BOTn _^^^ Konec tedna bo vreme sončno in vroče. Pojavljale se bodo popoldanske vročinske nevihte, predvsem v soboto. M/huL. BUT1K ZA BODOČI MAMICI IN OTROKI ilondccr Irj 7, Žalit, lil.: I0t3l 712 SIS Čistilne naprave za blok IV vse bolj otipljive V šoštanjskih Termoelektrarnah so pred dobrimi štirinajstimi dnevi pričeli gradbena dela za čistilno napravo na bloku IV. Pred tem so opravili vsa potrebna pripravljalna dela, pridobili lokacijsko in gradbeno dokumentacijo. Zaenkrat vse poteka po načrtih, in če bo tako tudi v naprej, potem ni bojazni, da bo blok IV že leta 1995 lahko obratoval tako kot si vsi želimo: znižal emisije žveplovega dioksida za več kot 90 odstotkov. O tem so v torek spregovorili tudi na novinarski konferenci. Stran 3. H mkp, foto: vos Savinjski gaj je letos urejen kot še nikoli. O tem se lahko prepriča sleherni obiskovalec, prepriča pa se lahko tudi, da ga še dopolnjujejo. Ob lepoti in delovnem utripu poskrbijo tudi druge oblike ponudbe. Sem sodijo prijetni večeri kot je bil nedavni s citrarjem Robanovim Francijem. ■ (foto: C.Sem) V soboto, 17. julija, seje v glasbeni šoli v Velenju začela Mednarodna poletna violinska šola prof. Igoija Ozima. Po avdiciji, ki seje je udeležilo 32 kandidatov, je bilo v aktivno delo v šoli sprejetih 23 mladih violinistov, 14 iz tujine in 9 slovenskih violinskih upov. Skoraj vsi so že samostojno koncertirali, med njimi pa najdemo že mednarodno uveljavljene koncertante, kot sta na primer Štefan Milenkovič in Natalija Steurer. Udeleženci bivajo na turistični kmetiji nad Šoštanjem, vadijo pa vsak v svojem prostoru v glasbeni šoli v Velenju, saj so zahteve te poletne šole gotovo na najvišjem nivoju vseh poletnih šol v Sloveniji. S prof. Igorjem Ozimom, njegovo asistentko prof. Kristjane Hutkap in korepetitorkama prof. Ano de Kapitani in prof. Vlasto Doležal - Rus mladi violinski umetniki stari od 12 do 26 let izdelujejo skladbe svojih prihodnjih tekmovalnih in koncertnih programov. ■ bš, fotA.V. Še vedno je tako. Nekateri imajo kolektivne dopuste, drugi ne. V Gorenju Gospodinjski aparati med sedanjim kolektivnim dopustom opravljajo redna vzdrževalna dela, lotili pa so se tudi večjih posodobitvenih del. ■ N Člani kmečkih družin Zgornje Savinjske doline si vsako leto vzmajeo "prost" dan, se poveselijo in razvedrijo. Vedno je to v planinskem svetu, letos je bila to Morava na Mozirski planini. Lepo so se imeli minulo nedeljo, vedri zvoki domačih godcev so bili tudi "krivi" zato. ■ (foto:jp) Mozirje - v zdravstvu še kar problemi Odpoved firmi Božič d.o.o. V zdravstvu mozirske občine je zavrelo v začetku meseca, ko zaposleni v vseh treh zavodih brez pravega razloga niso dobili plač. Z nekaj dnevi zamude sojih le prejeli, spor s firmo Božič d.o.o. pa seje le še zaostril. Sveti vseh treh zdravstvenih zavodov so firmi odpovedali sodelovanje, odpovedni rok pa se izteče v začetku oktobra. Ne glede na to so sveti zavodov in sindikati po neuspelem skupnem sestanku s firmo Božič d.o.o. sprejeli sklep, da mora firma po opravljeni bilanci zavodom izročiti vso dokumentacijo in sicer do konca tega meseca. Firma Božič d.o.o.bo plačilo (v zmanjšanem znesku) dobivala do konca odpovednega roka. ■ JP 1...........1....... lllllllllllll NOriBB Novo obvoznico že gradijo Velenje - V KS Stara vas so krajani že dolgo nezadovoljni s prometno ureditvijo, saj so zaradi industrijske cone na njenem obrobju krajevneceste močno obremenjene s transportnim prometom. Sedaj se stvari premikajo z mrtve točke, saj so že pričeli s prvimi gradbenimi deli za novo obvoznico, ki bo potekala ob železniški progi vse do industrijske cone. Tudi "Grajžlova" hiša na samem začetku te obvoznice je že preteklost, saj so jo pred dnevi porušili. ■ bš Višje najemnine Žalec - Stanovanjsko podjetje Sipro iz Žalca je že pred časom sprejelo sklep, da morajo najemnine do konca tega leta doseči ekonomsko neprofitno najemnino. Ta znaša 2,9 odstotkov letno od vrednosti stanovanja, zato naj bi se najemnine mesečno povečevale za 4 odstotke. Ker pa je republiška vlada sprejela nov odlok, ki omogoča večje podražitve, je nameraval Sipro julija in avgusta povečati najemnine obakrat za 21,5 odstotkov. Ker se žalski izvršni svet zaradi dopustov ni uspel sestati niti pridobiti od svojih članov pisno soglasje, te namere niso mogli uresničiti. Če se bo občinska vlada sestala do 10. avgusta in potrdila predlagano podražitev, se bodo najemnine avgusta povečale za 30, septembra pa približno 12 odstotkov. ■ rox Še enkrat dnevna taborjenja na Slemenu Velenje - Občinska zveza prijateljev mladine Velenje je v začetku počitnic organiziralo dnevna taborjenja na Slemenu. Počitnikarji so se jih udeležili v velikem številu, zato jim dajejo še eno podobno priložnost. V dneh od 23. do 27. avgusta bodo spet organizirali dnevna taborjenja na Slemenu, kjer bodo za dobro počutje in razpoloženje skrbeli vodniki in mentorji taborniškega odreda Pusti grad iz Šoštanja. Poleg tega pripravljajo še vrsto otrokom zanimivih aktivnosti, ki bodo ta dnevna taborjenja še popestrile. Odhodi bodo vsak dan ob 9. uri izpred Rdeče dvorane, v Velenje pa se bodo otroci vračali ob 17. uri. Cena dnevne udeležbe je 500 tolarjev. V tabor se lahko vključijo otroci od 5. leta starosti dalje in šolarji. Prijave zbirajo do 16. avgusta v pisarni OZPM Velenje na Šaleški 19/a. * ■ bš Jubilejna "Družina poje" Andraž - V Andražu bo letos že 10. jubilejna prireditev Družina poje, ki se jo vsa ta leta udeležujejo tako domače družine, kot tiste, ki prihajajo iz drugih delov Slovenije in zamejstva. Organizatorji so se oločili, da bodo letošnjo pri -reditev pripravili zadnjo nedeljo v avgustu, prizorišče pa bo igrišče v Andražu. ■ bš ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje Spoštovani varčevalci! Obveščamo vas, da prehaja EKSPOZITURA GORICA s 1.8.1993 na deljen delovni čas in sicer bo odprta vsak dan razen sobote od 9.00 do 12.00 ure in od 14.00 do 17.00 ure M času od 7.00 do 9.00, od 12.00 do 14.00 in od 17.00 do 18.00 ure, ko je ekspozitura Gorica zaprta, lahko koristite usluge ekspoziture NAMA, ekspoziture RUDARSKA in ekspoziture TOMŠIČEVA, ki poslujejo neprekinjeno od 7.00 do 18.00 ure. Za dvig gotovine pa vam priporočamo uporabo bankomata v ekspozituri Rudarski v Velenju in v ekspozituri Šoštanj. Pomoč iz Amerike Razdelili 20 ton moke Prejšnji četrtek je v Velenje prispela nova pošiljka humanitarne pomoči, tokrat iz Amerike. Kljub močnemu nalivu so aktivisti Občinskega odbora Rdečega križa družinam, ki gostijo begunce in slovenskim socialno ogroženim družinam, razdelili 20 ton moke. To je sicer oblika pomoči, ki v Velenje prispe vsaj enkrat na mesec. ■ bš, foto.bm Izjava za javnost Zveze upokojencev pri Združeni listi Ža znižanje pokojnin v dveh delih Zveza upokojencev pri Združeni listi socialnih demokratov je vladi Republike Slovenije, Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in slovenski javnosti naslovila naslednjo izjavo: "Zveza upokojencev pri ZDRUŽENI LISTI socialnih demokratov je odločitev pristojnih državnih organov, da se avgustovske pokojnine in invalidnine znižajo za 4 odstotke, sprejela z veliko nejevoljo. Vemo, da je do znižanja prišlo na zakonit način in temu nočemo ugovarjati; smo pa prepričani, da bi problem lahko rešili na manj boleč način. Zato sprašujemo: ali ne bi bilo mogoče zmanjšanje razpoloviti in ga izvesti v dveh mesečnih izplačilih? Pri izredno visokem dolgu, ki ga ima država Slovenija pri pokojninskem zavodu bi brez velikih posledic lahko le-ta začasno pokrivala vsaj 0,8 odstotno znižanje, ki izhaja iz naslova zmanjšanja plač v zadnjem mesecu. Prepičani smo, da v kolikor bi organi, ki odločajo o usklajevanju pokojnin, vsaj nekoliko upoštevali težki socialni položaj velike večine upokojencev, našli manj bolečo rešitev. Tako pa nam ostane le upanje, da do podobnih posegov v bodoče ne bo prihajalo." Ljubno ob Savinji Bal že triintridesetič Flosarski bal na Ljubnem ob Savinji bo - tudi letos. Tudi zato, ker se še vedno ubadajo z velikimi problemi pri odpravljanju posledic poplav in gradnji obvoznice. Uspeli so urediti prireditveni prostor ob Savinji, ki seveda ima le še del nekdanje podobe, eno najstarejših narodopisnih prireditev daleč naokrog pa bodo vendarle pripravili. Flosarski bal bo letos že 33. po vrsti. Pričeli ga bodo danes, v četrtek. Dopoldne se bodo v namiznem tenisu pomerili paraplegiki, popoldne bo teniški turnir, zvečer pa koncert kvarteta Big Ben v župnijski cerkvi. Petek bodo zapolnili z malim nogometom, otvoritvijo razstave akademske slikarke Terezije Bastl in z zanimivim večerom z domačimi pevkami in pevci. Sobota bo ves dan z namenju športa, vse skupaj pa bodo sklenili ob Savinji, "večer s llosarji" pa je ime prireditvi. Višek vsega bo kot vedno v nedeljo popoldne z udiranjem flosa, flosarskim krstom in veselimi družabnimi igrami. Društvo "Naš kraj" in krajani se pridno trudijo. ■ i p GP Turist Nazarje Razrešili direktorja Prejšnji petek je prekipelo zaposlenim v Gostinskem podjetju Turist Nazarje. Nezadovoljni s poslovanjem in vodenjem podjetja so direktorju preprečili vstop v podjetje. Na sejah upravnega odbora in skupščine podjetja so ga nalog direktorja razrešili in sprožili postopek ugotavljanja nepravilnosti. ■ i p Z V5EH VETROV Odštevanje ustavili 19 sekund pred 0 Cap Canaveral - Devetnajst sekund pred sobotno predvideno izstrelitvijo vesoljske ladje Discovery so prekinili odštevanje. Vzrok za avtomatično ustavitev odštevanja je po mnenju NASA okvara na enem izmed pomožnih pogonskih mehanizmov. Izstrelitev Discoverya so preložili tudi teden dni prej, takrat eno uro pred predvideno izstrelitvijo, prav tako zaradi okvare. Na otoku Ponzi omejeno število turistov Rim - Če si želite ogledati Ponzo, majhen otok ob neapeljski obali, je bolje, da to storite čim prej. Naslednji mesec bodo namreč oblasti na otoku omejile število dnevnih obiskovalcev otoka. Otok ima čez leto 4.000 prebivalcev, od Neaplja paje oddaljen približno 120 kilometrov. Da bi zaščitili otok pred poplavo turistov, bo lahko otok obiskalo le 800 turistov dnevno, če pa ukrepa ne bi sprejeli, bi jih na otok v nekaj avgustovskih dneh prišlo 25.000. Morilske poplave v Nepalu Katniandu - Najhujše poplave v tem stoletju v Nepalu so že terjale življenja 1.600 ljudi, bojijo pa se, da bo končno število ljudi, ki so izgubili življenje, doseglo številko 3.000. V Nepalu ni bilo takšne naravne katastrofe že celo stoletje, poplave in drsenje zemlje paje povzročilo petdnevno nenehno deževje. V nedeljo je bilo na delu 6.500 reševalcev, njihovo delo paje zaradi poškodb na komunikacijah zelo otežkočeno. Dober dan - orožje Kje so že časi, ko so nekateri pri nas zagotavljali, da želimo postati dežela brezvojske, brez orožja, prava dobesedna ci vilska družba. Posamezniki so obračali, stvarnost je obrnila. In kar naenkrat smo se znašli sredi gomile orožja. V naši neposredni bližini smrtonosno poka, poka pa tudi pri nas, vendar na srečo pri nas močno poka zaradi orožja. Tudi pri nas je namreč vse več teh nevarnih reči. Postali smo taka družba, da si delimo pištole za darila, pa tudi družba, ki nima pregleda, koliko orožja je sploh pri nas. Daje to res, seje dobro izkazalo na mariborskem letališču; na tone raznega orožja je čakalo, da ga nekdo vzame v roke, pa vendar so ob tem vsi zagotavljali, da sploh ne vedo ne od kod je, ne komu je namenjeno. Edino, kar seje vedelo je bilo, daje bilo to človekoljubno orožje. Prišlo je namreč kot humanitarna pomoč. Toda čeprav nismo vedeli od kot in kam, je nekaterim to orožje vseeno prišlo prav, da so lahko takoj napovedali vojno svojim (strankarskim) nasprotnikom. Mi smo namreč družba, kjer je posameznikom izredno lahko kaj hitro izreči sodbo, čeprav niso nikakršni sodniki. Se pa imajo za hitre razsodnike. Dim te mariborske orožarne pa se je razpotegnil tudi prek naše Šaleške doline, oziroma posameznikov, ki tu živijo, pa naj bi se v sosednji državi podjetniško ude-jstvovali prav na tovrstnem smodniškem področju. Bojda imajo izkušnje že iz slovenske vojne, ko je bila njihova pomoč dobrodošla, ko paje nastopil mir, je njihova dejavnost tudi v slovenske vrhove vnesla nemir. In zaradi tega nemira so nekatere stvari obtožujoče nemirne še sedaj. Ob izvršniških pištolah in sledeh puškarskega podjetništva pa je v naši dolini še vsaj dvakrat res počilo. Očitno je, da so odnosi med nekaterimi v naši dolini tako zaledeneli, da se še rakete, ki so sicer namenjene proti toči, zmotijo in udarijo na zemeljski površini. Škoda le, da tudi tu zgrešijo prave cilje in naredijo škodo med nedolžnimi. Sicer je pa tako tudi običajno: da ne strele, ne krogle in očitno tudi protitočne rakete običajno ne zadenejo pravega cilja. Enako pa velja za razne polemike - na državni ali lokalni ravni. Že včasih smo rekli: kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Danes bi lahko rekli: kjer je prepir doma, razvoj le počasi caplja. Še posebno ne bomo napredovali, če bomo res oboroženi s pravim orožjem, ne pa z znanjem in dobrimi argumenti. Kar je zdaj treba storiti je. da pregledamo razna skladišča. Saj vemo, da smo mnoga manjša tudi pri nas napolnili z razno pomočjo, ki je prihajala za begunce in druge. Morda pa bomo naleteli še na kako presenečenje. Morda pa je kdo res kot pomoč begunskim otrokom pošiljal puške in pištole, saj vidimo, da se tudi drugod po svetu otroci tako radi igrajo z orožjem. Saj pravimo, da otroci radi posnemajo odrasle! ■ Kr OBČINA VELENJT Novinarska konferenca v šoštanjskih Termoelektrarnah o sananciji IV. bloka: Začenja V letu 1987je Termoelektrarna Šoštanj pripravila sanacijski program, v katerem je med drugim opredelila ekološke projekte za čim manjše onasnaževanje vode, zraka in zemlje. To je postala tudi edina alternativa Šaleške doline. Na novinarski konferenci, ki so jo v Termoelektrarni Šoštanj pripravili v torek, pa so javnosti že lahko predstavili projekt celovite ekološke sanacije TEŠ-a ter pojasnili potek že začetih del pri sanaciji bloka IV. V letih 1989 - 1991 so, kot je oksidov na bloku IV. To čiščenje povedal direktor TEŠ Jaroslav Vrtačnik, uspeli uresničiti tri projekte: postaviti ekološki informacijski sistem, ki vsak trenutek na šestih merilnih postajah omogoča pregled nad dogajanjem; aditivno metodo odžvep-ljevanja dimnih plinov na vseh petih blokih ter izpeljati primarne ukrepe za zmanjašanje dušikovih še ne zadovoljuje zahtev po mejnih koncentracijah emisij, še manj pa zahteve prebivalcev po čistejšem zraku v Šaleški dolini. Osrednje zanimanje je tako uprto v gradnjo čistilnih naprav za blok IV, ki se je že začelo. Že v začetku leta 1995 bi, če bo šlo vse po načrtih, lahko znižali emisije žveplovega dioksida za več kot 90 odstotkov. Sanacija bloka IV seje začela, kot veste, najprej s podpisom pisma o nameri novembra lani in potem s podpisom pogodbe z izvajalci in dobavitelji opreme, v začetku marca letos. Vrednost naložbe, kot je povedal Jože Der-mol, vodja projekta odžvepljevan-ja bloka IV, je 143 milijonov nemških mark, od tega bo okoli 45 S projektom celovite ekološke sanancije TEŠ-a so v torek novinarje seznanili (na sliki od leve proti desni): direktor TEŠ-a Jaroslav Vrtačnik, predstavnica za stike z javnostjo Majda Pirš - Krajnčec, vodja projekta odžvepljevanja bloka IV Jože Dermol in vodja tehničnega področja v TEŠ Boris Dejanovič. (Fotografija: vos) odstotkov denarja porabljenega doma. Samo oprema bo stala več kot 94 milijonov mark, od tega je 25 milijonov za sanacijo namenil avstrijski ekološki sklad, velik del sredstev predstavljajo krediti bank Avstrije, 550 milijonov tolaijev pa je za sanacijo bloka IV letos namenjenega v proračunu Republike Slovenije. V okviru ekološke sanacije TEŠ-a pa bo do konca tega leta, po besedah Borisa Dejanoviča, vodja tehničnega področja v TEŠ, še letos uresničen tudi projekt zaprtja krogotoka izcednih voda iz deponije pepela, s čimer bo Termoelektrarna Šoštanj prenehala onasnaževati Velenjsko jezero in reko Pako. ■ Milena Krstič - Planine Za skupno pokrajino in upravni okraj Občinski odbori LDS - Liberalno demokratske stranke Mozirje, Velenje in Žalec obveščamo javnost, da soglašamo, da je potrebno čim prej pričeti z aktivnostmi, ki bi pripeljale - v skladu s pričakovano novo zakonodajo na področju državne uprave in lokalne samouprave - do povezovanja teh treh občin v upravni okraj, kjer bi bile funkcije državne uprave enakomerno porazdeljene med temi tremi občinami. Obenem se zavzemamo, da bomo v skladu z regionalistično naravnano programsko politiko Liberalno-demokratske stranke, preko naših lokalnih skupščin, sprožili pobudo po ustanovitvi pokrajine kot vmesne ravni med državnim centrom in bodočimi občinami na tem področju. Apeliramo na vodstvo skupščin Mozirje, Žalec in Velenje in ostale politične stranke, da v najkrajšem možnem času navežejo stike in podpre jo to našo pobudo. ■ LDS Mozirje, LDS Velenje, LDS Žalec tivno goprivo bodo lahko uporabljali tudi kurilno olje. Še pomembnejše paje, da bo imela peč ohlajevalno komoro in bodo emajlirani polizdelki prihajali iz peči ohlajeni. To pa bo pomenilo bistveno boljše pogoje za zaposlene. Za 350 članski kolektiv Vzdrževanja Gorenja Gospodinjski aparati pomeni sodelovanje pri postavitvi nove peči nov izziv, vendar se njihovi delavci spopadajo tudi z obnovitvenimi in drugimi deli v vseh ostalih proizvodnih obratih tovarne. Med kolektivnim dopustom je živahno po vsej tovarni oziroma njenih prostorih. V programu Hladilno- zamrzovalni aparati so med drugimi vzdrževalnimi deli prestavili iz obrata Hladilniki v Zamrzovalne omare 320- tonsko stiskalnico, v programu Pralno- pomivalni aparati pa so se lotili načrtnega pregleda stiskalnic in tudi nekaj posodobitev v prirezovalnici. ■ Tekst in slike: Hinko Ječič Gorenje Gospodinjski aparati Živahno med vzdrževalci V programu Hladilno - zamrzovalni aparati zaradi posodobitvonih del prestavljajo stroje in naprave tudi v obratu Hladilniki. Od tam so v obrat Zamrzovalne omare postavili tudi 300- tonsko stiskalnico, delo pa so zaupali mariborski Hldromontaži V Gorenju Gospodinjski aparati vsako leto med kolektivnim dopustom opravijo redna preventivna vzdrževalna dela in se lotijo tudi večjih po-sodobnitvenih del. Tako letos v tem času zamenjujejo peč za temeljni emajl in sušilnik v programu Kuhalni aparati, kar je eden najobsežnejših posegov. Stara peč na kurilno olje je že zdavnaj odslužila, sicer pa je žarela nepretrgoma 22 let. Kot zanimivost lahko omenimo, da so staro peč "zidali" kar leto dni, najpomembnejši del gradnje paje bilo segrevanje na primerno toploto. Nova peč Eisenmann bo po velikosti podobna stari, vendar jo bodo kurili z zemeljskim plinom in jo bodo lahko zaradi sodobne izolacije in konstrukcije ugašali. Kot alterna- Že veste, koliko vas bo stal vaš šolar? Šola bo tudi letos tanjšala družinski proračun Šolske počitnice so sicer brezskrben čas, vendar le za šolarje, saj se mnogi starši kar bojijo novega šolskega leta. Vsi vemo zakaj. Ob današnjem standardu večine slovenskih družin je nakup šolskih potrebščin nemali izdatek. Tudi letos ne bo veliko drugače, čeprav je država poskrbela za to, da so se cene šolskih učbenikov vrnile na lansko raven, prav tako tudi cene nekaterih drugih nujnih šolskih potrebščin. Starši so tudi letos lahko izbirali med več možnostmi. Akcija Modri Janez jim je omogočala nakup na dva obroka, v Mladinski knjigi pa so lahko s pravočasnim prednaročilom skupni znesek razdelili na tri dele. V velenjski Mladinski knjigi jihje to priložnost izkoristilo veliko, seveda ne vsi. Trenutno že imajo vse potrebne knjige za osnovno šolo, nekaj pa jih še manjka za različne srednješolske programe. Vendar bodo verjetno do začetka šolskega leta tudi te na voljo. Kaj pa cene? Nove knjige in delovni zvezki za prvošolca vas bodo stale 10227 SIT, drugošolec 7530 SIT, za tretji razred boste odšteli 8813 SIT, za četrti 7510 SIT. Cene skokovito poskočijo pri prehodu na višjo stopnjo osnovne šole. Znesek knjig in delovnih zveskov za peti razred je 25.942 SIT, za šesti 41.133, za sedmi 42.824 SIT in za osmi 37.955. Vse to seveda v primeru, če v šolah zahtevajo vse za posamezen razred in različne predmete obstoječe knjige in delovne zvezke. Ja, potem pa so tu še zvezki, pa pisala, torbe in še nešteto drobnih stvari. Ob takšnih zneskih se vsak poskuša znajti po svoje. Ni treba, da so vse knjige nove, zato je dobro povprašati znance ali pa zaviti v kakšno trgovino, kjer prodajajo že rabljene. Verjetno pa bo kljub vsej iznajdlji- vosti v marsikateri družini začetek šolskega leta težak. Sploh, ko se bo tem zneskom pridružila še šolska malica, pa naročilo na PIL... ■ Bojana Špegel V Mladinski knjigi v Velenju že imajo vse knjige za osnovno šolo in večino za različne srednješolske programe. Počitnic tu ni čutiti, saj se jih je že veliko odločilo, da se bodo gneči v prvih šolskih dneh izognili s pravočasnim nakupom knjig in drugih potrebščin. V obratu Stiskalnice programa Pralno - pomivalni aparati vzdrževalci vsako leto preglejujejo stiskalnice Šoštanj % m m & «. » Bodo Soštanjčani imeli ribarnico ali ne? Najbrž je zadeva o šoštanjski Ribarnici, ki si jo je na petnajstih kvadratnih metrihna Prešernovem trgu 8 v Šoštanju, ureja Natalija Korošec, začasno že rešena. To, da naj bi bila zadeva v končni fazi,je bilo povedano v ponedeljek zjutraj, ko smo o tem povprašali sekretarja za javne gospodarske zadeve pri Skupščini občine Velenje, gospoda Toneta Brodnika. Šoštanjčani bodo tako lahko ribe kupovali doma, vsaj začasno, kot je bilo poudarjeno. Zakaj? V Kortnikovi hiši sredi Šoštanja je lansko leto vzela v najem prostore Natalija Korošec in v njih začela urejati ribarnico. In si jo tudi uredila. Potrebovala pa je še uporabno dovoljenje, pri čemer pa se je zataknilo, ker naj bi bil objekt, v katerem je Koroščeva uredila Ribarnico, črna gradnja. Nerodno je, ker je Natalija Korošec že dala odpoved v Ribarnici na Tržnici, kjer je bila zaposlena, tako da od 16. junija nima sredstev za življenje, nerodno je tudi to, da je mati samohranilka,v ureditev prostorov pa je vložila kar precej premoženja. Krajevna skupnost Šoštanj je na Sekretariat za javne gospodarske zadeve podala svoje mnenje, v katerem pravi, da nimajo načelno nič proti, če Koroščeva dobi to dovoljenje, vsaj začasno. Zadeva paje enako nerodna za eno in drugo stran. Poureditvenem načrtu za mesto Šoštanj je Kortni-kova hiša, tako smo slišali, namenjena rušenju. Na tem mestu so predvideni parkirni prostori. Kako pa je z Erino Vis a Vis, o kateri se tudi širi glas, da dela brez ustreznega dovoljenja?Tone Brodnik pravi takole: "V tem primeru je izvršni svet prilsuhnil poslovnemu interesu. Lokacijsko dovoljenje so pridobili, res pa še ne gradbenega dovoljenja. Ta je tik pred izdajo. Včasih je treba, zaradi interesov podjetništva, zaradi delovnih mest, biti malo bolj fleksibilen." Kako zadevo vidi sekretar za javne gospodarske zadeve Tone Brodnik in kako bi se je dalo rešiti? "Zadevo poznamo, " pravi, "saj se z njo ukvarjamo že dlje časa.Zdaj si stvar prizadevamo vsaj začasno rešiti, za dobo enega leta in to iz več razlogov:ker je krajevna skupnost zainteresirana za ribarnico.ker je Koroščeva samohranilka in ker tako pridobimo kakšno novo delovno mesto. Poudarjam pa, da bo dovoljenje, če bo, le začasno. Potem pa, če bodo stvari ostale takšne kot so, oziroma, če bo ureditveni načrt tak kot je, in če do legalizacije črne gradnje ne bo prišlo, bosta morala tako Koroščeva kot Kortnik zadevo rešiti sama, na svoje stroške." ■ Milena Krstič - Planine Če Ribarnica bo, potem bo v tem objektu le z začasnim dovoljenjem. Vsem, ki so priključeni na KRS v mestu Velenje sporočamo, da lahko od četrtka, 15. 7. i 993 naprej na 87. kanalu TV sledijo podatkom o onesnaženosti zraka z S02 iz vseh šestih avtomatskih merilnih postaj za merjenje onesnaženosti zraka na območju občine Velenje. Povprečne urne vrednosti so podane v mikro-gramih/m3. Ob vsaki koncentraciji je navedena tudi ura in datum. V poletnem času prihaja pri urnih podatkih do zamika ene ure, ker je ura preko celega leta nastavljena na zimski čas. Zato je v obdobju, ko prestavimo uro na poletni čas (kot jo imamo tudi sedaj), potrebno k urnemu podatku prišteti eno uro. V primerih, da na kateri od avtomatskih merilnih postaj navedena urna koncentracija preseže dovoljeno koncentracijo 350 mikro-gra-mov S02/m3 zraka, se čez nekaj trenutkov prikaže opozorilo z navodili za ravnanje za prebivalce CaTV na ogroženem območju. Pozivamo predvsem VZGOJNO VARSTVENE USTANOVE in VZGOJNO IZOBRAŽEVALNE ZAVODE, da podatkom sledijo in upoštevajo navodila za ravnanje v primerih preseganj dovoljenih koncentracij škodljivih snovi v zraku. ■ Svetovalka predstojnika Alenka Pivko Kneževlč, dipl. Ing. arh., Sekretar sekretariata za varstvo okolja Peter Rezman Onesnaženost zraka na območju občine Velenje V tednu od 19.7. do 25.7. so povprečne 24-urne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju občine Velenje, prekoračevale dovoljeno dnevno koncentracijo: 125 mikro-g S02/m3 za urbana in industrijska območja 100 mikro-g S02/m3 za nein-dust., zaščitena in rekreacijska območja v naslednjih dneh: 25.7. AMPGRAŠKAGORA 180 mikro-g S02/m3 zraka Sekretariat za varstvo okolja MAX. POLURNE KONCENTR. od 19.7. do 25.7.1993 tone. SO 2 (mg/m3) SOS. TOP. V.V. ZAV. MERILNE POSTAJE VEL. (3.(3. m 19.7. M 20.7. CZ) 21.7. ■i 22.7 m 23.7. O 24.7. 26.7. Društvo za boj proti sladkorni bolezni V Velenju 900 bolnikov ■ število pa vidno narašča Velenjsko društvo, ki šteje preko dvesto članov, je bilo ustanovljeno pred sedmimi leti. V Velenju je bolnikov s to boleznijo že preko 900, število pa iz leta v leto še narašča. Društvo kljub aktivnosti in nenehnem prizadevanju, da bi bolnikom pomagali kar je v njihovi moči, ugotavlja, da večina bolnikov sladkorne bolezni ne izkazuje dovolj hvaležnosti za izkazovano pomoč in da jih veliko ni zainteresiranih, da bi se vključili v vrste članstva. V Celju je bilo 19. junija regijsko srečanje in proslava članov društva boja proti sladkorni bolezni, posvečeno svetovnemu dnevu sladkorne bolezni. Srečanja iz Velenja se je skupaj s pevci udeležilo 66 članov. Na proslavi je sodeloval tudi moški pevski zbor društva upokojencev Velenje. Po srečanju so se odpeljali na kmečki turizem v Hramše, kjer so nadaljevali z družabnim srečanjem. V mesecu juniju so imeli velenjski bolniki sladkorne bolezni tudi več predavanj v ambulanti za diabetike v Zdravstvenem centru, vodilajih je višja medicinska sestra Pežarič. Radio Velenje paje pripravil s tega področja oddajo v živo na kateri je sodeloval tudi specialist diabektolog dr. Jus-tinek. Predsednik društva za boj proti sladkorni bolezni v Velenju, je že od začetka ustanovitve društva Ivan Povk, ki nam je v pogovoru med drugim povedal. " V Sloveniji imamo sladkorni bolniki svojo organizacijo že 36 let, vanjo pa so vključena društva v občinah, mestih in Ivan Povh: "Vabimo še nečlane, da se vključijo v društvo." regijah. Trenutno je v Sloveniji 35 društev. Naša velenjska organizacija je od ustanovitve do danes dosegla že zelo lepe uspehe. Največji uspeh smo dosegli v letu 1992, ko smo ponovno dosegli brezplačno zdravljenje sladkornih bolezni in njenih posledic. Nadalje smo veliko skrb posvetili izdaji knjig o sladkorni bolezni, časopisu Sladkorna bolezen in diabet-nim žovilom za našo prehrano. Sicer pa opravljamo in skrbimo za prosvetljevanje članov z večkratnimi predavanji, kakor tudi v drugih oblikah. Članom nudimo po znižanih cenah knjige o sladkornih boleznih in brezplačen časopis Sladkorna bolezen. Sodelujemo z zdravniki specialisti in medicinskimi sestrami. Vsako leto v mesecu boja proti sladkorni bolezni organizirajo člansko srečanje. Našim članom delno pomagamo pri preventivnem zdravljenju v slovenskih naravnih zdraviliščih. V raznih društvih organiziramo tudi telesne aktivnosti, kjer člani aktivno sodelujejo. Organiziramo tudi razne izlete, srečanja in podobno. To je le nekaj naših aktivnosti, vse bi bilo predolgo naštevati. Zaradi vsega navedenega zato ni razloga, da se nam ne bi pridružili še vsi tisti, ki še niste vključeni v to društvo." In še to. Sedež velenjskega društva za boj proti sladkorni bolezni je v Zdravstvenem centru Velenje v diabetični ambulanti. Obiski in prijave (od 15. avgusta dalje) so možne vsak teden dopoldne, v sredo popoldan ter vsako tretjo soboto dopoldan v mesecu. ■ B. Mugerle 0 PROJEKTIVNI BIRO d.o.o. IZDELUJEMO projektno dokumentacijo za stanovanjske, javne, industrijske ter poslovne objekte in sicer: idejne projekte PGD, PZI projekte projekte izvedenih del projekte etažnih lastnikov za vpis v zemlj. knjigo Nudimo tudi: STROKOVNO POMOČ PRI LEGALIZACIJAH ČRNIH GRADENJ pri pridobivanju ustrezne dokumentacije izdelava projektno tehnične dokumentacije Imamo lasten katalog tipskih projektov za individualne stanovanjske objekte. INFORMACIJE: INGRAD PROJEKTIVNI BIRO d.o.o., LAVA 7,63000 CELJE, tel.: 32-353,33-511 inženiring 53000 Celje, Lava 7, celje tel./fax: 063/411-707 VARNOSTNA ALARMNA TEHNIKA AKCIJA!!! Hišni alarmni seti - samo 450 DEM možnost razširitve Nudimo vam še celotno video opremo, video domofone, avto alarme in kot novost svetlobne napise!!! Velenje 35 SK 83 JR 28 Tujci srečujejo s problemi Zakon o zaposlovanju tujcev, po katerem v Sloveniji ne bodo mogli več delati tisti tujci, za katere ne bodo zainteresirane delovne organizacije, je tukaj. Nič se nismo motili, ko smo napovedali, da velikega zanimanja zanje najbrž ne bo, in da bodo redki, ki bodo za tujce zaprosili Zavod za zaposlovanje, da jim dovoljenje za delopodaljaša. Sicer pa jih tudi v takih primerih čaka neizprosno sito, saj v primeru, da imajo zavodi brezposelne osebe, ki bi lahko opravljaledela, ki so jih doslej tujci, dovoljenj ne bodo izdali. V našem uredništvuse je konec preteklega tedna oglasilo šest tujih državljanov, delavcev Rudnika lignita Velenje, ki jim rudnik delovnega dovoljenja ne bo podaljšal. Povedati so hoteli, da med 68 tujimi delavci, niso samo nekvalificirani, ampak tudi kvalificirani rudatji in aidarski tehniki, ki so se šolali v Velenju, in ki so bili na rudniku zaposleni kar nekaj let. Za pridobitev državljanstvajim je manjkal eden od pomembnih pogojev in sicer stalno bivališče. S svojo težavo, ker ne vedo, kaj jih čaka in kam naj gredo, so v ponedeljek zjutraj seznanili tudi predsednico Območne organizacije ZSSS Velenje, Miro Videčnik. Nekateri od njih so bili namreč člani tega sindikata tudi deset in več let. ■ mkp Nagradna križanka ELKROJ 1. nagrada: moške hlače Elkroj 2. nagrada: ženske hlače Elkroj 3. nagrada: otroške hlače CARIER Rešitev (izrezano geslo) pošljite ali prinesite na uredništvo Našega časa najkasneje do 9.avgusta 1993. 1 2 i • W 5 6 7 9 10 i _i Zavodice - Prebivalci lepe vasi Zavodice na pobočjih tik nad Nazaijami se že dolgo otepajo s pomanjkanjem pitne vode. Kljub vsem njihovim naporom in gradnji zajetij jim morajo nazarski gasilci pripeljati na desettisoče litrov vode. Zavodice brez vodice torej. Zato so na krajevno skupnost Nazaije poslali pobudo, da bi seta problem rešil tudi pri njih. V Nazaijah so to pobudo sprejeli in se že dogovarjajo z Javnim podjetjem Komunala Mozirje, kako rešiti ta problem. Nova Štifta - V tej krajevni skupnosti so pred nedavnim položili asfaltno prevleko na 600 metrih ceste od središča kraja proti Črnivcu, obenem pa pa pridno urejajo terase pri znameniti cerkvi. Šmartno ob Dreti - V tej krajevni skupnosti so edini v mozirski občini izglasovali krajevni samoprispevek. To jim seveda omogoča, da svoj delovni načrt pospešeno uresničujejo. Največja naloge je trenutno izgradnja ceste od Šmartnega do Lipe, s katero se bodo oddolžili krajanom Rovta za solidarnost v preteklih letih, seveda pa ima povezava z Vranskim tudi širši pomen. Ljubno ob Savinji - Precejšnji del Ljubnegaje eno samo gradbišče, kar seveda velja za gradnjo obvoznice in druga dela pri odpravljanju posledic poplav. Gradijo pa tudi sami. Na prireditvenem prostoru ob Savinji so izdelali novo plesno ploščad in prepotrebne sanitarije, krajevna skupnost in gasilsko društvo pa sta pričela z gradnjo prizidka k poslopju krajevne skupnosti. Novo veliko delovno akcijo so opravili ta torek. Radegunda- Lovska družina Mozitje letos slavi 30 - letnico pridnega dela in dobrega pogleda. Svojemu stanu primerno slavje bodo pripravili v nedeljo pri svojem domu na Verbučevi planini. Slovesnost bodo pričeli ob lO.uri, nadaljevali pa seveda z lovskimi in družabnimi tekmovanji ter vsem kar zraven sodi. Mozirska planina - Člani gorske straže planinskih društev Moziije, Rečica ob Savinji in Šoštanj se boto to soboto zbrali na Mozirski koči. Po uvodnem seminarju bodo nadaljevali praktično delo v okolju te lepe planine. Gornji Grad Novih bo 280 telefonov Ob vseh težavah, s katerimi se skoraj vsakodnevno srečujemo pri širjenju telefonskega omrežja, so presenetljivo uspešni v Gornjem Gradu. V polnem razmahu je namreč akcija, s katero bodo pridobili novo centralo z zmogljivostjo 600 številk. V Gornjem Gradu in v Novi Štifti je bodočih naročnikov 280, ki so se predsinočnjim dogovorili o nadaljnjem poteku akcije. Cena za priključek je 3.600 DEM v tolarski protivrednosti, vsoto pa lahko poravnajo v 12 mesečnih obrokih. Če so se dogovorili za te pogoje, bodo centralo pričeli graditi v septembru, po etapni gradnji in priklopih pa naj bi delo sklenili marca prihodnje leto. Izvajalca so tudi že izbrali, to bo PAP iz Ljubljane. S prestavitvijo starih naročnikov na novo centralo in s priključitvijo novih bo v centrali še vedno ostalo 130 prostih številk. ____■ JP OH, TA SAVINJA - Povsem razdejani strugi Savinje in Drete ob njunem sotočju ob nazarskem gradu Vrbovec so lepo uredili. Ampak, ob tem so zagotovili, da Savinja niže mosta ne bo več naplavljala. Morda naplavljala res ni več, je pa z ogromno kubiki zasula polovico struge; na njeni desni strani je bilo komaj še opaziti dosežke lepo opravljenega dela. Dolgo časa je ostal ta nasip nedotaknjen, na vso srečo tudi ni bilo poplave, ki bi ga še dopolnila, ob tem pa mirne duše krepko dvignila nivo Savinje in ogrozila že ničkolikokrat poplavljeno področje obrtne in stanovanjske cone. Kot rečeno, poplave že dolgo ni bilo, velikanske količine pa so kljub temu uspeli (večinoma) odstraniti. ■ (foto:Jp) VSE ZA MARKE Nemške seveda, čeprav gre za hudo rano v lepo slovensko, natančneje Mozirsko planino, še bolj natančno - v Moravo ob njej. Zaradi te gradnje je bilo pred leti že veliko prahu in vroče krvi. Upravičeno. Najprej so izkopali eno gradbeno jamo, jo zasuli in izkopali novo. Ram zaradi prve je še danes lepo grda, na drugi (le nekaj deset metrov stran) pa je zrasla stavba, ki še danes ni dograjena, a je že naprodaj - za 40.000 DEM. Zakaj in komu se je torej takrat tako prekleto mudilo? OBČINA ŽALEC RDEČI PAJEK Novice, ki odkrivajo tančice Rekli so: JOŽE BREZNIK, direktor Inštituta za hmeljarstvo in pivovarništvo v Žalcu na tiskovni konferenci: "Zaradi spomladanske suše in vročine se bo obiranje hmelja letos pričelo kak dan popreje kot ponavadi. Savinjski golding, kot najboljša sorta, bo dozorel tam okrog 15. avgusta, morda tudi prej, ostale sorte pa bodo pričeli obirati okrog 20. avgusta. Po podatkih hmeljne komisije jc v Sloveniji 2.450 hektarjev hmeljišč. Lani so hmeljarji pridelali okrog 3.600 ton hmelja. Pri letošnjem pridelku pa sc še vedno kažejo posicdice lanske suše, letošnje pomanjkanje dežja v spomladanskih in tudi v poletnih mesecih paje, kljub namakanju, povzročilo prehitro rast ter zgodnje cvetenje hmelja. ■ Besedilo in slika: -er Le kaj Mateja naj si misli zdaj, ko gleda spremlja ves ta SVET, ko ves slovenski direndaj in športnik vsak je zdaj preklet! m Tekst: vuf, Foto: Ljubo Korbai Iz zaupnih virov smo izvedeli, danova PTT postaja v Žalcu morda ne bo najbolj nova, kajti v Celju imajo eno staro, za katero pa menda ne vedo, kako bi seje rešili. Janko Kos največji ekolog med ložničani se je odločil, da bo podjetju Ernteks i/, svojega kraja zagrenil življenje. Najprej je dal pogoj, da morajo zgraditi novo sežigalno napravo (1,5 mio DEM), zdaj jo ne pusti dati v obratovanje. Velika dama, prva igralka igre "catch the cash", doma iz hmeljne prestolnice, se skriva pred tropom pobesnelih vulgo-hitarjev. Edini možni predsednik IS Žalec, brez prave strokovne in lid-erske konkurence, je na zasluženem oddihu. Ko se bo vrnil, se bo, kot se nekateri v občini bojijo, podal novim delovnim zmagam naproti. MINI ANKETA Lepo je bilo na Polzeli Vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin v Žalcu Zdravje tudi na domačem vrtu 250 vrst rastlin - Finančne nega statusa Inštituta Inštitut za hmeljarstvo in pivo-varstvo v Žalcu jc leta 1976,vključil v svoj program raziskav tudi raziskave s področja pridelovanja zdravilnih in aromatičnih rastlin. Takrat je bil zasnovan vrt, na katerem danes na 25 arih gojijo preko 250 rastlinskih vrst. Večina njih je poznana po zdravilnih učinkovinah in klinično preizkušenih učinkih. Ideja o povezanosti hmelja in zdravilnih zelišč je stara. Tudi hmelj je namreč zdravilna rastlina. Povezuje jih specifična tehnologija sušenja, s čimer bi lahko izkoristili številne sušilnice po Savinjski dolini. Sprva jc bilo celo mišljeno, da bi te enoletne rastline zasejali na hmeljiščih v času, ko hmelj šc ni visok. Zaradi intenzivnega škropljenja jc bila ta zamisel kmalu pozabljena. Kljub temu jc Inštitut po zgledih iz tujine kot prvi v takratni Jugoslaviji ustanovil vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin. Z njegovo pomočjo predvsem ugotavljajo, katere rastline so najprimernejše za gojenje pri nas in kakšni so postopki njihovega gojenja. Sodelujejo s številnimi raziskovalnimi institucijami in botaničnimi vrtovi po svetu, težave zaradi nerazreše- s katerimi si izmenjujejo semena in seveda informacije o rastlinah. Povezali so se tudi s slovensko farmacevtsko industrijo, ki pa šc danes raje uvaža nabrana zelišča in so zato cene pridelanih rastlin prenizke. Vsakemu, ki se začne ukvarjati z gojenjem, zato svetujejo, naj si najprej zagotovi kupca. Sicer pa se pridelane rastline odlikujejo po standardni kakovosti in visokih vrednostih zdravilnih učinkovin. Seveda sc pojavijo prccejšnje težave na večjih površinah, saj bolezni in škodljivcev ni dovoljeno uničevati s škropljenjem. Edini takšen vrt v Sloveniji vsako leto obišče več kot tisoč obiskovalcev, predvsem so to skupine osnovnošolcev, dijakov ter študentov farmacije in agronomije. Vedno pogosteje so med njimi tudi ljubitelji zdravilnih rastlin in zdravega načina življenja. Ti lahko kupijo željena semena in sadike ter dobijo vse informacije o gojenju na domačih vrtovih. V rt je za obiskovalce odprt vsak delovnik dopoldne, najavljene skupine pa imajo zagotovljeno tudi strokovno vodstvo. ■ K. Rozman pa v mlajši. Pouk slovenščine je bil zelo zanimiv, vendar pa so bile nekatere druge dejavnosti bolj privlačne. Dnevi so hitro minili. Hvala družini Pukl za vso gostoljublje in izlete." SARA SULLIVAN (Nemčija): "V Nemčiji živim trinajst let, kolikor sem tudi stara. Slovensko govorim kar dobro in povem vam, da takšna šola veliko koristi za nas mlade. Poleg učenja materinega jezika smo imeli v poletni šoli razne dejavnosti in druge zanimivosti. Učili smo se plesati, spoznavali smo slovensko glasbo, ukvarjali smo sc s športom in drugimi stvarmi." TANJA HOLM (Švedska): "V Sloveniji nam je bilo I zelo lepo, [J^ posebno pa I Uf teh štirinajst I B*"* ^ w J dni tu na 4. JN Polzeli. Ve-flt liko smo sc naučili in ve liko videli. Od rimske nekropole v Šempetru, jame Pekel in šc druge znamenitosti Savinjske doline. Hvala učiteljicam in družinam, ki so nas zares lepo gostile." k t— ^ >Q . © Zadnjo zaigrajmo v slovo Adijo, pa zdravi ostanite Trdim torej, da sc naš odnos do beguncev vzpostvalja na podlagi NAŠIH OSEBNIH TEŽAV, s pomočjo popačene slike EKSTREM-NO NEGATIVNIH BEGUNCEV (to so tisti, ki jedo samo sredico pri kruhu, hočejo posladek za kosilo ctc.) ter s pomočjo POLPRETEKLEGA ODNOSA do bosanskih muslimanov. Za prvo jc stvar seveda razumljiva, kajti kako ne boš nevoščljiv vsem obrokom, kijih humanitarno nekomu daješ, medtem kojih ti nimaš, ali komaj, da jih imaš. Ekstremno negativne podobe i/ pripovedovanja ravno tistih tečnežev iz Erommove zakladnice karakterjer, ki zjutraj najprej preberejo osmrtnice v časopisu, sc sosedu pohvalijo, kako so jih napeli temu ali onemu, v bifeju pohvalijo, kako so doma naredili red in zvečer v družbi radi pojasnijo, kako bi oni žc znali urediti gospodarstvo. nagnati lenuhe na občini in poslati zajedalske begunce tja kamor spadajo. In čeje vse to šc začinjeno s kakšnim spominom čudovitih sanitarij v Konjiču, s pravljičnim odnosom med moškim in žensko v muslimanski družini, jc naš precej privzdignjen odnos do beguncev tukaj! Saj veste, tako kot dvignemo nos, ali sc obrnemo stran, ko gremo mimo kraja, kjer nekaj smrdi!! Vendar žal, to so le ljudje, ki preživljajo genocid svoje skupnosti1 ■ Tekst: Te a Rinček, foto: Ljubo Korbar Strpnost je eden najbolj znanih političnih pojmov, ki je v preteklosti (tudi stoletja nazaj) zanetil marsikak medrasni spopad. Danes se poleg izrazito državljanske poze do Ncslovencev pojavlja pravzaprav nov fenomen v slovenskih medetničnih odnosih: to jc odnos do muslimanskih beguncev. V občini Žalec so nastanjeni v Letušu, veliko več jih je privatno pri "slovenskih" sorodnikih. Če človek nima dosti problemov sam s sabo, potem tudi problemov z begunci ne zaznava.. Seveda jc situacija drugačna pri (po E: Frommu) slovenskih zajedljivežih nekrofilnega karakterja in večino, sicer poraznega standarda med domačimi štirimi stenami, ki pa jim radi prisluhnejo. Radoživ v polnem razmahu Črne gradnje Vsi, ki so plačali, so nestrpni Moratorij na črne gradnje (nedovoljeni posegi v prostor), je nekaterim prinesel olajšanje, drugim skrbi in tretjim (državi) denar. V Žalski občini je plačalo tistih znanih 150.000,00 SIT kar precej črnograditeljev (okrog 100). kar pa naj bi bilo šc zmeraj po ocenah inšpekcijskih služb okrog 17% kršiteljev. Kcrjc država dosledna, potrpežljiva in lakomna so, moratorij podaljšali. Kdor pa nc bo vplačal t.i. depozita za moratorij (da li nc porušijo) do sedaj podaljšanega roka, potem bo obravnavan najbolj zakonsko dosledno in brez emocij. Gre torej za popravni izpit za neplačnike kršitelje, ki pa so predvidevamo brez. tistih 150.000,00 in bodo bolj malo plačevali. Zadeva paje seveda izredno neprijetna za plačnike, kajti med njimi so tudi takšni, ki jim lahko črna gradnja prinaša brez ustreznih uporabnih dovolenj krepko izgubo (obrtniki, podjetja). Čakanje do jeseni jc za vse te nekoristno in nepotrebno, kajti ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora bi moralo dati zeleno luč za sanacijo tistih degradacij prostora, kjer sc rešuje težka socialna situacija, torej se zaposlujejo ljudje na novo. ■ Tekst in foto: G.V. Občinska odbora LDS in MLD letos izvajata ekološko pedagoški projekt Radoživ, to jc zaščita ogroženih živalskih vrst na Slovenskem. V ta namen so izdali serijo plakatov proti nošnji živalskega krzna, serijo majic /. liki ogroženih živalskih vrst (na sliki), serijo map za akte ob mednarodnem letu medveda in zdaj prihaja iz tisnova serija plakatov, ki opozarjajo otroke na omenjeno tematiko. Glede na to, daje bila akcija izpeljana zgolj s pomočjo sponzorjev in Lovske zveze Slovenije, in da so sc akcije in mape ter plakati delili med mladino večinoma brezplačno, je potrebno projekt vsekakor pohvaliti. ■ Tekst in slika: G.V. V soboto se je na Polzeli končala poletna šola v naravi s tečajem tujega jezika za slovenske otroke i/, tujine. Šolo je obiskovalo štirinajst dni 27 otrok iz sedmih držav evrope in ZDA. Nekateri izmed udeležencev pa so šolo in bivanje pri polzelskih družinah takole na kratko opisali: BORLS ŠPARAŠ (Avstrija); "V šoli v naravi sem bil v starejši skupini. moj brat Denis PETER CHARLOS JANES (Velika Britanija): I "Zame je IHPfW bila ta ^^^P^^^Hp- šola veli- ko doži- ^B M vetje. Star ^Hft-' sem 13 let Hjjj^K^ "J in takšne ga lepega doživetja in srečanja z. otroki sedmih držav Evrope in ZDA šc nisem imel in nc vem. čc jih bom kdaj še imel. Čeprav vsi znajo slovensko in so Slovcnci, sc je zanimivo pogovarjatiz njimi kako živijo in podobno. Šola me jc marsikaj naučila." ■ Besedilo in slike: -er Koleda v Franciji Na Eurofolk festivalu Šaleška folklorna skupina Koleda je delček letošnjega poletja preživela v francoskem mestu Vienne. V to pobrateno mesto so jih povabili tamkajšnji folkloristi, saj v mestu vsako leto pripravijo Eurofolk festival, katerega udeleženci so bili letos poleg Kolednikov še skupine iz Španije, Italije inArmenije, na festivalu v veliki areni pa so se jim pridružili tudi domači folkloristi. Od 13. do 19. julija je mesto Velenje v Vien-nu zastopalo 32 Kolednikov, starostno zelo mešanih, večina paje bila iz. mlajših vrst. Kot predstavnik občine Velenje jih je spremljal Peter Kovač, sekretar sekretariata za družbene dejavnosti. Nastop je v celoti uspel, sicer pa noš niso oblekli le enkrat. Štirikrat so zaplesali kar na ulicah Vienna, ob sprejemu so se predstavili županu v tamkajšnji mestni hiši. Ker so prebivali pri družinah folklor-istov, so se stkale mnoge prijateljske vezi, ki še dolgo ne bodo oslabele. Še se bodo srečali in skupaj gojili ljubezen do plesa, saj so dobili kar dve povebili; drugo leto jih bodo gostili Italjani, še naslednje pa so jih povabili Španci. ■ bš 'm * i * ... -_____»c. . ,mm Minulo soboto seje v glasbeni šoli v Velenju začela Mednarodna poletna violinska šola prof. Igorja Ozima. Po avdiciji, ki se je je udeležilo 32 kandidatov, je bilo v aktivno delo v šoli sprejetih 23 mladih violinistov, 14 iz tujine (Avstralija, Avstrija, Belgija, Italija, Južna Koreja, Nemčija, Švica) in 9 slovenskih violinskih upov. Skoraj vsi so že samostojno koncertirali, med njimi pa najdemo že mednarodno uveljavljene koncertante, kot sta na primer Štefan Milenkovič in Natalija Steurer (solist na koncertih SF v Nemčiji). Udeleženci bivajo na turistični kmetiji nad Šoštanjem, vadijo pa vsak v svojem prostoru v glasbeni šoli v Velenju, saj so zahteve te poletne šole gotovo na najvišjem nivoju vseh poletnih šol v Sloveniji. S prof. Igorjem Ozimom, njegovo asistentko prof. Cristiane Hutcap (Koln) in korepetitorkama prof. Anno de Capitani (Bern) in prof. Vlasto Doležal - Rus (Ljubljana) mladi violinski umetniki (od 12 do 26 leta) izdelujejo skladbe svojih prihodnjih tekmovalnih in koncertnih programov. Rezultate bomo lahko slišali že na treh zaključnih koncertih letošnje poletne šole. Ti bodo 28. in 30. julija ob 20. uri v veliki dvorani Glasbene šole Velenje in 29. juli- Kool and the gang v Sloveniji Še en zanimiv koncert v Sežani Kool and the gang so prave legende plesnega soula v svetu, v okviru svoje evropske turneje pa bodo nastopili tudi v Sloveniji. Prav gotovo se še mnogi spomnete njihovih hitov Celebration, Stcppin' Out, Get down on it, Joanna, Fresh... Skupino že od leta 1969 vodi basist in avtor Robert "Kool" Bell. So dobitniki najvišjih priznanj v zabavni galsbi, bili pa so tudi eni od prvih, ki so v začetku sedemdesetih združili jazz, soul in močne ritme. Njihov nastop je gibljiv prav v vseh smislih, devetčlanskih bend ima poleg glasbe izvrstno naštudiran shovv. Koncert bo v četrtek, 29. julija v Sežani, ker bi bila organizacija koncerta v Hali Tivoli v Ljubljani predraga. Pričel se bo ob 21. uri, vstopnice pa lahko kupite na več prodajnih mestih v Sloveniji, žal med njimi ni Velenja in Celja, najbližje v Ljubljani ali pa kar pred koncertom. ■ bš FOLKLORNA SKUPINA SOČA IZ KANADE V VELENJU V petek, 30.7. ob 20.30 bo na terasi bazena Velenje gostovala Slovenska folkolorna skupina SOČA iz Hamiltona v Kanadi. Deluje več kot 20 let in jo sestavljajo starejša in mlajša skupina. Soča deluje v okviru Slovenske župnije Sv. Gregorija Velikegav Hamil-tonu. Na nastopu v Velenju se bodo predstavili s Primorskimi plesi, gorenjskimi plesi, ljubljanskimi plesi, plesi iz Zg. Savinjske doline, Belokranjskimi plesi, štajerskimi plesiin prekmurskimi plesi. Vstopnine ne bo. OBISK V POLETNI LJUBLJANI V petek, 20. avgusta se nam lahko pridružite na naši poti v Ljubljano v poletne Križanke, kjer bo ob 20. uri koncert na katerem se bodo slovenskemu občinstvu predstavili: THE GOLDEN GATE QUARTET in NEW SWING QUARTET. Prijave zbiramo v domu kulture v Velenju - pisarna prireditve. Cena vstopnice je 1.200 SIT + prevoz. ORANŽNI ABONMA SLOVENSKE FILHARMONIJE V CANKARJEVEM DOMU Na voljo je še nekaj prostih mest za oranžni abonma Slovenske filharmonije. Natančen program abonmaja lahko dobite v pisarni prireditev v domu kulture. Organiziran prevoz. Informacije osebno ali na tel. 853 574. ; LETA 1888 Časopis Slovenski gospodarje precej svojega prosto- ■ ra namenjal tudi kmetijskim nasvetom. V rubriki "Gospo- ■ darske stvari" je večkrat objavil, zlasti za današnji čas, zelo ■ zanimive napotke in nasvete. Ker se počasi bliža čas jesen-J skega spravila in predelave sadja, poglejmo kaj so o tem B zapisali v Slovenskem gospodarju: ■ "Mošt iz sadja. Čem bolj se množi sadno drevje, tem ■ več bode sadja. Nekaj se ga bode vsako leto spečalo, go- ■ tovo pa ga bode nekaj sadjerejcem ostalo v rokah. Kaj je " potlej s tem. Dobro bode, če spregovorimo tudi o tem nekaj m besedi. Zato naj bode danes našim sadjarjem ob kratkem ■ povedano, kako se napravlja fini sadni mošt - tak mošt, da ■ gaje le težko razločiti od pravega vina. Naj finejši mošt je ■ iz hrušek tepek, drobnic, sploh takih vrst hrušek, katere " imajo v sebi prav dosti zagatnosti. Zagatnost je tista snov, B katera usta skupaj vleče, ako poskusiš nezrelo hruško ali B nezrel oskurž. Hruške se morajo obrati, kedar so popolno- ■ ma rmene, in ne prej, dokler so še zelene, ne pozneje, ko ■ postanejo že mehke, testnate. " Ravno zadosti zrele hruške se stolčejo ali pa na poseb-" nih mlinih zmastejo. Zmaščene se pustijo potem 48 ur v B kadeh, v katerih se vsaj po trikrat na dan s kakim kolom ■ dobro premešajo, da kar le mogoče močno zrjave. Po ■ poteku 48 ur se prične šele prešati. Mošt se spravi v dobro, " ne smrdljivo posodo, šuta se pa ne napolni prav do vehe, " ampak pusti se pod veho še za dobro ped praznega pros-a tora. V veho zatakne se kipelna veha, ako jo imamo, ako a je pa nimamo, položi se vrhu nje mal, redek, s peskom ■ napolnjen žakljiček. Enkrat izprešane tropine se lahko zo- ■ pet prerahljajo, s čisto vodo poškrope (na vedro tropin 5 do [J 10 litrov vode) ter še enkrat prešajo. Tako se zadobi še b mošta iz njih, pa že nekoliko slabejšega mimo prvega. Že a drugič izprešane tropine se zmečejo v kako kad, kjer se z ■ vodo do vrha zalijejo, ter se puste pokrite skozi več tednov ■ na solncu, da se popolnoma skisajo. Iz takih tropin napreša " se potem prav fin kis - jesih. Kdor ima zraven hrušk tudi B še grozdje, napravi lahko vinu popolnoma podoben mošt, Zgodilo se je... 29. malega srpana ako izlije izprešani hruškov mošt na prav frišne, če tudi sprešane grozdne tropine, ter pusti vse skupaj kake 3 - 4 dni kipeti." Članek se sicer še nadaljuje z nasveti za pridelavo nekaterih drugih vrst mošta, vendar za danes bodi dovolj. Upam pa, da bo kdo med bralci zgornji recept upošteval in pripravil zares dober hruškov mošt, ki bi ga bilo vredno poskusiti. LETA 1959 Veliko let kasneje jeljubljansko Delo objavilo članek s podobno tematiko: "Razen nekaterih zares zglednih družbenih kmetijskih gospodarstev v Savinjski dolini, je v celjskem okraju tudi nekaj slabših. Predvsem slednje, kljub možnostim, niso zadovoljivo razvile proizvodnje. Posestvo Šalek blizu Velenja ni doslej prisluhnilo potrebam razvijajočega se središča. Ob skrbnejšem in bolj smotrnem gospodarjenju bi to posestvo lahko vsako leto oskrbelo Velenje s precejšnjimi količinami zelenjave in drugih kmetijskih pridelkov. Večino tehmorajo za velenjske potrebe voziti od drugod in vrhu tega je taka preskrba dražja." Edina pozitivna stran likvidacijekmetijskcga posestva Šalek je ta, da ga vsaj kritizirati ne more nihče več! LETA 1969 Ker je kopalna sezona na višku, končajmo današnji prispevek s člankom iz Večera, ki ima za ta čas simboličen naslov "Premalo prostora za kopalce": "V šoštanjskem kopalnem bazenu in ob velenjskem jezeru je v vročih poletnih dneh velika gneča. Velenjsko jezero je zanimivo tudi zaradi igrišča za mini golf^Kerpa ne najdejo vsi kopalci dovolj prostora, je nujno zgraditi v Velenju pokrili plavalni bazen." Upam, da je letos ob bazenih in jezerih v Šaleški dolini dovolj prostora za vse kopalce. Glede na število in velikost jezer bi ga moralo biti, vendar.....!? ■ Damijan Kljajič Brez slike za spomin na lepe dni v Viennu ne gre. Slovo od mnogih novih prijateljev je bilo težko, tudi solze so bile zraven. Vendar se bodo Kolednikl verjetno z njimi srečali že prihodnje leto. GLASBENE NOVICE * GLASBENE NOVICE * GLASBENE Velenje - mednarodna poletna violinska šola Igorja Ozima iiii»«iii«>i*iiiiiii*<**i,i|iii11 Violinisti iz petnajstih držav ja v Kristalni dvorani v Rogaški Slatini. Poletjeje čas festivalov. Festivali pa so prireditve posebne vrste. V prvi vrsti gre za prireditve z množično udeležbo. Udeležuje sejih ogromno število nastopajočih, pa še ti morajo, da sploh lahko nastopijo na finalni prireditvi, prehoditi trnovo pot skozi kvalifikacije, kjer se srečujejoz najrazličnejšimi, strogimi člani pazljivo izbranih žirij, ki nato neusmiljeno mrcvarijo kandidate in njihove skladbe, jih obračajo, se poglabljajo v pomen posameznih delov besedila in na koncu dajo, ali pa tudi ne, svoj blagoslov določeni skladbi in ji s tem odpro pot natako velespoštovani oder, ki za vse glasbenike pomeni življenje. Se pa okusi teh strokovno podkovanih mož, ki so se skozi ustvarjalno delo na glasbenem področju že ničkolikokrat izkazali in potrdili, začuda nemalo ločijo od okusa povprečnih poslušalcev, ki, mimogrede, tvorijo tudi večino avdience na takih, po pravilu zelo dobro obiskanih prireditvah. To, da večino publike predstavljajo prav taki ni presenetljivo, saj so konec koncev vsi taki in podobni cirkusi namenjeni prav njim, navadnim smrtnikom in poštenim davkoplačevalcem, ki si po napornem delu za vsakdanji kruh zaželijo tudi iger, da na ta način po vzoru na rimske prednike nekako zapolnijo svoj sivi vsakdan. In ker je iz znanih razlogov kruh vse manj bel, so po nekakšni ekonomski logiki stvari, tudi igre vse manj zabavne. Še manj zabavne pa jih delajo take strokovne žirije, o katerih govorimo. Ljudje bi si verjetno želeli videti in slišati še marsikoga, ki ga imajo radi, pa ga zaradi strogih kriterijev, kijih nesrečnež ne izpolnjuje, neusmiljena žirija ne spusti skozi rešeto. Daje temu res tako, govori več dokazov. Kako bi si sicer razlagali dejstvo, da na takih festivalih, izborih popevk, pop delavnicah in kaj vem kakšnih še prireditvah ved- no dobimo dva zmagovalca. Enega določi festivalska žirija in ta naj bi bil ocenjen po kavalitetnih kriterijih in merilih, ki v svetu glasbe veljajo znotraj določenih standardov, drugega, navadno bolj "ljudsko" usmerjenega zabavljača pa po nekakšni intuitivni mešanici občutkov, ki jih ob poslušanju njegove skladbe doživljajo, poneso na ramenih zadovoljni poslušalci. Tako ne preseneča, daje na letošnjih Melodijah morja in sonca, ki so bile letos za spremembo v Kopru in ne v Portorožu, kot smo vajer.i, prvo nagrado strokovne žirije prejela Daija Švajger, prvo nagrado občinstva pa Čuki. Kateri izvajalec je vam osebno bolj všeč je vaša stvar, večini na koprskem trgu pa so bili Čuki. Zato bi bilo prav, da bi bil zmagovalec samo eden, tisti, ki gaje izbralo občinstvo,pa kdorkoliže bil. Konec koncev se te stvari delajo zaradi ljudi, ki pridejo to gledat in so za to celo pripravljeni plačati vstopnico. Kaj počnejo, govorijo, lažejo, obljubljajo *** ACE OF BASE *** Šved- skega kvinteta s tem nenavadnim ski kvartet je 7. julija v Hamburgu prejel priznanja za uspešno prodajo svojih plošč. Obasingla, "Ali that she wants" in "Wheel of fortune", kakor tudi album "Happy nation" so za ogromno število prodanih izvodov prejeli cel ducat zlatih in platinastih plošč. Samo uspešnica "Ali that she wants" je postala kar trikrat zlata (750 000 prodanih izvodov). *** TINA TURNER *** Ameriška ročk veteranka se kljub letom še vedno zelo dobro prodaja. Pred dnevi ji je uspelo iztržiti rekordno vsoto, ki jo bo letos prejel katerikoli glasbenik za en sam koncert. Brunejski sultan, najbogatejši človek na svetuje Tini za 90-minutni nastop pripravljen odšteti kar milijon in pol nemških mark. *** U2 *** Adam Clayton, basist skupine U2, se bo, kot je najavil, septembra poročil z znano manekenko, temnopolto Naomi Cam-bell. *** DJ BOBO *** Rene Bauman, 25-letni disc jockey, ki prihaja iz Švice in se skriva za umetniškim imenom DJ BOBO, je avtor trenutno najpopularnejšega dance hita"Somebody dance with me", ki je na noge dvignil velik del Evrope. Sicer pa Rene že od leta 1988 brez konkurence zmaguje na švicarskem prvenstvu DJ-ev. Njegov prvi hit. ki gaje izdal v Švici leta 1991, se je imenoval "Let's groove on". *** JAMIROQUAI *** "Blovv your mind" je naslov uspešnice london- imenom, ki ga sestavljajo, štirje beli in en temnopolti soulovski glasbenik. Ime "Jamiroquai" je sestavljenka iz dveh besed: Jam, kar pomeni "muzicirati" in Iroquai, kije ime indijanskega plemena Irokezi. Vodja skupine, 22 letni Jay Kay je namreč velik oboževalec indijancev in njihove kulture, kar je opazno tudi iz njegovega načina oblačenja. Zvok skupine sicer precej spominja na zvok legendarne soulovske zasedbe iz sedemdesetih let "Sly and the farnih Stone", da pa ima ta glasbeni stil vrsto privržencev, dokazujejo vnaprej razprodani koncerti skupine , ponujajo, ljubijo... Jamiroquai. *** PER GESSLE *** Moški del švedskega dueta Roxette je odpovedal svojo, za 14. avgust napovedano poroko s prijateljico Aso Nordin. Vzrok: 34-letni glasbenik se je ustrašil navala fotoreporterjev in novinarjev, saj je njegova poroka trenutno tema številka ena na Švedskem. Novi datum poroke in mesto veličastnega dogodka bo tako ostala skrbno čuvana skri vnost. *** MICK JAGGER *** 26. julija seje z abra-hamom srečal ta enkratni glasbeni, ki je s svojim delom prispeval nepogrešljiv delež k zgodovini zabavne glasbe in predvsem rock'n'rolla. ■ Mitja Čretnik LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje (107.8 MHz) Vsak četrtek v tedniku Naš čas V nedeljo, 25. julija, jc bila huda borba za prvo mesto med dvema ansambloma in odločil jc zadnji telefonski klic: 1.CVERLE: "Fantič mlad" 7 glasov 2.PODKRAJSKI FANTJE: "Prav zato jo rad imam" 6 glasov 3.AVSENIK1: "Zaljubljen je, da kar nori" I glas 3.ŠTAJERSKIH 7: "Štajerc in Primorka" 1 glas 5.MIHELIČ: "Lectovo srce" 0 glasov Predlogi za nedeljo, 1. avgusta: I BRATJE IZ OPLOTNICE: "Moja srnica" 2.BRATJE POLJANŠEK: "Mi smo muzikantje" 3.FANTJE IZPOD URŠLJE: "Micika" 4.ALFI NIPIČ: "Ja, ja, moj kuža" 5.PLANŠARJI: "Jupi, jupi polka" ■ Vili Grabner Topolšica ■■■■■■■ Novo vozilo in slavje Zaradi tega, ker smo gasilci ljudje dejanj in nc govorjenja, bo tudi ta članek kratek in jedrnat. Topolški gasilci smo v zadnjih letih dosegli zelo velike uspehe na tekmovanjih. Tako smo imeli na prvem državnem prvenstvu štiri ekipe. Prvega državnega prvenstva za mladino, ki je bilo na Ptuju, so se udeležili mladinke, mladinci in pionirke.Člansko državno prvenstvo je bilo v Velenju in so se ga udeležile članice A. Vse štiri ekipe so dosegle zelo lepe rezultate. Drugače pa smo se udeleževali meddruštvenih tekmovanj v občini in izven nje. Po operativni strani pa smo zelo dejavnipredvsem v preventivni dejavnosti. Zaradi tega smo imeli v lanskem letu le dva požara, kljub zelo sušnemu obdobju. Zato se krajanom na našem požarnem območju zahvaljujemo, ker so upoštevali naše nasvete glede kurjenja v sušnem obdobju. Posebej pa smo bili topolški gasilci veseli, ko smo letos spomladi dobili novo avtocisterno oziroma kombinirano vozilo TAM 190 s pogonom na vsa štiri kolesa. V nedeljo 1. 8. ob 16. uri vse prebivalce Šaleške doline vabimo na svečanost ob prevzemu in krstu tega avtomobila. Po svečanosti bo velika vrtna veselica, z bogatim srečelovom. Za zabavo in ples bo poskrbel ansambel Roberta Zupana. ■ Matjaž Lihteneker Savinjski gaj ■■■■■■■■■■ Lepota, gradnje, nevarnost Savinjski gaj v Mozirju se letos bohoti v vsej svoji lepoti, utrip okrog njega je končno bolj živahen, v njem samem pa se tudi marsikaj dogaja. Mnogiobiskovalci se navdušujejo nad njegovo urejenostjo in bogastvom, obenem pa so priča naporom, da bi bil še lepši in vsebinsko bolj bogat. Trenutno pospešeno gradijo cerkvico.ki jo bodo blagoslovili v začetku septembra, posvetili pa jo bodo sv. Valentinu, zavetniku zaljubljenih. In cerkvica naj ne bi bila sama sebi namen. Z ureditvijo poti ob Savinji do grada Vrbovec in čudovite poročne sobe v njej v Nazarjah, želijo zagotoviti dodatni mik mladoporočencem in nov kanček v mozaik (prepotrebne) ponudbe. Ob potoku, ki žubori skozi gaj, so se rejci koz lotili čiščenja močno zarasle brežine, na urejenem prostoru pa bodo poskrbeli za dodatno zanimivost. Žal pa (tudi) Savinjskemu gaju grozi lubadar. Precej lepih smrek so že morali posekati, nevarnost pa se širi in tudi konec prejšnjega tedna so z obrežja Savinje zginila nova drevesa. ■ foto:jp Srečanje kmečkih družin En dan "pozabe" na Mozirski Lepo vreme so naročili, čudovito okolje izbrali in se zbrali na svojem vsakoletnem srečanju v planinskem svetu. Gre za lep, prijeten in vesel dan, ko enkrat v letu vsaj delno skušajo pozabiti na vse bolj zahteven vsakdanjik, ko so vsaj delno tudi "odrečejo" dnevnim opravilom, se sprostijo in razvedrijo. Kdo pravzaprav ? Zgomjesavinjski kmetje in njihovi družinski člani, mladi in stari, vsi. Minulo nedeljo so se zbrali v Moravi na Mozirski planini. Veliko jih je prišlo in lepo so se imeli. Peto leto zapored naj bi bilo to srečanje, paje bilo četrtič, čeprav eni menijo, da šele tretjič. Enkrat je srečanje res odpadlo zaradi vojne, lani pa ni, kljub posamičnim drugačnim mnenjem. V rahlo slabem vremenu so se namreč sestali na sosednjih Starih stanih in se imeli krasno. In če takrat obljubljenih visokih gostov ni bilo, to še ne pomeni, daje srečanje odpadlo. Sicer je pa vseeno, tudi v Moravi niso zganjali politike, čeprav je bil ob pašni skupnosti Hleviše uradno organizator sre- Poletne prireditve Živahno Staro Velenje Skoraj 14 dni že potekajo letošnje poletne prireditve v Starem Velenju. Vsak večer, tako med tednom kot ob vikendih, se po Starem trgu sprehodi precej Velejčanov, nekateri se ustavijo za kratek čas, drugi ostanejo do konca. Celo dež, ki zadnje čase rad zalije poletne večerejih ne premo- ti, saj je oder pokrit in zato glasbenikov ne moti. Prejšnji teden so se enega od zabavnih večerov udeležili tudi varovanci Doma za varstvo odraslih, mnogi med njimi so bili v Starem Velenju prvič, odkar je dobilo novo, prijaznejšo podobo. ■ Foto.bz Dolgčas mi ni Lc kdo ga ne pozna, bi lahko dejali ob kratki predstavitvi Jožeta Žrcblja, upokojenega modelarja iz Malega vrha pri Šmartnem ob Paki. Dvajset let jc oblikoval izdelke Gorenja, predvsem delne sklope in detajle po naročilu projektantov in oblikovalcev. Ves čas paje svoje znanje in spretnosti koristil za zanimiv hobi modclarstvo. Ob srečanju s "šmarškim Pcpijcm" smo imeli vtis, da mu gre prav dobro in da se na pen-zijo niti nc pritožuje. Ob njej sem in tja stakne šc kakšnega tisočaka, ko opravlja različna dela. Med drugim ostriže moško glavo kot bi dejal "keks" (saj jc bil izučen frizer) ali ondulira še tako zahtevne muštace. Tudi s svojimi si baje da veliko opraviti. Zdaj, ko sam kraljuje v novi hiški sredi Malega vrha, jc opustil gojenje kaktusov. Pravi, zdaj so ljudje tako špičasti, da ni nobene potrebe, da se še s kaktusi špikaš. Sicer pa Jože Žrebelj skoraj nc uporablja žebljcv "žrcbljev", ko oblikuje modele. Ti morajo biti lahki, zato letala, ladje ali hišce oblikuje iz furnirja, vezane plošče, lahkega lesa in lepila. Letalo na sliki je le eno iz vrste uspelejših modelov, ki po potrebi še vedno letijo. "Toda, le kdo bi tekal za njimi...", se Jože pošali in postavi "fligcrja" nazaj na omaro, kjer ga prah le nežno prekrije. Nikoli pa lepih spominov na mladost in minula, vitalna leta. Naj jih doživi še veliko! ■ Slika in tekst: Jože Miklavc Varovanci doma za varstvo odraslih na izlet niso odšli daleč. Pa vendar je bil obisk Starega Velenja za njih dogodek. jub nezainteresiranosti oblasti ne skrbi bodočnost slovenskega čebelarstva, saj je v njihovih vrstah mnogo mladih, ki bodo v prihodnosti skrbeli za našo cenjeno Kranjsko čebelico. ■ ml Ravne Čebelarsko srečanje Kdo pravi, da na kmetijah nI mladih Ob vsej slovesnosti je Imela maša tudi kančekdruge vsebine čanja občinski odbor Slovenske ljudske stranke. Politike se nista dotaknila niti predsednik občinskega odbora Andrej Presečnik, niti direktor Zgornjesavinjske kmetijske zadaige Anton Vrhovnik, ki sta sebi značilno in trenutku primemo pozdravila vse udeležence. Godci so tudi igrali tako, kot znajo samo oni, prav tako lepo so zapeli šmihelski pevci, v popoldanskih družabnih in veselih igrah je bilo tudi vse kot mora biti. Na začetku so se skupno udeležili slovesne maše, mozirski kaplan pa je med mašo meddrugim izrekel željo, da bi Bog razsvetlil tiste, ki sestavljajo zakone, vse skupaj pa je pozval k nadaljnji skrbi za lepo in zdravo okolje. Res udeležba ni bila posebej "množična", res paje tudi, da to ni skalilo vedrega razpoloženja v osrčju Mozirske planine. Ali, kot je dejal Andrej Presečnik, bolje je, da tistih, ki se še kar sramujejo, da so kmetje, ni bilo. Kakorkoli že, prihodnje leto se bodo spet dobili nekje v zgomjesavinjskih planinah. Zaslužijo si in spet bomo skupaj. ■j P v čebelarskem znanju med starejšimi člani čebelarjev iz Raven, Gaberk, Florjana in Topol-šice. Čebelarji so opozorili na resne težave, ki jih imajo s prodajo medu, ter z onesnaženim zrakom, ki že uničuje čebeljo pašo v Zavodnjah, Šentvidu in na Smre-kovcu, v Ravnah pa zaenkrat še ne, vendar se bojijo, da bo, če v bodoče na tem področju ne bo nič storjenega, uničena paša tudi v do sedaj še zdravem okolju. Seveda imajo tudi finančne težave, vendar z veliko dobre volje čebelarjev zaenkrat še gre. Poudarili pa so tudi, da jih kl- V soboto je bilo pri Pečov-niku v Ravnah tradicionalno, že 27. srečanje čcbelaijev, katerega gostitelj je bila Čebelarska družina Ravne pri Šoštanju. Srečanja so se udeležili tudi čebelarji sosednjih krajevnih skupnosti. Tudi letos so organizirali predavanje enega vodilnih slovenskih čebelarjev, profesorja Senegačnika iz Ljubljane, ki je naše čebelarje seznanil z vsemi novostmi na čebelarskem področju. Poleg predavanja so pripravili tudi tekmovanje IN LJUDJE NjPPPPPPPP^^ f % sff j y\ i '"••. * f\ M. iiiiiiiiii^ Bilo je nekoč Kako so učili kmetovati V času pred kmečko odvezo, so kmetje obdelovali svoje površine na najbolj enostaven način. Iz roda v rod je šlo znanje o tem in seveda nihče ni nič storil, da bi uvajali napredne načine kmetovanja. Lastniki zemljišč so bili pretežno fevdalci. Tudi tisti svobodnjaki, ki so se znašli med množico kmetov, si niso mogli pridobiti naprednega znanja o obdelavi zemlje. Tedaj je bilo pri nas pretežno kmečko prebivalstvo in prav iz teh sredin je nastajajoča industrija pridobivala poceni delovno silo, množice kmečkega prebivalstva pa so iskale kruha tam daleč v tujini in v preko-morskih državah. Slovencem seje slabo pisalo, tega so se po kmečki odvezi sredi preteklega stoletja zavedali narodni buditelji, ki so se izkmečkih, ali meščanskih vrst, vrnili šolani iz tujine. Tam so marsikaj videli in ta spoznanja prenašali v naše kraje in med naše ljudi. Njim gre zahvala za naš narodni obstoj, žal pa o vsem tem le malo vemo. Če prebiramo dela naših prvih zgodovinarjev, znanih imen, kaj lahko zaznamo žalostno usodo našega kmeta, ki sc jc po odpravi fevdalizma znašel največkrat zadolžen in gospodarsko nerazgledan v kolesju brezobzirne gospodarske resnice. Ivan Prijatelj jc zapisal: "To miz-erijo slovenskega naroda v začetku ustavne dobe je dopolnjevalo skrajno slabo gmotno stanje ljudstva. V kosteh so mu tičale še vse slabe poslcdice pred kratkim minule tlačanske dobe, v kateri je bil Slovenec hlapec, gospodar njegov, pa Nemec. Revni kmet se je čutil po dolgi navadi šc vedno privezanega na borno, skopo grudo, o podjetnosti in industriji ni bilo sledu. Tu, kakor v trgovini, je gospodoval šc vedno tujec." Dovolj nazoren opis stanja tedanjega slovenskega kmeta. Kmetje torej nujno potreboval znanje, ki bi mu omogočilo uspešnejše gospodarjenje na zemlji. Kot navaja dr. France Adamič v Zborniku biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani - 200 let kmetijskega tiska na Slovenskem (1792 - 1992), je prva slovenska strokovna knjiga izšla v prevodu Marka Pohlina leta 1789 pod naslovom "Kmetam sa potrebo inu pomozh". Slovenec Janeh Janša je napisal knjigo o čebelarstvu, sicer v nemščini, prevedel pa jo je župnik in mozirksi rojak Janez Goličnik pod naslovom "Popolnoma podvuzhenje sa vsse zhebelar-je", knjiga je bila natisnjena v Celju leta 1792. Sledile so najrazličnejše knjige, največ izpod peres slovenskih duhovnikov, ki so na vasi najbolj doživljali stiske kmečkega prebivalstva. V bogati zbirki Zvoneta Čebula v Šoštanju, najdemo tudi zanimivo knjigo, ki jo je napisal olimski župnik Joannes Paul Je-schcnagg pod naslovom "Bukve sa pomozh inu prid kmetam potrebne ukupsloshene sa Slovenze", tiskana je bila leta 1821 v Celju. Da bi bile knjige razumljivejše preprostim ljudem, so bile pisane pogosto kot dvogovor med "fajmoštrom" in kmetom. V tej knjigi se torej fajmošter pogovarja z Antonom... Fajmošter ga poduči, da v mestih, kamor si podeželski ljudje tako želijo, ne tečeta med in mleko. Reče mu:... "Ti vidiš po mestih lepe, štimane, visoke inu prevzetne hiše - ti meniš, v tih sami srečni ludi prebivajo. Kakor pak smert vse tukaj najde, tako so tudi vse druge človeške težave doma. Ti močni zidovi niso v stani eniga pred smertjo obvarvati... inu le verjemi meni, de več dobriga inu vcčzadovolnosti je v vaših lesenih hišah, kakor v tim prevzetnim ozidju...". Posebno lepo pa zvenijo besede pisca v uvodu, ki ga naslavlja z besedami "Lubim Slov-encam" in jim namenja pričujočo knjigo v poduk in veselje. Kmalu po ustanovitvi, je Mohorjeva družba pričela izdajati tudi strokovno branje za kmete. Seveda so številne knjige izhajale še v samozaložbi. Pomembni so bili tudi časopisi, med prvimi Novice kmetijske in rokodelske - Ljubljana (1843 - 1902), Umni gospodar - Gorica (1863), Slovenski gospodar - Maribor (1867 - 1941), Štajerski gospodar - Gradec (1869 -1878), seveda so se časopisi hitro množili, tako našteje dr. France Adamič, 76 strokovnih kmečkih glasil do novejšega časa. ■ A. Videč ni k Mirko na Gross- glockner Mirko Leber, invalid brez nog iz Ložnice pri Žalcu bo pričel uresničevati svoj novi podvig. V teh dneh se naj bi povzpel na vrh GrossGlockner-ja. Mirku, ki ga poznajo na celjskem, so za ta podvig pomagali številni sponzorji. Več o podvigu Mirka pa bomo poročali v naši naslednji številki. ■ Besedilo In slika: -er HA - HA -HA Rešitev "Pa me menda nimaš za popolnega idiota," se jezi Jože. "Kako neki, popoln ni nihče." Dva Butalca sta se peljala z ladjo čez ocean. Žalil ju je vihar in ladja seje potopila. Oba sta se rešila na majhen, peščen otok, kjer je rasla samo ena palma. "Če naju kmalu ne najde kakšna ladja, bova od lakote umrla," ugotovi prvi. "Tako hudo pa spet ni, imam še nekaj denarja v žepu," ga tolaži drugi- Gorenjska Štajerc Tonč in Dolenjec Jože se srečata na avtobusni postaji. Kratkočasita se s pripovedovanjem gorenjskih vicev. "Ti Jošt, a veš, zakaj imajo Gorenjci dva kukala na vratih?" "Nak, to pa ne vem." "Skozi vrhnjega gledajo kdo je prišel, skozi spodjega pa kaj je prinesel." Pogumni zajec Zajček sedi na štoru in s tačko bobna po štoru. Lisica ga vpraša: "Zajček, kaj pa delaš?" Mirko Leber s svojim zvestim prijateljem Tudi vreme ne more pokvariti počitnic Pravi počitniški direndaj "Leva čakam, da mu rečem, da je reva." Lisica se ustraši in gre naprej, mimo pride volk in ga vpraša isto kot lisica, zajček mu odgovori enako kot lisici. Izgrmovja se zasliši jezno rjovenje, pride lev: "Kaj pa delaš zajček?" "Oh nič, samo malo sitnarim in odganjam firbee." Boljši predlog "Moj nasvet," reče zdravnik pacientu, "štiri tedne ne pijte alkohola. Potem bomo videli, če seje bolezen izboljšala." "Morda bi bilo bolje," predlaga pacient, "da bi štiri tedne pil dvakrat več kot doslej, pa bi potem raje ugotovili, če seje bolezen poslabšala." Ob napačnem času Gašper pride razburjen k zdravniku. "Pomagajte mi, imam strašne težave s prebavo in me vsako jutro točno ob šestih požene na blato." "Ja, to je pa sijajno, marsikdo, ki je zaprt, bi vam to strašno zavidal," pripomni zdravnik. "Tega pa skoraj ne verjamem, kajti jaz se redno zbujam ob sedmih." V ponedeljek dopoldne je lilo kot iz škafa, zato sem med potjo iz uredništva do Kardeljevega trga, kjer vsak ponedeljek, sredo in petek potekajo počitniške aktivnosti v večnamenskih sobah 3 blokov, ves čas razmišljala, kaj sem kot šolarka počela med počitnicami ob takem vremenu. Verjetno sem brala, morda gledala televizijo... Kaj veliko več možnosti takrat ni bilo. Letos pa imajo v Velenju vsaj otroci, ki živijo v bližini Kardeljevega trga možnost, da nekaj ur tedensko preživijo s prijatelji, ne da bi starše skrbelo, kaj bodo v času njihove odsotnosti ušpičili. Pa še dolg čas jim ni. V skupnem prostoru bloka na Kardeljevem trgu 2 sem našla kar veliko skupinico počitnikarjev. Za to, da so ves čas zaposleni, skrbi Lidija Pritežnik, ki ji je to hkrati zabava in počitniško delo. Letos je namreč končala srednjo šolo, jeseni pa bo nadaljevala študij na Pedagoški fakulteti, smer likovna vzgoja. "Počitniške dejavnosti oblikujemo skupaj z otroki, skupaj se odločamo, sami predlagajo, kaj bomo delali. Če je lepo vreme seveda nismo le notri, ampak Največja gostilna v Sloveniji Staro Velenje je te dni največja gostilna v Sloveniji. Po napovedanem programu želijo tamkajšnji gostinci preseči vse svetovne rekorde v veselicah. Obratujejo vsak dan do pozne večerne ure. Ob tem nekateri trdo delajo in si manejo roke, drugi pa utapljajo dopustniške urice v pivu in špricerjih. Medtem ko nekateri premožnejši občani letujejo na obalah Španije, Italije, Grčije in eksotičnih otokov v Sredozemlju, je to za nas, navadne zemljane, edina rešitev za ohladitev. Dost' je tega! Dost' je tega, je zadnjič bentil pesjanar Pepi, ko je gledal, kaj "izteka" iz elektrarniških dimnikov. To ni bil več noben ni-trozni, žveplov ali monoksidni izpuli. Dobesedno se je izlival utekočinjen lignit in legal po naši deželi. Nič čudnega, če je šlo komu na kašelj ali ga je stiskalo po prsnem košu. Hvala za takšno "ekološko sanacijo" šoštanjski "štromarji"! Zavladala je tišina Ob praznovanju devete desetletnice Šmarške gasilerije seveda ni šlo brez veselice. Toda, nutzika je trajala kratek čas. Ko so se namreč Fantje iz Oplotnice priklopili na gasilski tok, se je iz "feršterkerije" krepko pokadilo. Adijo "Original Oberkrajner", lahko nočŠmarčani, pa kjerkoli ste že bili". Gasilci ne bi bili to kar so, še zlasti ne šmarški, če ne bi takoj priskrbeli še eno ozvočenje in nato še tretje, ki pa je zdržalo celo "močan" tok 380 (!)V. Da dol padeš! Poletnih trinajst Radia Velenje Na superžurki na Titovem trgu minuli petek, se je zgrnilo vse kar je lezlo in šlo. Ljudje so prišli gledati Dudeka in Jaka, Ireno Vrčkovnik ter "otroški pevski vrtec...". Precej pa so se namučili z ugibanjem, koliko skupaj tehtata dve metrski klobasi Mesarstva Sušeč. Vprašanje je bilo namreč, kako sta dolgi?! Prometna študija v KS Gorica Krajani Gorice si lahko ogledajo načrte prometne ureditve njihovega naselja. To je zdaj baje že peta poglobljena študija. Krajevna skupnost nima denarja več kot za plačilo načrtov. Tako vsakih nekaj let naročijo novo študijo, prometni režim pa tako očitno ustreza vsaj trem posameznikom. Ljudstvo, "ti"pa tih' bod'! Fantje so igrali ruleto, deklet pa to ni čisto nič zanimalo. Štefan je že želel v pravi Casino, pa menda ni bil primerno oblečen. Verjamete, da Je bil to edini razlog? Neverjeten podvig Uspel je GABERŠEK JOŽETU, članu RD Šempeter, saj je v manj kot v mesecudni ulovil v Braslovškem jezeru tri some , ki so skupaj tehtali kar 44,5 kg. Prvi podvig mu je uspel 20/6-93 z 124 cm dolgim in 17 kg težkim somom. Srečo je preizkusil ponovno čez 14 dni in ulovil še daljšega, kar 134 cm dolgega in 15 kg težkega soma. Pregovor pravi, v tretje gre rado in 14 dni po drugem podvigu mu je uspel še tretji. Na trnek se mu je ujel 122 cm dolg in 12,5 kg težak som. Tako je Gaberšek Jože s svojim plenom postal rekorder Braslovškega jezera. ■ Piše: Klaudija Kac, Foto: Robi Gaberšek GaberšekJože s svojim ulovom. Gasilska slika Lidijine skupine hodimo tudi na krajše izlete, če pa ni, se igramo z igračami, ki so na voljo, ali pa rišemo." Otroci uživajo, včasih bi rade volje še "potegnili" kakšno uro. Odziv v tej skupini ni majhen, prijavilo se je preko 30 otrok, pride pa jih okoli 20. Zelo različnih starosti so, čisto majhni in tisti, ki bodo jeseni že v zadnjem razredu osnovne šole. Niso se pustili motiti, fantje so se rahlo "izolirali" in zaigrali monopoli in ruleto, deklice so risale, zlagale kocke. Maja Soline je bila takoj zato, da mi pove, kako se ima: "Tukaj mi čas hitro mine, če le imam čas, pridem. Vsak dan pa ne. Najraje imam, če je lepo vreme, kakšen sprehod ali kratek izlet. Sicer pa rada tudi rišem. Kar nekaj prijateljic hodi sem, zato je še toliko boljše." Dejanje igral ruleto. In se pustil zmotiti za kratek čas. Najraje se igra z žogo, če pa dežuje, ima rad tudi monopoli. Tudi on je v delavnicah srečal pre- cej starih prijateljev in mi povedal, daje tako še boljše. Iskala sem še kakšnega zgovornega počitnikarja. Naenkrat so vsi pokazali na Štefana in kričali eden čez drugega, da nisem kaj veliko razumela. Le to, da ima hobi, ki je bil všeč vsem tam prisotnim fantom. Sam sije namreč izdelal samostrel in nekaj o njem napisal tudi za revijo Obramba, kjer so mu članek objavili. V počitniških delavnicah v glavnem igra ruleto in čaka, da bo star dovolj, da bo lahko šel v pravi Casino. Tako torej preživljajo počitniške dopoldneve na Kardeljevem trgu, delujeta pa še dve skupini, na Stan-tetovi. Počitniški direndaj je tam organiziralo DPM Edvarda Kardelja skupaj z občinsko zvezo, še vedno pa se lahko otrokom priključijo vsi, ki jim je dolg čas, pa niso iz tega konca Velenja. Časa imajo še cel mesec dni, do konca avgusta. ■ Tekst in foto: Bojana Špegel Moda Novo na vašem jedilniku f IHOPDSIKCIP ) "V Oven od 21.marca do 20. aprila Počutili sc boste odlično, pravzaprav tako, kot že zelo dolgo ne. Vzrok bo poznan vam in vsem, ki vas dobro poznajo, saj bodo tudi oni opazili, da seje vaše ljubezensko življenje spet popravilo. Čeprav ste vzkipljive narave, boste mirni, nasmejani in zato močno dobrodošli v vsaki večji družbi, ki je tudi v naslednjih dneh ne bo manjkalo. Bik od 21.aprila do 20.maja Obdobje mirnih in dokaj veselih dni se bo počasi nehalo. Zvezde vam ne bodo več najbolj naklonjene, zato bi bilo dobro, če bi postali pazljivi tako pri delu, kot v odnosih s partnerjem, saj lahko sicer naredite nekaj dolgoročno neprijetnih napak. Iskanje sence in mirnih kotičkov bo tokrat premalo, tudi rokave bo treba tu in tam zavihati. H Dvojčka od 21,maja do 21.junija Odločili se boste, da se nekaj časa sploh ne boste ukvarjali s problemi, ampak jih boste potisnili na stranski tir. Tudi zato, da se boste lahko v vsej veličini prepustili globokim ljubezenskim čustvom, ki vam jih bo partner vračal dvojno. Včasih se vam bo zdelo, da ni srečnejšega človeka kot ste vi, vendar to ne bo dolgo trajalo. Ravno zaradi prve odločitve. G Rak od 22,junija do 22.julija Veliko več časa kot sicer med letom zadnje dni posvečate svojemu izgledu. Zato se nikar ne čudite, če se bodo pogledi pogosteje ustavljali na vašem obličju. Če boste čisto odkriti, boste hitro priznali, da vam to močno godi in da ste delno dosegli svoj namen. Ko sc boste odločili izpeljati še drugi del svoje nakane, zna postati doma vroče!