v ta namen tudi mnogo pomofii zopet iz NiSa, a tudi Serbi dobili so od Drine, Ibarja in Bel-grada novih vojnikov. Turci uvidevSi, da jim nij mo-goce prodreti iez Moravo mej Deligradom in Aleksin-cem, skusali bodo tedaj cez Djunis ulomiti na KruSe-vac in od tod pustivsl Deligrad v strani naravnost marSirati na Cuprijo in Belgrad. Nadejamo se, da se Turkom to ne posrefii tako lahko, temvec* da bodo ravno tako hudo pobiti, kakor pri Gredetinu. Ronton naj §e omenimo, da je tudi podrinska vojska iz-klicala Milana za kralja serbskega. Kak to pozreSno zverjad §e trpiS? Ti, ki Jerihovce vbil si presmele, Z jeznega trona to gledas, i strele V roci pravifinej §e lene dr2i§ ? Ha 1 Kak temne 2e sinjine, prej vedre, Hrasti Basanski i Libana eedre Jezne vrhove v oblacih treso, ^vigajo bliski spod nebnega krova, V boj se nad vraga napravlja Jebova Cujem i „05abne2u zmaga ne bo 1" Preje naj preplaSena Sava, ce more, Spet v Triglava zbe^i skalodvore j Preje se Donava s firnih valov, Preje povrne se V lok spet puSlca, Kedar od njega leti kakor ptica, VstavSi se v zraku hiti naj domov I Kvi§ku tia noge S §teti so duevi 1 Plauite, planite Vun kal:or leVit Ktcrim je tat mladifie pobrah Ki ga hirkanska je tlgra dojila, Rana se vragu jo spet zacelila, V Turkistau i njim, da ne bode vec klal. Sliiite V Sliiite ? tJrno iz sta«:a I Cujte, ko dalefi grmi rekobrana Cujte njih glase, rozljanje i srd. Blize podijo ko zdrazeni levi^ KakQ done ze naprej zmagospevi nSvoboda, svoboda ali pa srart I" Taki ne cakajol Z leve i prave Viteze gledam juaaSke postava ¦*' "' , :L Nasa kmetijska sola. V GoriSki okolici dne 2. okt. Volitve dezelnib poslancev trkajo na dnri in za to je skrajni cas, da se porazumimo zarad moz, koje hocenio se svojira zaupanjem pocastiti. NaS zbor je majhen, njegova naloga ne more tedaj biti, da bi se spuscal v visoko politiko — marivea mora skrbeti, da pospeSuje z vsemi silarai svoje domafce, du§evne in mat&jalne koristi, da skrbi za povzdigo blagostanja svcjih dezelanov in da jim preskrbuje v ta namen po-trebna sredstva- NaSa dezela je v prvi vrsti kmetijska — a nje kmetijstvo je bilo do novejiiih casov slabo podpinino in je vsled tega v primeri k drugim deielam zelo zaostajalo. Zdaj se je pa zacelo nase Ijadstvo na potn kmetijskega napredovanja precej z> vahno gibati, ker ga izglcdi drugik deM k temu iz-podbujajo in ker n.u tudi vlada od svoje strani z obil-niroi podporaroi pod pazdulie sega, Najvcee koristi bi bila pa v tein oziru kmetijska sola, katero je nas d«ielui zbor z drxavno powocjo ustanovil, ako bi slo-nela na zdravi podlagi, ako bi se iijcna pravila ozirala na pray spoznane razmere in potrebe nafc delete in ako bi se razumuo vodila. A nasa sedajna kmetijs>ka Sol* ai tnka, zaUbog, da ne, in za to putrebuje prav kategortfne preuiavuave na razumni, p o s t e n i podlagi ; in za to moranio pri letosnjih volitvab na to paziti, da spravimo v 2bor moze, kateri sc bodo resno in previdno lotili te vazne naloge in jo tudi s pogu-mom dogoali. Po zadnji v 8 letih, ee se ne niotim, tretji ali detrti prenravnavi postal* je nasa kmetijska sola, vsaj za slovensko stran delete, prav e m i n e n t n o n e-praktiena, kajti naredili so iz nje hlapcevsko Solo, ftijaki skoro ne smejo dobivati teoretioega po-dnka (maksimam nieoda 11/2 uro na dan) ves drugi cas morajo delati na knietijiza placilo, tojeoni dobe za vsako uro, cesem prav podueen, Slovenci poo kr. Italijani pa po 7 kr., ker so bojda zadnji moCnejsi oil prvih. Nekateri mladenCi zacenjajo nekda uze ob zoru delati in delajo pozno v nod, tedaj tudi o takih mah, ko jih nihce ne iiadzoruje, samo da veC novcev za-sluzljo. 1 kaj delajo neki? Plevejo, poravnavajo in disiijo poti in enake malenkosti. Prav pravih kme-tijskih d el, pri katerih treba nekake vece razumnosti, ni skoro zapaziti niti na kmetijskem poskusevalisei v Gorici, niti na knutiji v Ajsevki. 0 vrtnarstvu, Ce abstrahujemo od mknkih po vrtnarsko odgojenih dre-vcsc, ni na poskusevaliSCi *koro nobenega sledu in o poljskero izglednem obdelovanji ne zapazujenio nikjer nid ; v lilevib je res nekoliko lepe zhine prav pleme-nite krvi, toda kumctna je v obCe, da ji labko rebra prestevajo, v dokaz, da se bodisi slabo, nerazumno kimi, ali da manjka pice, kar je na tako obsirnem posestvu skoro neveijetno, ali slednjiC, da se s pito slabo gospodari. Splob ne manjka v lilevih dokazov za nemamo oskibovanje zivine in smelo smem trditi, da tudi ta ni sledu dijaskega dela. Zdaj smo v dobi grozdne trgatve; morda se sucejo sedaj fantje okolo vinske posode, okoii stiskalnic in bednjev, ali priprav-Jj8Jo, kar treba v kleti? Letos je pac revna trgatev, a naj bo kakoisna hoce, do zdaj izrejenci uase sole o njej Se Cisto ni6 ne vedo. Profesorja dr. Mona in dr. Kdnig pi§eta vi-sokoudene knjige, delata velevazne poskuinje z mno-govrstnimi gnojili, katera figurirajo namesto na njivab in v vinogradih — v tiskanih porodilih, iztuh-tavasta nove stroje in enake stvari, prof. Povge za-slednje in preiskava po ininisterskem narotilu go-veje pasme po Primorskem, Kranjskem in ne ve-mo Se kod; ostajata tedaj se dva docenta, kojih eden — bivSi dijsk tukajgnje sole — v&isih zadr2a-nega vodjo nadomestnje, ali se vsaj namesto njega na Ki je duh Lazarov vodi na plan. V tla 2e stnnijo osupnene Cete, PriSla je ui-a grozivne osvete, Emalu izpla^a se Vidov jim dan. Ki si osrneSO, podrl Faraona, Milo pogledi na brate znad trona, Stra§ni Gospod ti vojskinih trum 1 Sodome 2eplo na Turke ra^grni, Angora, Sedan ti na-nje obrni, Zopet en Timur jim steri pogum. Zasmehnj6 naj Te §e ti surovi I preoSabni Madjani ? Tvoj novi (Jedeon *), dej, naj je tre§Li v prah: Unkraj gorft naj malika kadijo, V divjih samotah naj luno fastijo. Koder razsaja trepet ino strah. Z grobov tedaj, ve razzaljene sence, S Kosova urno hitite po vence, Danes Gospod vas maSeeval bo Nij VnkaSina, nij BrankoviCa, Krasno veselje I Bodite dans prica, Kako dajal bode Turek glavo. *) Cernajev, uradnih spisih podpisuje — in slednjic vrtnar, Solski sluga in se kak hlapec. Osebja, koje pobira na leto okoli 6000 gld. na samih platah brez nagrad, je za-dosta, kaj ne da, za hlapcevsko §olo, katera bi uteg-nila tudi brez tako ufenih in visokopostavljenih do-centov svoj namen dosed. Toda na na^i, na slovenski strani nemarauio za hlapcevsko solo, ker razuu malih izjem ne poznamo hlapfevskega, kolonijalnega sistema, ampak smo, te tudi srednji in mali, pa ven-dar sami svoji gospodarji; mi ze]imo solo, katera bode izgojevala razunine posestnike in za to naj bode vsaj na iiaieiu oddelku praksa s ieoriJG primerno razvr-scena tako, kakor je na drugik euakih ucllLscih, n. pr. v M a r b it r g n, na sosednem SI a p n in drugod. Kaj se je s posest^omitasc Sole v dolgih 8 le-tih zgoditoV Je ii zboijjsauo, daja man uze k;ike stalne dohodke, ali se more r kako^nem koli ozira v izgtcd pobtavlj ti naSim kmetovalcem V Piosim, ilragi t*itatt*lji 1 potrudite ser preglejte vse — hionla Vam pokaztjo tudi gospodaiske knjige in raC'imu in sotlite muiii. — V Marburgti obstoji Sola se le 4 lcta in kako§-no kmetijo poseduje. kakosna izbolj^anja s?e t« zapa-zujcjo v tako kratkem fcisuV Nekuteri btrokovnjnki sodijo, da je posestvo celo lepse viejeno nego KIo-sternenbuiSko. Poglejte Se blize na sosednji Slap, tarn nastopi sola tudi se le de*.-ti tecaj, a koliko no-vega vinograda so uze dijaki razdflali in kako lepo, pravilno za.sadiii, kakosue so dreresnice in koliko so uze iz njih pre>adili, v kakem redii so kleti in s kako izvrstuiiui pridelki se uze labko Aola pona§a—tarn je red, tain so primerno razvraLene ure za poduk in za delo in za to je velik uspeh na inalcm pros torn, pri iuu je nered in zmesnjava v pniksi in teorrji in za to prav majhen uspeh na vdike m pros torn. Zakaj si neki naSi merodnjni moz-jc ne ogtedajo nekoliko druga, kmetijska utiliSea v Avstriji rajse nego se slepo ravnajo po lepo glaseeih frazah mogoCe da visoko uLenih, pa nialo praktiLnih inoz, kateii so prisli s trebuhom za krithoui v naso delete, s r c e so pa pustili doma, kamor se zopet po-vrnejo, kedar se pii nas nalezcjo, Cesar doma potre-bujejo. Porcfe kedo, iiafa dezela je majhna in ne prc-morc toliko, da bi ?olo i/datno podpirala posebno, kar se kmetije ti(';e. Ta nzrok je clsto prazen. Kme-tija nase sole je velika in morda se prevelika; kme-tijsko mini.ster.stvo je radodarno, je uze iniiogo zna-menitih podpor dovolilo za solo in nja posestva in jih bo gotovo se, te ga njih zlovaba od tega ne od-vrne; dezela je tudi uze innogo v ta isti namen zr-tovala in kakor vse kaze, bo inorala Se globokovzep I seei, 6e bo hotela poravnati vse dosedajne napake, ter stalno uravnati kmetijsko utiYMc. Kje tedaj ti&kriv-da, da stoje stvari tako slabo ? — Nekoliko razlogov smo uze naveli in poglavitni med temi je morda ta, da je solsko vodstvo, posebno gospodarstvo kmetije, v nepravili, premalo skrbnih rokah, da ni nobencga reda, nobene kontrolle j drug pomenljiv uzrok je pa tudi ta, da merodajni mozje v enem ozira previsoko letajo—navedam oinokemifino poskusevali-§6e—v dmgem pa prenizko padajo—navedam hlapcevsko §olo;—dr^e naj se rajse zlate srede, tako kakor se-je dr2e druge kmetijske Sole, katere so si v malih letih pridobile lepo ime ter si zagoto-vile stalni obstoj; stvari pojdejo potem boljse in dragocenih eksperimentov bode koaec. Posestnikov Dopisi. V bOriei, 5. oktobra. (Volitve razpisane — c. k. kmetijsko drustvo v Gorici;— vinorejska razstava v Cerviujanu). Volitve so tedaj razpisane in se zae> nejo koncem tekocega meseca. Po tern takem sebodo uze te dni vrsile volitve izbornikov po obfinah. Bodite budni, mozje volivci, zbirajte se povsod v obilnem Steyilu ter izberite iz svoje srede sameprave moiake, kojih ne omaja vsaka vladna sapa, da se bomo mogli GoriSki Slovenci ponaSati s poslanci, katere nam bodo volili. — Skrajni Cas je pa zdaj, da poskusi odbor novega drustva „SIogau svoje moci, da pozve po de-zeli, kakor mu je obeni zbor priporocil, mnenja in ^elje gled6 bodoCih poslancev in da po tern preskrbi, da se br2 ko brz postavijo kandidati za vse posamezne volilne skupscine. Le previdno pa pogumtio na delo ! Kakor smo brali med raznimi vestimi v zadnji §te-vilki nasega lista, kmetijsko druStvo v Gorici vrlo ua-rasfia; pos«bno slovenska stran dezele obilno prHopa, vsled Cesar se tudi mnoft §tevilo nje zastopnikov v glavnem odboru. Vse to je prav in lepo, tem vec\ ker je kmetijsko druStvo zares jako vazua ustanova. katera vzbujevaje, podpiraje in posredovaje lahko prav izdatno pospesuje kmetijske interes3e na§e de2ele. Kar pa ni prav in ne lepo, to je, da nekateri izvoljeni od-borniki le po redkoma zabajajo k sejam in da s tern zares zavirajo prizadevanje marljivejsih odboruikov. Pri zadnji seji 2. t. m. smo pogresali 5 slovenskih odbornikov, med temi celd take, kateri v mestu sta-rnijejo; Tolminskega zastopnika Senismo nikdar n- j deli pri kaki odborovi seji in vendar zadevajo posve-I tovanja odborova in njegovi sklepi prav pogostoma I interesse tamognjega okraja; Sezanski oddelek, poziv-I ljan, da bi si izvolii svojega zastopnika, §e vedno od-I lasa in tako piifiakujcmo tudi Se od Kobari$kega od-I delka, da nam poslje svojega poverjenika. Cerkljanski I in Kanalski okraj morata imeti skupaj enega sa-I m e g a zastopnika, ker se ne raorejo zdramiti boljyi I in razumnejSi posestniki in drugi prijatelji kmetijskega I napredka, da bi jih bilo vsaj v vsakem okraju 15 dru-I Stvenikov, kolikor jih mora biti, da smejo voliti sami I svojega zastopnika v glavni odbor. Skoro neverjetno I je, pa vendar je tako! — Z ozirom na vse to mora-I mo pozivljati v prvi vrsti naSe gosp, odbornike, da J brez prav posebnega razloga ne izostajajo iz odboro-I vih sej, ali pa, ee ne morejo prihajati, da se rajse I odpovedo zastopniStvu, da bo mogoce voliti na mesto I njih take odbornike, kateii bodo laze in radovoljnejse irtovali en dan v mesecu odborovim sejam; v drugi I vrsti priporocamo prav nujno Se^anskemu in Kobaris-I keitiu oddelku, da prav kmalo do^euejo volitev svojih / zastopnikov in siednjic bi nas jako veselilo, ako bi se I stevilo Kanalskih in Cerkljanskih dru.Uvenikov vsaj I toliko pomnoftlo, da bi imel vsak okraj vsaj enega [ svojega zastopnika. lies je sicer, da gre letos prav I trda za denar, a vendar ne moreino misliti, da bi se Ijih ne naslo v vsakem okraju 15 kmetijskih prijate-I Ijev, koji bi se ne ustra.sili primerno niajhne letniue I 4 gld., za katero dobe brez posebnega plaCila tudi I kmetijski list. Ce je to v Bovskem okraji mogofie, I kder niso kmetijski interessi tako ob.sinii, zakaj bi v J Kanalskein in Gerkljanekem ne bilo, kder je kinetij- stvo ed i n i v i r ^ivljenja ? I Kmetijsko drustvo je napravilo letos dva javna I obCna zboia na degeli: prvi je bil julija meseca vDo-I renbergu, drugi veeraj in predvCerajsnjem v Oervin-I janu, zdru^en z grozdno in vinsko razstavo. Primer-I jaje ta dva zbora bi skoro smeli trditi, da je bil prvi [ nekako df^okraticen, drugi pa bolje aristokraticen. I Pri Itihenberskem zboru bila je ogromnejsa mnozica, I a med nju malo gosposkih sukenj, pri Cervinjanskem I je bila izbrana muozlca (elite) furlanskega plems*va I in poscstn'kov, a med njo menda noben kmeC'ki korat. j V Itihenbergu so zborovali svobodni, priprosti kmeC-I ki posestniki, v Cervinjanu gospodarji kolonov, I med njimi nekateri odlifnjaki v kmetijskih stvareli, j kateri si za napredek kmetijstva Fui'luuiji innogo pri-j za?Ievajo, toda v obce s primerno majbnim uspehom, j kajti, kolikor smo mogli opazovati, napredek se ome-} juje samo na posamezna posestva, kakor na Levi-jevo j v Villanovi, Kitter-jevo vMonasten;, Isola Morosini, Chiozza-vo v Skodovaki in Se nekateia; kmetijski napredek ni splosen v Furlaniji; to sodimo po plugih, kateri se v obce rabijo in segajo po svoji 0-kornosti §e v Noctovo dobo, po priprostem obdelovanji izvrstnih njiv, po crnih vinih, katera so bila nekda tudi na Mariborski razstavi prav strogo obso-jena itd. Tudi Ce primerjamo letoSnjo vinsko razstavo v Dornbergu s Cervinjansko, vidimo, da je pri nas napredovanje splosoejse — v Furlaniji pa bolj osam-Ijeno. Vdelezba Dornbevskih posestnikov — tedaj ene sameobdine, — je bila obilnejsa nego ona ce-lega Cervinjanskega okraja, najrodovitnej§ega, naj-bogatejiega v nasi de^eli. In kaj je neki uzrok temu velikemu razlofku. Pri nas je posestvo zelo razko-sano, a vsak kmet je sam gospodar svojega posestva, zato ni mogoce tako naglo napredovanje in v tako veliki meri, kakor pri posameznih veleposestuikih v Furlaniji, a oao je pa splosnejSe in izdatuejSe, ker vsak z malimi mccmi stori, kolikor more, da druge uaprednjake posnema in za njimi ne zaostaja; v Furlaniji je pa k 010 n i a 1 n i s i s t em najveca zavira splo§-nernu napredovanju, kakorsno se omejuje samo na take posestnike, koji imajo zraven velike Ijubezni do kmetijstva tudi veliko denara; a takih je zalibog malo in za to je tudi kmetijsko napredovanje le bolj osainljeno. Meritoricno 0 razstavi in 0 zborovanji v Cer-vinjann govoriti, pripuscamo strokovnjaskim listom. Trst, 4. oktobra (Izv. dop.). (Socijalno. — Bor-sa. — Slovani. — GlediSce. — Raznosti.) Trst je originate© mesto: v Avstriji ga pac" nij enacega in tudi na iuostrauskem je malo tako zanimivih mest. Tukaj se pae more reci, da je Bog jezike zmesal: le pojdi na borso, ali pa v kako gostilao in slisal bodeS po 10 jezikov naenkrat, iz vsakega kota kacega druzega. Vse te narodnosti pa ziv6 mej seboj v prav dobrih odnosajih. vse veze trgovina,kije tukaj Alfa in Omega vse modrosti in vsega hrepenenja. Ce ne bi na ma-gistratn vcasih rogovilili Italianissimi, bi bilo v Trstu prav mejnarodno zivenje. Tukaj je malo tistih fanatie-nih renegatov kakor v Gorici, ki te grdo gledajo, ce , govoris slovensko; sploh vlada tukaj v vsakem obzi-ru toleranca izvzemsi, kakor sem ule rekel, nekatere profesions-politikarje na magistralu. Da pa me boste prav razumeli, moram dostaviti, da je v Trstu tudi politika trgovsko zapocetje. Na§i trzaski politikarji poslujejo prav dobro za svoj zep; rastejo jim sine-kure, kakor gobe po deiju. Sicer pa so postali tudi zvononosci strogo ital. stranke nekako milostljivi pro-ti okolicanom, Fred ne dolgem bila je seja in ^lasova- lo se je za ncke zvonove v okolici in ker je bila ena ¦ kost glasov, odlociti moral je zupan; pa kaj mislit?, odlocil je za okolico in svoje glasovanjo motiviral: „Per dare novella prova della concordia fra citta e teritorio." To so prav lepe besede, pa vprasanje je, koliko zahtevajo gospodje na magistratu od okolica-nov za to „konkordijo.*'? VpraSanje vtelesenja velicega dela trzaske oko-liee z mestom je Se zraerom odprto. Kako se bode reSilo, to je za zdaj Se vganjka; ce pa baron Pino spozna prav interes vlade, gotovo povoljno za okolico. Sploh je mogoce, da okolicani Se celo na Dunaji (!) dobo zavezuikov. Nasi okolicani so vrli Ijudje; oni se ne dajo poitalijanciti vkljub denaru, ki se je uze po-trosil v ta namen. Okolicani so Kratavci in sreca je za slovanstvo na obalih Adrije, 8(!, imcl bode /bor Se vedno stari obraz. Takratna zasedanja uaSili dr2avnih ofietov uteg-nejo vendar biti preeejSne vaznosti in zanirai-vosti, in kaj bi ne, saj bi imei zbor nagodbo z Madjari zopet potrditi in bi trebalo vedno §ir-jajoei se mizeriji vendar cukrat prava in dobra sredstva stakniti, da se jej konec stori. Pa je tudi orijentalna kriza, katera ne bode na§e ljubfieke Nemce pustila dremati in v katero bode marsikater nemsk radovednez hotel svoj nos ttikati, kakor naii madjarski bratje, ki so tudi sedaj v svojem parlamentu zbrani in stav-ljajo iuterpelacije kar na koie. Najbolj smeSna izmej vseh teh je pa ona, katero je stavil nek zagrizen madjar ember Irany. Vfiogi reve^i ti Madjari in mej njimi prav velik reve^ Irauy! Ta gospod popraSal je, kako to, da toliko Ru-Sov 6ez Madjarsko potuje v Serbijo, ali so v istini vsi oni Rusi udje druStva rudedega kri^a in Le je reklamirala madjarska vlada radi mno-gih ruskih prostovoljcev, katerih dohaja zmerom ved cez Rumunsko v Serbijo in se nekaj ve6 neumnostij. Madjari postajajo od dne do dne bolj neumni in vsled tega tudi bolj prederzni. Vidijo se nam kakor ona zaba, katera se je tako napenjala hoteda biti veda od vola, dokler nij pocila. Tem ^udem se je menda popolnein pamet zmesala, odkar so svoje pravice dosegli in imajo svoj parlament. Mi bi jim svetovali, da bi se ne brigali toliko za vnanje stvari; ka-tere jim niso nic mari, nego za notranje, tem-bolj ko je na kermilu drZavne ladije njihov patriot Andrassy, kateri menda bode uze znal tarovati interese dr^avne in madjarske se po* sebej, Mi jih svarimo tecih nepremisljenih ek* spektoracij, s katerimi provocirajo le mogofcno Rusijo. Zna priti 6as} ko se namara reklami-rati pri Madjarih zarad tlafcenja druzih nema-djarskih narodov! Turfiija zavergla je mirovne pogoje, katere jej je Anglija podpirane od vseh druzih vele-vlastij podala v pretres in sprejem, Anglija ne-ma tedaj pri visoki porti tudi ni6 ve6 upljiva in to je dobro, kajti s tem izgubi Turcija zadnji zas&t, katerega je imeia v Angliji. Rusija je vie pred to senzacijsko vestjo izrekia, da bode marSirala v Bulgarijo in s jo posedla, ^e ostane Tur&ja pri svoji termi in ne privoli v dejansko poboljsanje stanja tlacenih kristijanov. In ruslci general Sumarokov, kateri je bil pre-51i feden poslan od ruskega carja na avstrijski dvor, imel je nalog, dogovoriti se z Avstrijo in jo prldobiti za to, da ona pak posede Bosno in Hercegovino. Prav v tej misli potrjujejo nas tudi madjarskih listov izjave o namerah Rusije in „Pester Lloyd" 2uga Rusiji celo z vojsko. Marsikdo tega ne bode verjel, a vendar je res-nica. Nadejamo se, da Rusija, v tej zadevi ravno tako ohladi madjarsko vrofio kerv, kakor v vpraSanji serbskesya kraljestva javljaje, da ona no bode interveniraia proti kraljevemu naalovu Serbije, da pa tudi ne dopusti, da bi se kdo drug vmesal v serbske zadeve. Prav glede* krft-Ijevega naslova tirjala je AngieSka, naj Milan pismeno odbijc naslov, kojega mu vojska Tsiljujej a Milan odgovoril je, da noma vzroka odbijad, cesar nij nikdar ne ustmeno ne pismeno pripo-znal. Naivni so zarcs Angle^i in duditi so jim je, da tega se no vedo, 0 tamer jc uie eel drugi Bvct prepriCan, da namreC za serbsko proklama-cijo stoji Rusija, Kontem naj omenimo ta izjave angleSkih „Times", da postane sltuvacija v orijentu ncvarna, fie se boju kmalo konca ne na-redi. In v nemSkih krogib bo celo* misli in meni, da konflikta mej Rusijo in Tur&ijo nebodo nikakor uiogota pogladiti in razburjenosti ruskega naroda pomiriti. Ncmci poznajo ruske 0-koljSfiinc najbolje in glasovom dohajajofiim iz Nemfiije treba ju vc6 verjeti, kakor vsem druglm. Na AngleSkem mno^(! se mcetingi (tabori) odlitaih mo^ in ljudskc mase vedno bolj, in- an-glefiki narod izraia so vedno ostrejSi taz an-glnSko vlado. Na mectingu v Ilirminghain-u pre-6italo se je pismo poznanega John Bright-a, v kojein pravi, da bi bilo konstitucijonelno inmo-dro, da bi se sklical anglcglci parlament, a vlada v to ne privoli, ker se boji, da bode vofcina tirjala tako vnanjo politiko, katera vladi nij po volji. Sklenila sojokontam resolucija, v katerej se zavraca mirovne pogoje, koje je nasvetovala Anglija Turfiiji. §e ostrejSi izrazil se je istl Bright na meetingu v Manchester-u, tirjajod naj se ncmudoma sklita parlament, kateri bi imel odlocno tirjati, da se Anglija ne poganja vedza gnjilo Turfiijo in da nij vec" voljna krvi prelivati za-njo, temved naj se prepusti sto in stoletni gresnik osodi, katero je popolnem zasluzil. Isto tako tirja Lowe pismeno v /TimesK, naj se koj sklita angleski parlament, da izrece svoje mnenje 0 politiki angle^ke vlade v orijentalnem vpra-§anji. 2alostno pa5, da se v svobodni, emi-ncntno(?) konstitucijonelnej Angliji javno mnenje tako malo spostuje. Po dolgem tasu je zopet govorjenje 0 mi* riditskem princu Prenku. Dervi§ pasa, turski poveljnik v Albaniji, zavkazal je izpustiti mla-dega princa v njegovo doinacijo spogoji, da or* ganizuje svoje Miridite za boj proti Cernejgorl v kolikor le mogo5e velikem Stevilu, a mladi princ izgovarja se, kakor se poroca iz turskega vira, da mu vsled intensivne bolezni jvijmogota spolniti dane obljube; a v istini odgovdril jti princ, da ga nikakor nij volja, podati se v boj proti hrabrim Crnogorcem, Turci naj bodo za* dovoljni, fce se Miriditi sploh ne vdelc2ijo boj a Crnegore proti Turfiiji, kar pa mi tudi za gotovo pricakujerao, ako bode trajal ta na dalje boj in jim bode le nekoliko kazalo, da doselejo s tem svojo popolno neodvisnost. Na Gr§kem nastala je tudi mogotaa agita* cija, katera tirja, da stopi Gr§ka v akcijo proti Turdiji ter resi oni milijon bratov, kateri sto-kajo pod tur§kim krutim jarmom in trp6 velike muke. Isto tako izragajo se vsi grSki listi in upati je, da bode tudi gr§ka zbornica, katera je sedaj sklicana k zborovauju, v enakem smislu izjavila se. Res sramotno jezavso civilizarano,;Evropuy da brez vsmiljenja dopusca, kako pescica dveh milijonov Mohamedanov gospodari cez 6 milijo-nov Slovanov, 4 in pol milijona Rumuncev in 1 milijon Grkov, in. tttdl $uditi se je rumunskej knjeJevini, da nema srca za svoje neusmiljeno tlacene sobrate. Obrist Despotovic pobil je zopet Turke poleg mesta Klinec in zazgal 300 his. Turciiz-gubili so mrtvih nad 100 moz in mnogo stre-liva, piiSk in drnzega vojncga orodja. Usta§i imeli so le 11 mertvih in nekaj ranjenih, mej njimi tudi adjutanta careviea naslednika, stotnika Milanovic-a. Bazne vesti. Gorifike dro&tvenike dramatifnega drustva opozorujemo s teni, da so knjizice za leto 1870 uze dosle in ae dobe pri g. Dolencu na Kovemi. Price Brandstetter, katerijepodpis svoje prve sopruge ponavedil na 26 menjicah in podpis svojoga najzvestej&ga piijatelja na 119 inonjicah in s torn opcharil mnogo npnikov za nad § t i r i sto t i s u C noldinarjev, l»il jo od celjskih porotnikov ki ivega spoz-nan goljunje tcr otaojen na pet let tezke jeee, po-ostrene vsaki mesec z enim postoni. Zbor naSih posestnikov. Kakor pozvedamo, sestavlja se u gorisko-gradiSkih velikih posestnikov oboje naroduosti komitej, iegar naloga bode sestaviti program in na podlagi tega programa sklicati vse go-riSko-gradiske posestnike k zborovanju, v katcivm se bodo razpravljale razne nase posestnike zadevajoie atvari in sklepale vazne resolucije. Volitve za deMni zbor goriski bodo se visile za kmeeke obcine 29, oktobra; za mesta, terge in kupcijsko zbornico 4. novembra; za veliko italijan-sko posestvo dne 8. novembra, za slovensko pa 11. nov. v Gorici. Opozorujemo in prosimo vse one, ka-terim ja mari za to, da dobimo nesebicne, marljive in neodvisne zastopnike v na§ dezehri zbor, ki ne bodo le na§e materjalne arnpak tudi na§e politique intere-se moiato in neastralljivo zastopali, naj ne derzijo pri prvotnih volitvali rok kri^em ter naj pazijo, da se izberd za volilne mo2e sami neodvisni po§tenjaki. Po-zor! posebno iastita duhovMitia in vsi oni, katerim je za naio spravo, da zadobi naLa sprava pri teh vo-litvah tudi svoj izraz in svojo veljavo. Slozno Slogal Jaako Stibil nas ooroa^i rojak in prostovoljec pri podrinskej vojski serbski je uze drugi pot §e mofi-nejsl ranjen, kakor nam pi§e njegov prijatelj Vidano-ViiL Bana je sicer nevarna, vendar ne smertna. Pi§e nam tndi TidasoviC, da se prostovoljci jako dobro in hrabro drze. Umerl je v Benedkah v noCi 28. in 29. sept. po odhodu g. Solarja iz Gorice biv§i profesor na tu-kajsni ghnnaziji dr. Fr. Foytzik. Ranjki slid je kot izversten nlolog in je bil tudi profesor in rektor pado-Vanskega vseuceli§ca. UCitelji, pozor! 0 potrebi pisanja je vsaketlo prepriean. Previa je doba, ko so edino le piemeni-tali znali pisati. Kedor dandanes ne ume i pismeno razodeti svojih mislij, skoro nema pravice do imena elovek. S pisanjem, strode z lepopisom, goji se pa tudi 6ut za snaznost, pravilnost (regularnost), red in lepoto. A razni so priroki, s katerimi je ucitelju mdziio privesti mladino v tej stroki do za-zelenega konca. Pisava udendeva bodi raz-locna, priprosta, tekoda, prijetna. Osta-nimo pri razlocnosti pisave; kajti v njej je skoro bi dejal izvor i priprostosti, tekoCosti, prijetnosti. Mej tsem, v cemer je utemeljena razlofinost v pisavi, j e vStrifina lega pismen najvaznejia. Pismo Hva nerazloino, kakor hitro to pisme navpik stoji, a ono po§ev. VStricnGst sama na sebi pa oe zadostuje fie; treba ji dolocenega nagnjenega kota, ki naj pristuje i derzanju zivota i naravi pisma. Kar daje tern doloCeno nagnjenim vstncuicam veliko veljavo, je to, da so otroci siljeni svoj zivot tako derzati, kakor neogibno treba ne le v dosego iuhke in vztrajne pisave, a o-sobito tudi, da se razvoj udenCevega truplaneukrati. Koliko gerb in krivostij je uze prouzrocil zgreSeni pervi poduk v pisanji?! Verio dobro pise v teni ozira Ohler: Ein gut eingerichtetes Liniennetz, welches jedoch nur bis zur erlangten Feitigkeit im Gebrauche blei-fcen darf, wird die Symmetric der Ausffth-rung wesentiich unterstftt zen. Ein solches muss jedoch die Eigenschaft haben, dass es die glei-che Lange, die gleiche Lage and die gleiche Entfer- nung des Buchstaben bestimmt........Die schiefen Litfien bestimmen zweierlei, 1) die La-ge, 2) die Entfernung der Buchstaben-bestandteile und der Buchstaben selbst von ei nan der.*1 Kavodu Ohlerjevemu sledec je g. Anton Gallo, c. k. ugiteljv Gorici, pri-redil pisanke, katexejevisokick.de-zelni §olski svet gori§ki in gradi§ki odo-bril z odlokom dne 1. maja St 352. Pisec teh verst je te pisanke z najboljim uspehom rami uze mi-nnlega Solskega leta v pervem razredu. Badi tega §teje si v dolinost opozoriti gg. ucitelje, naj bi je i oni uveli v svoje sole: odita jiui bo njihova dobrota in hasovitost. Trodaje je edtno le Isnjigar JulijDasena Trav-rtiku v Gorici* m sicer stane rsalift 100 pisank 1 g. 25 hr. Papir je prav dober. Poskusite torej, gg. to-vai-§i, in ne bote se kesali. Avgust Leban. Slov. Narod od srede bil je konfiscimn zarad dopisa iz Gorice, govorefega o prihodnjih goriskih vo-litvah za dezelni z!>or. Tako se zamasi najlaglje na-rodu usta, bode si inislil marsikedo. a mi se nadeja-mo, da s tern ne bode nikomur pomagano. V ter^a§ki blizuji okolici zaeela se je u/e trgatrv, drugoi- visila se both* pa stopiav za 14 dni. Trgatev w bode povsod enaka, kakor pise BSlovcnec". Mej tern ko imajo v nok. krajih komaj polovico ali se nianj kakor lani, imajo drngod se veft nego lani. Bploh pa se mora rcii, da je Ietosnja tergatev veliko slab-si od lanske. Slabo letino bodo imeli na Htajerskem. Iz li-tijskega okiaja poroca se „Slov. Narodir', da sadja nij nikakorsntga, v vinogitulih je toliko, da nekateri Se trgali ne bodo, pa se tisto nij za nic. Zelje in re-po pojedle so gosenice, kroinpir je do malega ves gnjil in tnrSiea'je pa tudi jako slabo; samo prosa bode nekaj. Vecina kmetovalcev mora u/e sedaj ^ito kupovati, kaj bo pa Se le pozneje, ko bo treba davke poplacati ? Eksekucije! 1 ! i i H H !x| N V NAJEM sedaje M§aStv. 72 v Sv. Kri^u pri m o r j i na veliki cesti v koinenikem o-kraji. Hisa je prav prile^na za kercmo in obstoji iz 1. knhinje 2. sob pri tleh za kerSmo 3. sob v pervem nadstropji 1. kleti iz treh delov 1. stale za lastno potrebo 1. stalona pri cesti 1. stirne s prav dobro vodo. Kdor zeli to hiso vzeti v najem, naj se ohlasi pri Kristijann Ko-suta v Sv. Kriia pri morji. M&$0^0&§&$0&^f^0igE I IDYAiSET KYINCeV- prav § Dobrega SKvovca M iz najboljsih sliv iz N^ovega grada, dve hti star dobi se pri ^ trgovcu y BflRNEM pri Gorici po m m nizkej ceni. & l^tnifc, izdavatey in urednikr VIKTOR DOLENEC. — Tiskar: MAJUmToSm, Javna zalivala, Vsej c6. duhovsfiini, gospodom uradnikom, zupanom, vsem drugim gospodom, gospem, pev-cem in drugemu mnogobrojnemu obfiinstvu, ki so mojemn prerano nmerlemu moin, oziroma o6etu, r. Andreju Gabers6ek-u '(Vulgo Modrija-nn) z vidnim sofiutjem zadnjo cast izkazali, iz-raia tern potom svojo naj topi ej so zahvalo ialu-jo5a ^ena in otroci. V Tolminu, 1. oUobra 1876 Razglas. Vsled dolocbe pre^astitega oskerbniStva 28, tek. meseca st. 112 bo tukajsna hranilnica zdru^ena se zastavljavnico plaCevala, zaCenSi dne 1. oktobra prih. meseca, od novo nalotaih ka-pitalov obresti le §tiri in pol od sto. Za u2e popred nalozene kapitale ostane prejsiia obrestna mera 5 od sto. Ravnateljstvo zastavljavnice in I njo zdruzaie hranilnice. V Gorici, 30. septembra 1876. % Ravnatelj: Dom. Lovisoni. Oznanilo. Dne 15. t. m. se priLne v Tolminu tc6aj ali kurz za izobra^evanje uditeljic v #enskem rokodelstvu. Sprejmejo se deklice, ki so 1. 17 leto konfiale, 2. dobrega zadrianja in dobre telesne sposobnosti, 3. ljudsko solo dognale, 4. v rofaih ^enskih delih ^e nekaj vajene. Kandidatinje, ki se mislijo vpisati, naj se do 12. t. m. pri voditelju tukaj§nje Ijudske Me ogiasijo. C. KR. OKRAJNO §OLSKO SVETOVALSTVO v Tolminu, 30. sept. 1876. i i ^ ^ajboljse sve6e za cerkev in naj- v g cenejie dob4 se pri g, ^ fOroslavu Dolencu f {I v Mubljani, § 2jf kateri ima nie dobfo znano tovarno m ^ za domade vo§5ene izdelke v Ljub- & m ljani in oddaja veclni cerkva po Slo« St ^r venskem svoje dobro znane Sisto vo- *§ g scene sveee. Kot domac obrtnik pri- ffi ® porofia se torej vsem L cerkvenim M c* predstojnikom in 6. duhovidini splob* %