-12. štev. V Kranju, 3d. sušca 1900. I. lete. Gorenjec. Političen in gospodarski list. Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kioni, za četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 60 vinarjev. Dostavljanje na dom stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v g. Floriana hiši nasproti mestne hranilnice. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Hokopisi se ne vračajo. Gospodarska organizacija In gorenjski kmet. (Dopis.) II. Raiffeisnove posojilnice so zadruge z neomejenim poroštvom , to je: vsak član porokuje s celim svojim imetjem za morebitne izgube. Naj podam primero: A vzame pri hranilnici 400 kron posojila. B in C mu po-rokujeta. A je v tem, da je vzel posojilo, pristopil tudi kot član k posojilnici. On ima neobremenjenega premoženja 10.000 kron. Posojilnica ima okrog 20 članov. Vsi člani so tudi dolžniki posojilnice in vsi morajo imeti poroke. Porokujejo si tedaj med seboj: ti meni, jaz tebi. Vsi razen A so manj premožni in komaj še životarijo. Vzemimo, da je eden izmed 20 članov popolnoma na robu. Posojila od posojilnice ima 600 kron, katerega pa plačati ne more, zategadelj gre k notarju in izroči svojemu sinu do vratu zadolženo posestvo. Posojilnica tirja, kmet pa se smeja. Posojilnica tirja poroka. Ta dva morata solidarično plačati svoto, za katero sta porokovala. Če pa tudi poroka zvodita posojilnico na zvit način, kar je lahko mogoče, tedaj pa plačujejo vsi člani neomejeno, in s kislim obrazom trpe za grehe svojega bližnjega. Na «go-spoda>, ki jim je z nepotrebno posojilnico pomogel, da jih žepi ne teže, se pa ne spomni nihče. Tudi «gospoda* vsled tega ne peče vest, in čemu tudi, saj ne boli njega. Naj navedem takšen slučaj, ki se je dogodil v neki posojilnici v bližini mesta Kranja. Posestnik izprosil si je, od domače hranilnice posojila 260 kron. Odbor mu je to posojilo dovolil in tudi izplačal. Sedaj si pa poglejmo gmotno stanje tega posestnika. Cisti donesek posestva znaša 14f> kron 4 vinarje, kar daje po 20kratnem preudarku varnosti za 2900 kron 80 vinarjev. Na tem posestvu ima že neka hranilnica vknjiženih 2700 kron, razen katerih je vknjiženih še 500 kron, skupaj 8200 kron. Raift-eisnova posojilnica dovolila je temu posestniku še 200 kron, in sicer brez dolžnega pisma, tedaj tudi brez vknjižbe. In sedaj je dotični posestnik prepodal premoženje svojemu sinu, toda v izročilnem pismu tega dolga pri Raiff-eisnovi posojilnici ni navedel. Tirjatev posojilnice je bila s tem izgubljena. Ko je predsednik zvedel o tem činu, begal je od Poncija do Pilata, kakor izgubljeno pišče. Konečno se mu je pa vendar posrečilo, priti do varnosti tega posojila. Odbor seveda se ni prepričal o gotovem stanju pro-si 1 cevem in mu je kar tako dovolil posojilo, kajti, ko bi količkaj poizvedoval, bi mu gotovo ne bil dal posojila kar tako brez vsega jamčenja. A to še ni vse. Ravno ta posojinica ima odbor, ki je za taka dela popolnoma nezmožen. Predsednik je šel za štiri dni v Ljubljano k zvezi in peti dan prišel je domov «niož učen». Znal je računstvo in knjigovodstvo. Sedaj naj pa še kdo trdi, da dr. Sušteršič in drugi niso učeni ljudje, ki izučijo kmeta, ki je doslej le brazde rezal in risal, v štirih dneh v vsem posojilniškem poslovanju,. knjigovodstvu in računstvu. V računstvu se je dobro izučil. Strankam za-računi svoja pota v Kranj prav pošteno. Neki ženski, kateri je nedavno prinese] denar na dom, je zaračunil štiri krone za pot; ko bi ga bil poslal po pošti, veljalo bi bilo le 20 vinarjev. Za Ptiri dni učenja ima lep postranski zaslužek. — Posojilnice pa navadno tudi nimajo denarja in kje naj ga tudi vzamejo? Premožnejši posestniki se nečejo vtikati v to in rajši denar posojujejo brez posredovanja na dobro jamčenje. Iskati je treba posojila. Zateči se morajo tedaj — saj gospod ne puste drugače — h Gospodarski zvezi in ljudski posojilnici. Posojilnica dobi posojilo, dr. Šušteršič pa povodec, po katerem vleče počasi, a tem gotoveje nevedne kmete pod klerikalni jarem. Kakor hitro dobi posojilo, mora pristopiti kot član h Gospodarski zvezi ali Ljudski posojilnici. In tički so v kletki, iz katere ni več izhoda. ivido So. Gorenjci, razširjajte svoj list! LJUBLJANA na Starem trgu štev. 1. Prva in najstarejša 78—1 zaloga šivalnih strojev. Tu se dolivajo vsakovrstni kmetijski stroji. l'os«>bno priporo&MO svojr iz\i!-lii<' s I a m o r e z n i C 8 in m I ¡11 i 1 D i C p . katere se dobivajo v/lic njih izbornoHti ceno. Ceniki zastonj in poštnine prosti. jj Adolf Hauptmann \\ tovarna 7<;_.i | ji of i ualifV £cii u\ fiz)\c*ei\ lakov $ J \w n k j a m y Ljubljani. ■»»»♦ lbistiov;"ii cenik brezplačno in poštnine prosto. Mi * ©cti eal $e u ni &e v na d u na j :>fi i cofi v CjuC^fj an i -^«—»^"gs^ ■p: t p«V?a sfoivn.-mii c Cvi tis Mm »t'i>jo pivo i« iiajv.-.:jo iafocjo -vj^n -»ust cj a l at v\c 1 i j o4i c c| a, ti oz i ti i %ez&& c(£&, HtiMOtis-ftccja iti vitßanecja ^facja ter ic^zač v Kranju obrestuje hranilne vloge po 4 odstotke brez odbitka rentnega davka katerega plačuje iz lastnega. *' Stanje vlog: 2,080.232 kron 78 vinarjev. — Stanje hipotečnih posojil 1,329.573 kron 44 vinarjev. 35—7 na ?#6*fo in 3tovHO, S uit.- ti j.-i 11.1:oči fa toJno. — rk ; i/, svetlih iluli pa (i\otall odmeva godba, sum glasan . . .» Kje smo? V Kranju seveda! V svetli dvorani se pleše . . doli pa stopa nekdo ... in ne uka glasno », ampak bo zavzemal za nas vodovod, naš po osebi malopoznati gosp. poslanec Kalan, kajti upanja nimamo mnogo, ker smo ga že večkrat prosili — tudi že po deputaciji, da bi nas poselil in sklical shod kje v bližini, da bi mu razjasnili svoje potrebe. Mož nam je tudi obljubil, toda žalibog ni ostal pri besedi. Seveda seje najbrže držal izreka, daje obljubiti in storiti preveč. Kako potreben je vodovod za naš kraj, vidimo vsako leto in vsled tega tudi storimo svojo dolžnost, da trkamo in prosimo, da bi se nam kmalu pomagalo. Tudi našega g. poslanca smo prosili, naj nam pomaga in naj se zavzame za stvar, ki je ena najpotrebnejših, toda do danes še ne vemo, koliko mu je na tem ležeče. Vsak poslanec dolžan je obljube, katere ob kandidaturi kar kupoma lete na volilce, tudi izpolniti, kajti ob volitvah se roti, da bo vsako leto svojim volilcem poročal o svojem delovanju, toda žalibog, da naš poslanee tekom petih let te obljube niti jedenkrat ni izpolnil. Radi bi Vas. g. poslanec, povabili in prosili, da bi nas posetili s svojim obljubljenim shodom sedaj in bi nas nekoliko razveselili, posebno z vodovodom. Lahko bi Vam dokazali potrebo vodovoda s tem. da bi Vas peljali k našim, sredi vasi stoječim, nevžitnim jezerom-inlakužam. Toda vsaj že naprej vemo, da Vašega pohoda nismo prej vredni, ko takrat, kadar boste zopet kandidirali, prej pa itak ni treba — kajne, gospod kanonik! Več volilcev. Iz Bohinja. Tužni časi so nastali v Bohinju, odkar se je tukaj opustilo delo v tovarnah, rudnikih in gozdih. Ljudi je v Bohinju še vedno dosti, a zaslužka nimajo; radi in pridno obdelujejo polje, pa tega je malo. Zato morajo Bohinjci prav skromno in varčno živeti, da shajajo, in tako so tudi živeli do zadnjih let. Ker sta vino in pivo «predraga*, pij o raj še žganje, katerega so se v zadnjem času že preveč navadili. Najbolj jim gre v slast pijača, ki jo delajo krčmarji sami iz špirita in vode ter včasih vanjo namočijo tudi pelinovo vejico. Nekateri pa si kar špirit kupijo ter potem doma posnemajo krčmarje. Bohinjci so dobri in prijazni ljudje, toda preveč zaupljivi in lahkoverni. Vsled tega je kapelan Oblak, ali kakor ga navadno imenujejo «gospod Anton», v Srednji vasi brez posebnega truda v kratkem času pridobil skoraj vse po- kolne — pardon, zabavlja — tiho. — Ni čuda! Saj še ni čital tega spisa, ampak ga šele bo. — Jezno stopa gori in doli, nevede po taktu basa, ki brenči skoraj po vsem mestu; ko pa stoji pod razsvetljenimi okni, zasliši tudi visoki glas gosli in ono značilno drsanje po tleh. tedaj se tudi njemu privzdignejo pete za pol-tretji milimeter, ali takoj se spet zalijejo t rilo v tla! In koraki se oddaljujejo, ali kmalu se približajo znova. — --Mrzel veter potegne doli po trgu, nočni popotnik se zavije ožje v suknjo; zebe ga. »Kaj ko bi sešel malo pogret? Pa kam? V kavarno? Tja zahajajo le navadni ljudje. —■ V gostilno? Tam je že bil. pa se je naveličal. «1 kaj. korajŽa velja: ples grem gledat; tam je gorko; mir bom imel, ker se plesajoči pari brigajo le za svoje delo.» — Vstopi. Svetla luč se razlije po njegovem resnem obrazu; po strani se ozre v zrcalo . . pogladi si brke . . mimo njega priskaklja vitka plesalka se hladit ... v zrcalu se srečajo oči . . . vest, kje si? Ali te ni? . . . Zagleda ga znanec, pri njem je; potegne ga v dvorano, c Le bližje, ti črnogled trmasti, tu je vse zbrano, kar navdušuje slovenske pesnike: cvetliee, metuljčki, ke-breki . . . Glej, glej!» On gleda, zapeljivec izgine. — K sestnike srednjevaške župnije za svoje «kmetijsko* prav • konsumno društvo*, kjer se zdaj kupuje in popiva, kakor da bi bili Bohinjci najbogatejši kmetje na svetu. Gospod Anton jih k temu potratnemu in zapravljivemu življenju vzpodbuja s sladkimi govori in obljubami ter se poslužuje v dosego svojih kramarskih namenov tudi pridižnice in raznih drugih krajev ob vsaki svoji službeni priložnosti. Da bi imel več dobička, dogovoril se je z Mino Iskro v Podstudorju, da bode točila žganje za njegovo društvo. Naročila je velik sod špirita, kaplan pa je zanjo naplavil prošnjo za dopustili) žganjetoča. Občinski odbor se je izrekel zoper to in zdaj ni več upanja, da se v Bohinju ustanovi konsumna žganjepivniea. V času, ko se je obravnavalo o prošnji Marije Iskre pri županstvu in v Radovljici, imeli so gostilničarji mir v cerkvi, sedaj pa jih kapelan zopet napada ter svari pred njimi svoje pristaše: «Ne popivajte v teh pregrešnih gostilnah žganja, te strupene pijače!* Gostilničarji pripovedujejo, kako jim o takih prilikah vre po žilah in da potrebujejo mnogo zatajevanja, da se ne oglasijo in pridigarju v obraz ne povedo znane pripovedke o lisici in kislem grozdju. Da se tu in tam izreče o kapelami marsikaka ostra in očitajoča beseda, se razume. Kapelan izve vse po svojih zvestih podjarmljencih, a on ima za take govorice neobčutno srce in gluha ušesa. Da bi se pa morda ne pohujšal kak njegov privrženec, pove naslednjo nedeljo med pridigo na vsa usta, da nebeško kraljestvo silo trpi in se radi tega nič ne bo zmenil za to, kar o njem govore in pišejo. Ljudje, ki nimajo niti«volje niti zmožnosti, da bi mislili s svojimi možgani, pridejo po tacih propovedih do mnenja, da res delajo za «nebeško kraljestvo*, ako zapravljajo svoje pičlo premoženje v kapelanovi prodajalni in obiskujejo jo odslej še pogostejše. Vino pijo in ga nosijo domov kakor vodo, obkladajo se z vsakovrstnim blagom, a da bode treba vse to plačati, tega ne premišljajo. Revni bajtarji, ki so preje komaj poznali sladkor, nosijo ga domov kar na ramah po cele kosove. Na plačilo ne opominjajo nobenega, dokler mu morejo še kaj upati; ko pa je za.<;tavljeno vse njegovo imetje v društvenih knjigah, od tedaj naprej ne dobi v društvu ni- opazovalcu pa prisede molče visokozrasel mladenič-mož. Ta mu šepne čez nekaj časa na uho: «Ah kaj vrti se v lesku sveč polnagih nedrij, golih pleč!» • Kaj bi plesale, kar glejve!* Naš prvi znanec se strese in zapre oči. Ali gleda izza trepalnic? — Sosed ga zbudi. • Poglej ta svet, kako je neumen! No, ženske naj bodo, to je njih privilegij; ali te možke postave? Ha, he . . . kako se otročje muzajo okrog bitij, ki so sama ob sebi ničle in se ne popnejo do višje številke nego do polovice, ki se nespametno imenuje boljša, ker je manjša! Le čakajte, vse vas bo prešlo, kot starega konja dirjanje. Ali —glej — vsakega ne! Ozri se na oni parček: pri vsakem zasuku se nekaj zablišči; kavalir je na glavi — bos! In stvar ženskega spola ob njem . . . hm, hm, sa, sa . . 45 i. t. d.!» — V našem znancu pa se oglasi prirojena upornost ob teh besedah, rezko odgovori : «Na pošten način se sme zabavati vsakdo, naj bo bos tu ali tam, naj bo 45 in še več!* «Tako? Oprosti, motil sem se v tebi,* pravi oni odide v stransko sobo in si naroči liter vina. Tu obsedi. Pari pa se vrte in vrte, godba igra ži-vahneje, noge skačejo, usta čebljajo .... V polusnu česar več na upanje. V ta namen vsako nedeljo nekateri odborniki pregledajo knjigo, v kateri so zapisani zadružni dolžniki, ter sklepajo, komu se sme še kaj dati brez denarja in komu ne. Pravijo, da je že čez sto takih, k&terim je na ta način ustavljen studenec društvenih dobrot, in da ima društvo že mnogo tisoč dolga. Vse-kako bodo morali prej ali slej začeti poravnavati ta dolg in tedaj bodo v prvi vrsti neusmiljeno izterjavah svoje zaslepljene žrtve. Prodana bode temu in onemu edina kravica iz hleva in «boben* bode zapel bajtici in zadnji njivici. Ako se nu bode za vse to dovolj izkupilo, plačati bodo morali primanjkljaj drugi zadružniki iz svo-| jega imetja Takrat se bodo pač oči odprle preganjanim j siromakom, da bodo spoznali, kak blagoslov jim je prineslo sedaj toliko hvaljeno društvo, a prepozno bode. Takrat se bodo tudi začele uresničevati prorokujoče besede gospoda župnika, ki je že večkrat resno svaril ka-pelana ter pomembno pristavil: «Anton, Anton, to te bodo še kleli!* Ali gospod Anton bode tudi kletev ravnodušno preslišal, jadikujočim in prepirajočim se Bohinjcem «fige» pokazal ter se preselil najbrže smeje so na boljšo faro. Zato, dragi Bohinjci, pomagajte si in rešite se sami, dokler je še čas. Novičar. Na Gorenjskem. SlavnOBt pri Sv.Joštu. Pišejo nam: Gosp. Kadilniku iz Ljubljane so napravili tukajšnji člani Joštarskega kluba minulo nedeljo v zvezi z njegovimi ožjimi prijatelji v čast velik banket. Gospod Kadilnik je znan po vsem slovenskem svetu kot vnet hribolazee in si je kot začetnik slovenske turistike pridobil velikih zaslug. S solznim očesom zahvaljeval se je slavljenec nebrojnim napitnicam pri penečem šampanjcu in med pokanjem topičev. Bog živi 75 letnega starosto slovenskih hribolazcev! Koncert »Narodne čitalnice v Kranju* na korist dijaški kuhinji se bode vršil danes zvečer ob poldevetih. Vstopnina 1 krono, za dijake C>0 vinarjev. gleda in prisluškuje. Lep parček obstoji tik pred njim; njegovo natančno uho pa zasliši tele besede: «Ljubim te in iz ljubezni bi najrajši se — obesil . . . pa na tehle kitah tvojih!« Prvikrat v svojem življenju se je zavedal tihotapni poslušalec, da ima v sebi kos mesa, ki se imenuje v slovenskem jeziku srce. Temna slutnja ga prevzame, da še ni popoln človek, ker še ni zadostil temu vprašanju: «Bil to li cel je človek, ki ga ženska lepa ni genila'?* . . Čudne, nove stvari mu rojijo po glavi: ples — greh — ženske — luči — deklica — pleša-kita — vino — otroci — bicikelj — fižol — kisla voda — tandem .... odšel je spet. Sanjalo se mu je o tem, kar piše apostol Pavel v pismu Rimljanom v 14. vrsti 14. poglavja: «Nič ni nečisto po sebi, razen kdor misli, da je kaj nečisto; le za tega je ono nečisto.* Čez poldrugo leto se je želja izpolnila: oženil se je — in plesati je začel. — Fižol pa je zdaj sladen! — Kranjski občinski odbor je imel včeraj sejo. Med drugim prebere župan dopis c kr. centralne komisije za umetne in zgodovinske spomenike, ki pozi vije in prosi občinski odbor, da naj pri prekopavanju okrajne ceste v «Lajhu» pa/.i na morebitni; zgodovinske najdbe. Pri tej priliki sprejme odbor predlog, da naj se po potrebnih informacijah vse ukrene, da dobi občina v svojo last najdbe, ki so se morda dosedaj izkopale na občinskem svetu. Nadalje; naznani župan, da je znova odposlal prošnjo na železniško ministrstvo radi lokalnega vlaka ob pondeljkih in sejmih. Odobri se občinski račun in utotako računi ubožnega zaklada, sirot nišnico in ustanov za leto 181)0. Naroči se ubožnemu odseku, da v prihodnji seji poroča, bi li ne bilo mogoče mestnim revežem, nastanjenim v ubožnici dajati vsaj enkrat na dan gorke hrane. Občinski odbor potrdi računski zaključek in bilanco mestne hranilnice; ter izreče zahvalo ravnateljstvu in upravnemu odboru na uspešnem delovanju. (0 tej točki bomo v jedni prihodnjih številk še obširneje poročali.) Francu ( Irohathu se dovoli upehava vode iz mastnega vodovoda v njegovo hišo. Občinski odbor sklene, od sedaj naprej nikomur več oddajati vode, ker je nevarnost, da bi nedostajalo vodè. Slednjič se pritrdi predloga stavbenega odseka, da se vojašnica proda na javni dražbi. Zdravstvene stvari. V političnem okraju kranjskem SO razsajale v letu 1899. naslednje nalezljive bolezni: ošpice v 20 občinah in je obolelo 1074, umrlo 27 oseb ; vranica »■ 2H občinah, obolelo je 70, umrlo 17 oseb ; vročinska bolezen v 2") občinah, obolelo je 70, umrlo 7 oseb; griža vil občinah, obolelo je 44, umrlo (> oseb in škrlatinka v 4 občinah, obolelo in ozdravelo je 0 oseb. Slovenski občinski pečat sta vendarle enkrat dobili Županstvi na Lomu in pri Sv. Ani pod Ljubeljem. Radovljiška podružnica »Slovenskega planinskega društva* je izdala jako lepe razglednice z orjakom Julijskih planin, Jalovcem (20.").") metrov nad morjem). V Škofji Loki se vrši jutri v nedeljo na korist olepševalnega društva zabavni veder z raznovrstnim sporedom. Misel, da se priredi ta večer so sprožile nekatere danu; pod predsedstvom preblagorodne gospe L. Lonček iu nekaterih gospodov iz škofjeloškega mesta. V kratkem se orali priredi še večja predstava na korist Prešernovemu spomeniku. Laška drznost in nasilnost. Poroča se nam: V soboto 24. t. m. je Lah Josip Olivotti, zastopnik lesnega trgovca Pietro Piussi-ja iz Udine, v Lescah v gostilni «Pri Triglavu* pozno v noč popival z ondotnimi fanti ter se zelo opijanil. Ko se je slačil, da bi šel spat, padla mu je iz obleke denarnica, v kateri je bil tisočak in še nekaj druzih bankovcev, za nek kovčeg, ne da bi to opazil. Ko se je nekoliko streznil, pogrešil je denarnico ter mislil, da sta ga okradli natakarici. Sel je pred zaklenjeno sobo, v kateri sta natakarici že spali, ter začel nad njima upiti in zahtevati, da naj mu vrneti « ukradeni« denar. Ker mu nista hoteli odpreti, vzel je sekiro ter ž njo razbijal in sekal po vratih, na to pa štirikrat vstrelil iz samokresa v vrata. Natakarici sta se tako prestrašili, da sta samo v spodnji obleki skočili skozi okno prvega nadstropja na dvorišče. Lah je potem šel v Radovljico naznanit svojo izgubo orožništvu, od koder so poslali jednega orožnika ž njim v Lesce. Kmalu ji; bila najdena denarnica z vsem denarjem vred. in navzoči orožnik je zdaj tudi izvedel za grozovitosti, kateri; je malo preje počenjal besni Olivotti, a ta ga je hotel, kakor se govori, podkupiti s pe-takom, da bi stvar zamolčal. Orožništvo je Laha ovadilo kazenskemu sodišču, in zdaj je že pod ključem v radovljiški «Lahovici». Ta žalostna dogodbica pa naj uči. kako drzni in nasilni postajajo Lahi v Avstriji, kjer jih državne oblasti ščitijo večkrat z večjo skrbnostjo, kakor svoje podanike. Iz Zgornjih Gorij na Bled in nazaj bo od 1. malega travna naprej prenašal poštni sel pisma po dvakrat na dan. Poštnim odpraviteljicam pri Sv. Ivanu ob Bohinjskem jezeru je imenovana ondotna najemnica hotela, gospa Friderika Stohr, rojena Tirman. Požar. V Selu. občina Lukovica, je dne 14. t. m. nastal pri posestniku Valentinu Gostiču ogenj, ki je vpepelil čebelnjak s 60 praznimi in štirimi polnimi panji, potem dva ročna vozička in nad čebelnjakom shranjeno mrvo. Skoda se približno ceni na 200 kron, zavarovan pa Gostič ni bil. Pravijo, da je ogenj, katerega so hitro pogasili vaščani in gasilno društvo iz Lukovice, zanetil petnajstletni sin Gostičev, Jožek, ki se je igral z žveplenkami. Kamniška Narodna čitalnica« priredi jutri v nedeljo dramatično predstavo «Revček Andrejček» na korist družbi sv. Cirila in Metoda. Vstopnina za čitalnične ude 40 vin., za neude HO vin. Med predstavo svira kamniška mestna godba. K obilni udeležbi vabi odbor. V Kamniku in v Prevojah se je vršilo letošnje novačenje minuli teden in se mora smatrati kot jako ugodno, kajti od 008 vojaški dolžnosti podvrženih mladeničev je bilo potrjenih 100, torej 81*8 odstotkov. Pri tem sta se zlasti odlikovali mestna občina Kamnik in občina Dolsko. V prvi so nabrali izmed 20 mladeničev 12, to je 00 odstotkov in v slednji od 10 prvega leta 8, to je KO odstotkov i novakov. Politični okraj Kamnik se že nekaj let sem smatra v tem oziru kot najboljši okraj na Kranjskem. Učitelji -meteorelogi. Iz poslednjega izvestja c. kr. vodopisnega osrednjega zavoda se razvidi, da so slovenski učitelji v sledečih krajih Savskega porečja oskrbovali toplo-merske in vodopisne razmere gg.: v Kranjskigori J. Bregar, v Sorici J. Armič, v Škoiji Loki F. Papa, v Zgornjem Tuhinju F. Malenšek, v Ihanu V. Sadar in v Komendi B. Zore. (lastite bralce opozarjamo na in sera t lekarne Trnknczvjeve, ki ponuja prašek zi prašiče, ki je, osobito za mlado prasre, mnogo boljši Qeg0 vapnena moka, o kateri smo pisali v predzadnji številki «(Jorenjoa». Da se občinstvu olajša nakup, imajo v Kranju zilogo tega praška trgovci gg.: Ferd. Hlebi, K. Puppo in A. Ban t. Deželni zbori. Kranjski. II. seja. Poslanec Kušar stori obljubo. Potem se volijo razni odseki. Poslanci dr. Schafier, dr. Papež, Murnik in tovariši nujno predlagajo: Deželni zbor pozdravlja z zadovoljstvom in radostjo predloženo vladno vladno železnično predlogo, vsled katere se ima nujno priporočena druga železniška zveza s Trstom ugodno rešiti. III. seja. Poslanec Žitnik in tovariši podado samostalni predlog, v katerem se zahteva premembo dogovora med (lislitvansko in Ogrsko glede živinskega prometa, kakršno premembo je zahteval tudi državni zbor. — Odobre se razni računski sklepi in proračuni. — V svrho pospeševanja vinogradarstva na Kranjskem se dovolijo za leto 1900. znatni zneski iz deželnega zaklada. - Prihodnja seja vtorek. Koroški deželni zbor je sprejel ravnotisto resolucijo glede druge železniške zveze kakor krajski. — Poslanec Bartlme, zastopnik kmetskih občin Beljak - Paternion, je odložil svoj mandat. Izmed slovenskih poslancev je samo Muri izvoljen v gospodarski odsek. Štajerski. Razen deželnega odbornikaRobiča k prvi seji ni bilo nobenega slovenskega poslanca. Ti namreč ne mislijo obiskovati sej deželnega zbora, ker jih nemško-narodna večina prezira in ima za vse njih prošnje gluha ušesa. Istrski deželni zbor se snide v Poreču. Najnovejše vesti. Dunaj 31. sušca. Ministrski svet ima danes popoldne sejo. Ogrski ministri so padi snega morali svoj za danes naznanjeni prihod odložiti do poudeljeka. Dunaj 81, sušen. I/, deške in drugih severnih dežel se poroča, da je zapadel sneg lako, da je ponekod železniški obrat pretrgan. Dunaj 81. sušca. «Ostdeutsebe Rundschau» poroča v dunajskem večernem listu, da se je iz dveh avstrijskih tovarn te dni odposlalo 100.000 Šrapnelov za Angleže, iz Berndorfa pa se je odposlalo 20 milijonov patron. Praga 31. sušca. Nemški nacijonalci so se v deželnem zboru razdvojili. Wolf in tovariši so ustanovili svoj poseben klub. Rim 81, sušca. Predsedstvo parlamenta je vsled ob-slrukcije odstopilo. Vladni listi pa trde, da se ministrstvo ne misli udati, z druge strani pa se poroča, da se zasedanje odgodi, ker se vlala boji, da bi pri volitvi novega predsednika utegnil zmagati kandidat združene opozicije Brancheri. London 31. sušca. Kitchener je s 8000 možmi prekoračil Morvaldpont. Gospodarske stvari. C. kr. finančno ravnateljstvo naznanja — kakor se nam poroča - trgovski in obrtniški zbornici kranjski, da se opozarja povodom pogodbe med Avstrijo in Ogrsko, ki je stopila v veljavo s 1. prosincem 1900; leta in ki se tiče kolkovnih in neposrednih pristojbin, porabnih kolkov in odredbin, na določbi; §§ 27. in sledečih nove pogodbe (ces. nar. z dne 29. XII. 1899, drž. zak. štev. 208). Tako naj velja kot načelo, da so pravne listine pri prenosu v drugo državno polovico podvržene pristojbinski dolžnosti, toda vštevši že po predpisu plačanega zneska pristojbin. Za one listine, ki so podvržene le stalni kolkovni pristojbini, kakor na pr. trgovski računi, je v drugem oddelku § 27. določeno, da se ne more za listine, ki imajo pristojbino odmerjeno ali so tiste proste, pri prenosu v drugo državno polovico sploh zaLtevati kake trdne kol-kovne pristojbine. Razen tega se določa v zadnjem odstavku § 29. glede lestvičnim pristojbinam podvrženih pravnih listin, da ne plačajo osebe, ki so pri izdelavi listine odračunile vso pristojbino, kakor- zahtevajo zakoni v onem kraju, nikakih nadaljnih pristojbin povodom prenosa listine v drugo državno polovico. Slednjič se glede listin, ki so se v inozemstvu izdale in prenesle iz jedne državne polovice v drugo, nadalje glede trgovskih in obrtnih knjig re-cipuje iz §§ 32. in 35. nove pogodbe določbe flnančno-mi-nistrskih ukazov z dne 8. malega travna, 1884, štev. 21932, in z dne 19. svečna 1892, drž. zak. štev. 42. Loterijska srečka dne 21. sušca t. 1. Trst: 02 9 21 10 20 Tedenski sejem v Kranju dne 2<».t. m. Prignalo se je 100 glav goveje živine, 2 teleti, 2 prašiča. 60kilogramov stane, in sicer: pšenice K 8,2o, prosa K 8-—, ovsu K »;•.")(), rži K H- , ajde K 10* , ječmena K 7'f>0, ližola KIP , krompirja K 2f>0. Semena: jura rž K 10* , jar ječmen K 10'f)0, čista grahora K 9' -, zgodnji oves K 7'- . ■ u • ■ ". . » TJ O < :S» «£2. m* *§§»• ližjih cenah. «£$» Kf§» «S3» K|f» '■ : i r » ' "V a n O O" p 9 S" T CK o o cp GD < i* S ta B O n O". n N "C O p O O P 3. p BIJ S1 ft o " o g _. N 3 p tx o 0 2. 1 i rt 3 > O1 w -s rt C M cr rt 3 VQ rt •n c-L. t P 3 -i •d S. 5s *m —i o Vi 5* 30 • CD O CD 4*1» «tf»- OD O < i—* ■ 03 •fff» Mlekarna v Šenčurju pri Kranju prodaja surovo maslo, mleko in sir domačega izdelka po najnižjih cenah. 62—¡1 Natančnejša pojasnila daje Jos. Globočnik v Šenčur j ti* na dunaphi coti v Cj-u-Gfjanl mm~wm*mm » yi\BOteia »favn.*,« m ogčtmstvu svojo -pivo in najožjo »afo.jo v»c h •»tst <'t zavojčkov samo 2 K. Spričevala, liospod pl. Tinko« zy v Ljubljani! Najlepša hvala za icdilni prašek, tisti je dobro služil. Vas hvaležni JOSIP znidarSic. Grad is k Uta (Priinorje), dne 12. junija 1H%. Lekarna Tinkoczy v Ljubljani! Hvala Vam, da ste mi tako brzo poslali prašek za prašiče, ki je imel dober uspeh. Pošljite mi še 6 zamotkov redilnefa praška in steklenico tinkture za kurja očesa. Teršič-Vransko (Štajersko), dne 10. j muvarija 1HK7. S spoštovanj mu IVAN PIKL. Pozor, kmetovalci! Po razpisu visoke deželne vlade jq sme ta prašek v vseli prodaj .Inah prodajati, loraj ga tudi zahtevajte na deželi pri Vaših trgovcih i. t. d. če ga pri Vas DO dobite, potem pišite i od naslovom: 83 1 fenama Scn-h6cz>\y v £'yu kt j a n i z dopisnico za f> vin rjev in ga dobite takoj po pošti. LJUBLJANA na Starem trgu Štev. 1. Prva in najstarejša 73 2 Fran Mer zaloga šivalnih strojev. Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočani svoje izvrstne s 1 a m o r e z n i c e in mlati I niče, katere se dobivajo vzlic njih izboinosti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine prosti. Naznanilo, Častiti duhovščini in slavnemu občinstvu si Usojani javiti, da sem prevzel 2—5 zastopstvo c. kr. pri v. vzaj. zavarovalnice proti požaru v Gradcu in prosim, da se blagovoli v zadevi zavarovanja name obračati. Z velespoštovanjem Ferdinand Hlebi trgovec in posestnik na glavnem trgu v Kranju. V pretočenem letu so se izplačale naslednjim posestnikom brez ovire polne zavarovalne svote: Kopač Mariji na Mlaki . . 13 o I k i Janezu iz Pozenika Likozarju Fr. na Primskovem Rehpergar Mariji na Klancu Trilarju Matiji iz Drulovka. 800 kron 150. J » 1200 » o00 » 800 » i ! 5 8 Glavna slovenska hranilnica m posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo pisarna na Kongresnem trgu št. 14 tik nunske cerkve 444444444*****4* v Ljubljani 4444444444444444 sprejema in izplačuje hranilne vloge in 31 t) WtT obrestuje po 4Va% *^|p od dne vložitve do dne vzdige brez odbitka in brez odpovedi. Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. mmmmmmimmmt Ii M M i I I I I M i 1 1 I M 1 I I i ta 9 w 3. o CD O *1 3 il i I •1 p /t\ O p bi o S 03 3 m* v cd a I - w o cr* CD 0) O ? a Ï CD 1 O • » m en« ,-. c 3- S" ^ • ÍS.-S. S (Ï !« i Í 3 c o "S* iL 3 S 0 s * 3 c t* II 3 [BiiBiiaiBJiinii[B)raiarBiii H I 1 1 I 1 i I m i i 1 1 M 1 1 1 rak I Hi urar v Kranju (poleglekarne) in na Savi p. Jesenice priporoča 47—6 bogato zalogo vsakovrstnih zlatih, srebrnih, nikelnastih, žepnih in stenskih ur dalje budilk, ur z nihalom, zlatnine in srebrnine ter optičnega blaga. št. 108, Srebrna cilinder-remont., cela gravirana in jako močna gld. 7-50 •"o 9 m'W Ih r - « C C . »v. ~ TJ 2 es T! Se S5 II ff K" g 2 g S* 2 § S® g* Št. 112. Srebrna cilinder-remontoir, 6 rubis, gld. 6*50 Jako močna in fina, 10 rubis, gld. 7'50 Zlata od gld. 16'— do (Kr- st. 107. St el i na cilinder-remont., z dvema pokrovoma, jako močna gld. 7-75 Enaka Anker, 16 rubis, od gld. 9'50 naprej Št. 126. Zlati laski uhani, 14 kar., gld. 3-80 Platirani gld. 1-35 200 raznih vrst uhanov vedno v zalogi. Št, 121. 14 kar. z zlatom platiraua broška, m .jbna gld. 1*80, ve."ja gld. 2'80, največja gld. 3*80 £t 11<>. Zb.ti uhani, 14 kar., gld. 4-80 Platirani od gbl. l^SO naprej Naočniki in očala, navadni, v jeklo vdelani, gld. —*45 fini, nikelnasti, gld. 1*35, v doul le-zlato vdelano gld. 3*80 NOVO! V želvovino vdelani, prav lahki, gld. 1*80 Št. 118. Zlat prstan, 6 kar. od gld. 2*30 naprej; 14 kar. od gld. 4-— naprej; s pravim diamantom od gld. 7#— naprej Opomba. Kdor želi po ceni in dobro uro kupiti, naj se zanesljivo obrne na zgornjo tvrdko. Razprodajam fine repasirane ure z enoletnim jamčenjem. — Zlatnina in srebrnina je puucirana po c. kr. kontrolnem uradu. —• CENIKI na zahtt vanje franko. —— Št. 1. Srebrni cilinder-remontoir, (> rubis, gld. 6*50 Jako močna in lina gld. 7*50 Št. lGf>. Ura s kukavico, fina, z lepo izrezano omarico,* gld. 7'50 lil Dvojnati daljnogled (Feldstecher) v toki (Etui) gld. 550; prav fini, z 8 lečami, črni gld. 7*75, najfinej-i gld. 13'— Št. 124. Zlati murčki, mali par gld. 1*7S večje gld. 2'20, najveije gld. 2'75 ' 34 Za nakup v Ljubljani se priporočajo naslednje tvrdke; KLOBUKE najnovejši fagone priporoča po nizki ceni 67—tt J. S. BENEDIKT na Starem trgu Gričar & Mejač ?k * * *********** * ***** ************** ****££ £ #\ • v a mm v 2 Prešernove nlit*t» S) @ Prešernove ulice 9 £ S Največja zalogazgotovljenih oblek 8 sa gospode, dečke in otroke konlekcije za dame. = Solidno blago po čudovito nizkih cenah. = M Ceniki se rnzpo-iljajo zastonj in poftnine prosto. -K 6,; a 5 Šivalni stroji «r 2K 9» i n kolesa. Tovarniška zaloga IVANA JAX-A Dunajska cesta št. 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa. Ceniki se dopošljejo na zahtevanjel zastonj. 68 8 $| JP Pri nakupovanju ►>": suknenega in man ufa k turnega P blaga se opozarja na tvrdko 68—8 m Spitalske ulice ste v. 1 ffl jjj i eJjJta zaloga suKnenin ostanKov. ^ Najboljše vrste kolesa! tu- in inozemskih tovarn IV. PUC1TA G Monarch, Nauman, Peugeot (^ francoska kolesa od 150—-230 gld. prve vrste W priporoča 80—8 tvrdka A. Putrich | V zalogi imam vedno 400 f)00 koles, katere prodajam po |2 najnižjih eenah. X 1 „pri avstrijskem cesarju" i I 1 I 1 1 Slavnemu nheinstvu se idjiidno naznanja, da se je v novozgrajeni hiši otvoril hotel. 62—8 Priporočam slavnemu občinstvu prijazne sohe za p r e n o t i š <"■ a. Gostilna se nahaja le v stari hiši, kjer se točijo Dristna dolenjska, istrska in štajerska vina. Za dobro postrežbo se jamči. Gospodom posestnikom vozov je na razpolago konjski hlev in prostorno dvorišče. - CENE NIZKE. - I I M i M M Pravo rt — -*-> C o plzensko pivo iz zadružne pivovarne vedno popolnoma sveže v sodih in steklenicah se dobiva 69—8 v zalogi Ivana Gorupa. i o < 7T O 5 Telefon št. ÍM). FILIP FAJDIGA ZdiogOt in lastita izdelovalmca sobne oprave Prešernove (prej Slonove) ulice št. nO priporoča svojo veliko 61—8 zalogo sobne oprave vsake vrste garnitur i. t. d. Jamči se, da je v blagu lastnega izdelka vedno suh les. MODROCE na peresih(Federmatratze), stole in vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu in po nizkih cenah. Stoli za gostilne po 95 kr. o J5 Največja tovarniška zaloga sukna J. GROBELNIK Ljubljana, Mestni trg 20 priporoča svojo veliko zalogo vseh vrst 77—2 suknenega blaga iagerndorfskih, hrnskih in angleških stolov, vsake vrste letnega in zimskega lodna, kakor tudi mnogovrstnega manufakturnega blaga hhifevine in vse k oblekam potrebne oprave. — Velika zaloga volnenega in hotnhažnega hlaga za ženske obleke, svilnatih in volnenih roheev. Krojačem, ki s t rž i j o mnogo blaga, posebno znižane cene. Bogata zbirka vzorcev sukna se razpošilja na zahtevanje. IVAN KORDIK trgovina z galanterijskim blagom Ljubljana, Prešernove (Hlonovej ulice št. 10-14 priporoča tvojo veliko 7al«>(t<) na diobno in na debelo jedilnih in kuhinjskih potrebščin iz tipske in alpake-srehra, in veljajo predmeti iz alpake (trpežne bele kovine) veljajo: težkih gld. ¡'.-50 ■ 1*80 1 tacat tlie, navadnih gld. 1'40, 1 „ „ za kavo „ t'80, 1 „ nožev ali vilic „ 8'—« .ledna velika žlica zu mleko gld. —"SO, za juho gld. 2" — X iti in vilice z roženim, koščenim ali trdo-lesenim ročajem: H parov navadnih od gld. 1"80 do gld. .'i- — Vi „ boljših ,, „ S-M n „ 7-o0 Svečniki iz alpake visoki 21 24 2<>ya cm M- 1 gld. 2-— 2*30 2(>0 Domača trgovina Češnik & Milavec Ljubljana, Špitalske (Lingarjeve) ulice se priporočata pri nakupovanju pomladanskega in letnega blaga za obleke za ženske in moške po najnižji ceni. 86—1 Vzorci po pošti na razpolago. R. LANG, Ljubljana (Kolizej) o 3 •S 3 I o <-»- O c« O Ol a erej o (X tovarna za modroce na peresa in posteljno opravo, zaloga pohištva, priporoča vsake vrste modrocev, posteljne uloge, zrcal, podob, otročjih voziCkov, naslonjačev, počivalnikov (šola, kanape, divan) in sobno opravo 77—2 po najnižjih cenah. Ceniku s 300 podobami posije zastonj tO poštnine prosto. Prodaja tudi na obroke. Razpošiljanje točno. G.Tonnies. Ljubljana tovarna za stroje, železo in kovinolivnica priporoča kot posebnost vse vrste btroje za slamoreznice in žage. 81 2 Prevzame in izvršuje stavbi ibska in tesarska dela. Seed t is^atija. ^ama ÜTt^ol eSÄ^' pripotoJ.i svojo ivfilio 82—2 z-a(oao pttčetiTi in i&dcfaiii-fi točniCv dtf, \n vsa v -to atxono » p.ic\»j oca 04,1(1. č^i« j tirnim vjo CiotJ^ttta ^efa, &iata iiv o u i (»tata tečna 3«fa (ttvon-oatam*),. "l^a ?cfa .*<« i»wšu¡¿¡0 točno it* po uii>fiifY estvaft. — zunanja ncmvifa točno. Al ©j 11 j ¥@iaj 74f~2 izdelovalec vsakovrstnih prešanih peči iz glinastih snovi. Velika zaloga peči za notranjo ali zunanjo ali zunanjo kurjavo najmočnejših vsakovrstnih barv: rujave, modre, sive, rumene, bele, zelene i. t. d., belo in modro posodo za štedilna ognjišča. Lastna izdeloval niča: LJubljana, Opekarska cesta št. 9 (veliki stradon). | Adolf Hauptmann i $ M S tovarna 76-41 j< o t jtvatita tat i\ tize>v, fctAi&v $ iii/ Meja ■'- v Ljublja.nL llustrovani cenik brezplačno in poštnine prosto. \444444444444444444 *** 4*44444*44444*44 trn 6 Proti hrlpl (influenei) se dobi v kavarni Jäger v Kranju izvrsten 67—3 * * * * * konjak. * + * Islotam toči se tudi pristno iz gorskih malin kuhano žganje. POZOr! Prijatelj, kje si kupil svoje kolo (bicikelj), do. se tako dobro in lahko voziš? V Kranju pri Pavlu Bizjaku. Tam se dobijo izvrstna kolesa, trpežna in tudi lepa. .laz ga rabim že tri leta, pa le ravno tako teče, kakor nov. — Cene so gld.85*— do 160-— najfinejša kolesa, 12 kil težka, iz angleškega jekla. Dobijo se tam tudi vse druge stvari, ki se zraven potrebujejo. 54—8 Stara kolesa od gld. 20* do 80-. Mestna hranilnica v Kranj ti obrestuje hranilne vloge po 4 odstotke brez odbitka rentnega davka katerega plačuje iz lastnega. Stanje vlog: 2,080.232 kron 78 vinarjev. Stanje hipotečnih posojil 1,329.573 kron 44 vinarjev. 35—H Zaloga „Belske kisle vode" (Vellacher Sauerbrunnen) pri Albinu Rantu, Kranj, Savsko predmestje. / zaboj (50 steklenic) 8 kron 50 vinarjev. Otroški vozički, košarice, galanterijsko in špecerijsko blago po najnižjih cenah. 29—9 KAROL FLORIAN trgovina s knjigami, galanterijskim blagom, muzikalijami in godbenim orodjem v Kranju, glavni trg priporoča svojo veliko zalogo pisalnega orodja, šolskih in drugih knjig, vsakovrstnega papirja, kuvert, posetnic (vizitnic) in galanterijskega blaga. Tudi sem preskrbel veliko zalogo godbenega orodja in strun in prodajam vse po najnižji ceni. 14—12 Gospodom učiteljem in prekupovalcem pri šolskih knjigah deset odstotkov popusta. Tiskarna v Kranju * * * * # v gospoda Floriana hiši nasproti mestni hranilnici JE PRESKRBLJENA S POVSEM NOVIMI ČRKAMI, OKRASKI IN IZDELUJE VSA DELA V NAJKRAJŠEM ČASU, DA SE NE BOJI KONKURENCE. t S S t i w TISKA BROŠURE, TRGOVSKE RAČUNE, PISMA IN ZAVITKE S FIRMO, CENIKE, VABILA NA KARTON IN PAPIR, POSETN1CE RAZNE VELIKOSTI IN OBLIKE Z ZAVITKI I. T. D. I. T. D. Tiskarna v Kranju tiska tednik „GORENJEC" ki izhaja na četvorki vsako soboto zvečer ter stane za celo leto tri krone, po pošti štiri krone. Začela jo zalagati vsakovrstne tiskovine za županstva in urade. Sedaj ima v zalogi: Pobotnice za učitelje, uradnike i. t. d. •©©©©•• • lzilujii in Kalnga konsorcij «Gorenjca» Odgovorni urednik Gafper Eržen. Tiska tiskarna v Kranju.