GEOLOGIJA 50/1, 111–120, Ljubljana 2007
Recentna aktivnost regionalnih geoloških struktur v zahodni
Sloveniji
Recent activity of the regional geologic structures in western Slovenia
Igor RIŽNAR1, Božo KOLER2 & Miloš BAVEC3
1 Geološke ekspertize Igor Rižnar s.p., Ulica bratov Martinec 40, 1000 Ljubljana,
e-mail: igor.riznar@s5.net
2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova 2, 1000 Ljubljana,
e-mail: bozo.koler@fgg.uni-lj.si
3 Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ul. 14, 1000 Ljubljana,
e-mail: milos.bavec@geo-zs.si
Ključne besede: recentna tektonska aktivnost, geodinamika, nivelman, Kraški rob, Ju-žnoalpska narivna meja, Nariv Julijskih Alp, Raški prelom, Divaški prelom, vertikalna geodinamiča aktivnost, Slovenija
Key words: recent tectonic activity, geodynamics, levelling line, Kraški Rob, South-alpine Front, Julian Alps thrust, Rasa fault, Divača fault, vertical geodynamic activity, Slovenia
Izvleček
Na podlagi analize in geološke interpretacije podatkov ponovljenega preciznega nivel-mana smo vzdolž nivelmanskega poligona med Sečovljami in Lescami ugotovili in kvan-tificirali recentno aktivnost nekaterih najpomembnejših geoloških struktur v zahodni Sloveniji. Ob upoštevanju omejitev metode, zaznavamo lahko le vertikalno komponento premika, ugotavljamo, da so na obravnavanem območju recentno aktivne vsaj naslednje strukture: sinklinalno upogibanje med Strunjanom in Koprom, Kraški naluskani prag, Divaški prelom, Raški prelom, Južnoalpska narivna meja in nariv Julijskih Alp. Največja razlika hitrosti vertikalne komponente premika med Sečovljami in Bledom je približno 7 mm/a. Rezultati meritev oziroma hitrosti premikov so relativni in preračunani glede na izhodiščno točko v Sečovljah. Uvajamo pojem vertikalne geodinamične aktivnosti (VGA), kot vmesni člen med geološko interpretacijo geodetskih meritev in možnimi neposrednimi aplikacijami ter kot primerjalno veličino.
Abstract
Several important geological structures in the western Slovenia were identified as active and their activity was quantified. Geologic interpretation is based on the analysis of repeated leveling line campaigns data along the Sečovlje-Bled polygon. Taking into account the limitations of the method - only the vertical component of displacement is measured - the following structures were identified as active: a juvenile syncline between Strunjan and Koper, the Kras Imbricate Structure, the Divača fault, the Rasa fault, the Southalpine Front and the Julian Alps thrust. Vertical movement rate is relative, calculated with respect to the benchmark in Sečovlje. The largest uplift rate difference between Sečovlje and Bled is 7 mm/a.Vertical Geodynamic Activity (VGA) is introduced as a link between geologic interpretation of geodetic measurements on one side and possible applications on the other as well as a mean of comparison between tectonically active regions.
112
Igor Ri`nar, Bo`o Koler & Milo{ Bavec
Uvod
Lega (geodetske, merske) to~ke v vertikalni ravnini je dolo~ena z vi{ino to~ke nad neko izhodi{~no, primerjalno ploskvijo. V nivelmanskih mrežah so nadmorske vi{ine to~k, reperjev, dolo~ene z metodo geometri~nega nivelmana, ki spada med najnatan~nej{e geodetske merske metode. ^e so nivelmanske mreže vi{jih redov merjene ve~krat, potem lahko rezultate izmer uporabimo za dolo~itev vertikalnih premikov reperjev.
Uporaba ponovljenih meritev nivelmana za oceno geodinamike v Sloveniji ni novost. Geodetske osnove je postavil Koler (2006), ki je ob analizi ponovljenih nivelmanov z obmo~ja celotne Slovenije ugotovil sistematske anomalije in jih pripisal geodinamskim premikom v ~asu med dvema meritvama. Poljak (1997) je v Kr{ki kotlini poskusil s kvantifikacijo premikov v povezavi z znano geolo{ko strukturo, pisci tega prispev-
ka (Rižnar et al., 2005) pa so že dolo~ili koli~ine relativnega vertikalnega premika med Ljubljano in Rate~ami, vendar so bili pri navezavi na konkretne aktivne geolo{ke strukture omejeni zaradi nedodelanega strukturnega modela Ljubljanske kotline. Za razliko od Ljubljanske kotline je tektonska slika zahodne Slovenije bolj jasna, poleg tega pa je bila recentna aktivnost nekaterih regionalnih struktur že nakazana (Placer, 2004, ustno sporo~ilo o domnevni aktivnosti ^rnokalskega nariva; Placer, 2007 v tej reviji), o recentnih horizontalnih premikih na obmo~ju jugozahodne Slovenije pa so pisali tudi Weber in sodelavci (2005).
Namen tega dela je bil najprej oceniti uporabnost podatkov o vi{inski izmeri ni-velmanskega poligona Se~ovlje–Lesce za ocenjevanje vertikalnih premikov, nato pa te podatke uporabiti za kvantifikacijo vertikalne komponente aktivnega premikanja ob znanih geolo{kih strukturah v zahodni Sloveniji.
Slika 1. Geografska lega nivelmanskega poligona Se~ovlje–Bled z relativnimi hitrostmi dviganja posameznih to~k ter pomembnej{imi geolo{kimi strukturami (po Placerju, 1999; 2005).
Legenda na sliki 2.
Figure 1. Geograpgic position of the Se~ovlje–Bled levelling line including relative vertical movement
rates. See key on fig. 2.
Recentna aktivnost regionalnih geolo{kih struktur v zahodni Sloveniji
113
Slika 2. Lega nivelmanskega poligona Se~ovlje–Bled in projekcijskih ravnin, v katerih so prikazani
posamezni odseki.
Figure 2. Position of the Se~ovlje–Bled Levelling line with projection planes for presented sections.
Nivelmanski poligon Se~ovlje–Bled
Nivelmanski poligon Se~ovlje–Bled se za~ne v Se~ovljah in poteka vzdolž obalne regionalne ceste mimo Portoroža, Strunja-na in Izole do Kopra. Od tam se nadaljuje po magistralni cesti mimo ~rnega Kala preko Kra{kega roba. Pri Diva~i se usmeri proti Sežani in sledi glavni cesti mimo Sežane in [tanjela do Nove Gorice. Severno od Gorice vstopi v dolino So~e in ji sledi do Mosta na So~i, kjer pre~ka Idrijco in vstopi v dolino Ba~e. Od tod poteka vzdolž železni{ke proge skozi Bohinjski predor, mimo Bohinjske Bele do Bleda (slika 1, 2). Obravnavani nivelmanski poligon se dejansko kon~a z navezavo na reper v Lescah, ki pa je že del nivelman-skega poligona Ljubljana–Rate~e (Rižnar et al., 2005). Ker med Lescami in Bledom nimamo ohranjenih reperjev, ga imenujemo nivelmanski poligon Se~ovlje– Bled. Omenimo naj {e dejstvo, da je nivel-manski poligon Se~ovlje–Bled sklenjen pre-
ko Lesc, Ljubljane in Diva~e in je na tem delu v bistvu zaprt poligon.
Metode dela
Nivelmanske mreže vi{jih redov, ki so stabilizirane na obmo~ju R Slovenije, so bile vklju~ene v izmere I. in II. nivelmana visoke natan~nosti (NVN). Nivelmanska mreža I. NVN je bila izmerjena po 2. svetovni vojni. Posamezni deli nivelmanskega poligona od Se~ovelj do Lesc so bili izmerjeni v letih 1947, 1948, 1950 in 1953, omenjeni nivel-manski poligon pa je bil ponovno izmerjen leta 1971, ko je na obmo~ju R Slovenije potekala izmera II. NVN.
Ker je izmera I. NVN potekala v razli~nih letih, vertikalnih premikov reperjev ne moremo neposredno primerjati, saj so ~asovno nehomogeni. Tako smo ob predpostavki enakomernega premikanja dolo~ili hitrosti vertikalnih premikov na letni ravni, ki so ne glede na ~asovno obdobje med dvema
114
izmerama, med seboj primerljive. Hitrosti vertikalnih premikov reperjev in analiza natan~nosti dolo~itve hitrosti vertikalnih premikov se nana{ajo na obdobje od I. do II. izmere NVN. Hitrosti vertikalnih premikov so bile izra~unane v milimetrih na leto (mm/a) na osnovi spremembe nadmorskih vi{in to~k in ~asa, ki je pretekel med dvema izmerama. Hitrosti vertikalnih premikov so dolo~ene glede na izhodi{~ni reper B.V. 478, ki je stabiliziran v bližini fundamentalnega reperja FR1014 (^rnu~e).
Za potrebe dolo~itve recentnih aktivnosti regionalnih struktur v zahodni Sloveniji smo hitrosti vertikalnih premikov prera~u-nali tako, da zna{a hitrost premika reperja 5491 v Se~ovljah 0 mm/a. Vse predstavljene vertikalne hitrosti premika so torej relativne in se navezujejo na reper 5491 v Se~ovljah. Natan~nost dolo~itve vertikalnega premika in hitrosti vertikalnega premika posameznega reperja je bila dolo~ena na osnovi na-tan~nosti dolo~itve nadmorskih vi{in to~k v I. in II. izmeri NVN. V nivelmanskem poligonu od Se~ovelj do Lesc (Bleda) imamo stabiliziranih 132 reperjev, ki so bili zajeti v obe izmeri NVN in za te smo lahko dolo~ili hitrosti vertikalnih premikov.
Vse reperje nivelmanskega poligona Se-~ovlje–Bled smo pregledali na terenu in jih kategorizirali glede na njihovo ohranjenost oziroma uporabnost in glede na medij v katerega so temeljeni objekti, v katere so reperji sidrani. Na ta na~in smo izlo~ili za analizo neuporabne reperje. Stanje reper-jev nivelmanskega poligona Se~ovlje–Bled je glede na nivelmanski poligon (vlak) Ljubljana–Rate~e (Rižnar et al., 2005) v zelo dobrem stanju. Ve~ kot polovica (55 %) reperjev je {e vedno uporabnih. ^etrtina reperjev je danes sicer uni~enih, vendar smo ocenili, da so z redkimi izjemami njihovi podatki uporabni. Iz dokumentacije je namre~ razvidno, da so bil reperji, ki smo jih uvrstili v kategorijo uni~enih reperjev ali pa jih na terenu nismo na{li, ve~inoma sidrani v mati~no kamnino ali cestne objekte, ki so bili temeljeni v utrjen nasip. Te reperje so med rekonstrukcijo posameznih cestnih odsekov ve~inoma zasuli, vendar se je to zgodilo po zadnji izmeri NVN. Neuporabnih reperjev, sidranih v deformirane objekte ali v objekte, ki so temeljeni v nestabilna tla, je zanemarljivo malo. Le trije reperji v celotnem nivel-manskem poligonu Se~ovlje–Bled sodijo v skupino neuporabnih reperjev.
Igor Ri`nar, Bo`o Koler & Milo{ Bavec
V obstoje~o {tudijo smo poleg absolutno uporabnih reperjev uvrstili tudi t.i. uni~ene reperje, za katere smo na podlagi dokumentacije, terenskega ogleda in rezultatov meritev (gre za primere, kjer meritve ne odstopajo bistveno od sosednjih) domnevali, da so bili v ~asu izmer relevantni.
Obravnavani poligon poteka med Se-~ovljami in Diva~o ter med Plavami in Bledom v smeri proti severovzhodu, medtem ko osrednji del med Diva~o in Plavami poteka proti severozahodu (slika 1, 2), razen tega pa poligon pre~ka vsaj tri podro~ja z razli~nimi geodinamskimi in geometrijskimi zna~ilnostmi. Zato smo izra~unane hitrosti dviganja položili ~ez tektonsko skico zahodne Slovenije in izdelali enostaven tridimenzionalen model (slika 1), ki je bil klju~en za analizo in razumevanje povezanosti dolo~enih struktur z merjenimi podatki. S pomo~jo modela smo namre~ izra~unane hitrosti lahko opazovali v poljubni ravnini oziroma projekciji. Zaradi lažje predstavitve podajamo rezultate analize poligona v treh delih od katerih je vsak prikazan v projekcijski ravnini orientirani pravokotno na sle-menitev geolo{kih struktur, ki jih poligon pre~ka (slika 2):
– Odsek Se~ovlje–Diva~a v smeri JZ–SV v projekcijski ravnini s slemenitvijo 52°,
– Odsek Diva~a–Plave v smeri JV–SZ v projekcijski ravnini s slemenitvijo 36° in
– Odsek Plave–Bled v smeri JZ–SV v projekcijski ravnini s slemenitvijo 10°.
Rezultati
Nivelmanski poligon Se~ovlje–Bled je pomemben tudi ali predvsem zato, ker pre~-ka vse najpomembnej{e strukture v zahodni Sloveniji. V Se~ovljah se za~ne na Avtohot-nu Istre, ki spada k t.i. Jadranskemu oziroma Apulijskemu predgorju, pre~ka Kra{ki rob (Kra{ki naluskani prag oz. ^i~arijska naluskana zgradba ...) in se nadaljuje naprej proti severovzhodu po Komenski na-rivni grudi. Znotraj Komenske narivne grude pre~ka Diva{ki in Ra{ki prelom in se pri Gorici vzpne na Trnovski pokrov. V smeri proti severovzhodu v {ir{i okolici Tolmina pre~ka cono Idrijskega preloma in Južno-alpsko narivno mejo, pri Podbrdu pa {e na-riv Julijskih Alp (Placer, 1999).
Recentna aktivnost regionalnih geolo{kih struktur v zahodni Sloveniji
115
Odsek Se~ovlje–Diva~a
(Strunjanska struktura, Kra{ki naluskani prag)
Nivelmanski poligon pre~ka na odseku med Se~ovljami in Diva~o geolo{ke strukture s slemenitvijo SZ–JV približno pod pravim kotom, kar je za analizo najugodneje. Izra~unane hitrosti relativnega dviganja posameznih reperjev so za odsek Se~ovlje– Diva~a projicirane na ravnino usmerjeno pravokotno na slemenitev struktur, torej približno vzporedno s potekom poligona na tem odseku.
Na obmo~ju med Se~ovljami in Strun-janom se vertikalne komponente hitrosti posameznih to~k gibljejo malo nad ni~lo glede na izhodi{~no to~ko v Se~ovljah. Pri Strunjanu za~ne hitrost nenadoma linearno padati in doseže minimum (– 1,02 mm/a) dva kilometra severovzhodno od Izole pri rti~u Viližan. Hitrost dviganja to~k od Viližana do ^rnega Kala nara{~a enakomerno, od tam do ^rnoti~, kjer preseže 2 mm/a, pa zelo strmo. Trend zmernega nara{~anja hitrosti se od ^rnoti~ do križi{~a lokalnih cest med Oci-zlo in Klancem pri Kozini nadaljuje, nato do Klanca nekoliko pade in od tam do Hrpelj spet naraste do 2,74 mm/a, kar je najve~ja izmerjena vrednost na tem odseku. Hitrost dviganja od Hrpelj do Diva~e linearno pada in v Diva~i zna{a 1,71 mm/a.
Odsek obravnavanega nivelmanskega poligona med Se~ovljami in Diva~o pre~ka dva med seboj povezana kompleksa struktur, ki sta, kot kažejo meritve, aktivna. Na JV delu se to odraža z minimumom hitrosti pri Viližanu, na SZ delu pa z naglim porastom hitrosti med ^rnim Kalom in Kozino.
Jugozahodni del grafa predstavljenega na sliki 3 interpretiramo v vertikalni ravnini kot sinklinalno upogibanje obmo~ja med Strun-janom in ^rnim Kalom. Upogibanje je omejeno z obmo~ji sprememb trenda v nara{~anju hitrosti. Ob upo{tevanju doslej znanih podatkov o geolo{ki zgradbi tega obmo~ja (Pleni~ar et al., 1969; Placer, 1981, 1999, 2005), lahko ugotovimo, da se sprememba trenda v nara{~anju hitrosti na JV delu odseka ujema s povratnoreverznimi prelomi pri Strunjanu, ki jih opisuje Placer (2005, sl. 1) v sklopu Strunjanske strukture. Ti prelomi vergirajo proti severovzhodu. Os upogibanja poteka približno 2,5 km severovzhodno od osi Izolske antiklinale. Proti SZ je upogibanje omejeno z narivi Kra{kega naluskanega
praga, ki vergirajo proti jugozahodu. Tam hitrost dviganja skokovito naraste. Graf na sliki 3 kaže, da je upogibanje enakomerno (obe krili se upogibata enako hitro), vendar asimetri~no (os upogibanja ni v osi obmo~ja, ki se upogiba), kar povezujemo z asimetri~no zgradbo tega obmo~ja. Anomalij v trendu hitrosti dviganja ni opaziti na obmo~ju Izolske antiklinale, niti na obmo~ju Izolskega in Buzetskega narivnega preloma (Placer, 2005) iz ~esar sklepamo, da omenjene strukture niso aktivne.
Na zahodnem delu odseka poligona, ki med Koprom in Diva~o pre~ka Kra{ki naluskani prag in ^i~arijski antiklinorij (Placer, 2005, sl. 2.), lahko po spremembi trenda hitrosti izpostavimo obmo~ji ^rnega Kala in Klanca pri Kozini. Prvo se popolnoma ujema z narivom pri ^rnem Kalu, drugo pa z reverznim prelomom, ki poteka ob jugozahodnem vznožju Slavnika in mimo Klanca pri Kozini. Med obema omenjenima strukturama je v diagramu opazna {e manj{a anomalija na obmo~ju Petrinj. Na mestih, kjer smo opazili spremembe v trendu hitrosti dviganja, so narivi in luske ozna~eni že na OGK list Trst (Pleni~ar et al., 1969), vendar niso posebej poimenovani.
Odsek Diva~a–Plave
(Diva{ki prelom – Ra{ki prelom – narivna meja Trnovskega in Hru{i{kega pokrova)
Med Diva~o in Skopim poteka nivelman-ski poligon v smeri proti SZ bolj ali manj vzporedno z Diva{kim prelomom, nato zavije proti severu, se pri Kobdilju približa Ra{kemu prelomu vzdolž katerega poteka vse do Branika in Nove Gorice. Pri Solkanu pre~ka narivno mejo Hru{i{kega in Trnovskega pokrova in tam vstopi v dolino So~e, po kateri poteka naprej proti Plavam.
Na odseku med Diva~o in Plavami je potek nivelmanskega poligona za prikazovanje aktivnosti geolo{kih struktur, ki jih pre~ka, manj ugoden. Poligon namre~ poteka v glavnem vzdolž, ve~inoma pa kar po prelomni coni Diva{kega in Ra{kega preloma. Diagram na sliki 4 prikazuje vertikalne hitrosti v projekciji približno pravokotno na smer Ra{kega preloma, ker pa je odsek med Diva~o in Plavami v tej projekciji razmeroma kratek, smo v isti projekciji za lažjo orientacijo prikazali {e del poligona do Kozine na JZ in do Sel pri Vol~ah na SZ.
116
Igor Ri`nar, Bo`o Koler & Milo{ Bavec
Slika 3. Diagram relativnih vertikalnih hitrosti geodetskih to~k za odsek Se~ovlje–Diva~a. Figure 3. Diagram showing relative vertical movement rates for the Se~ovlje–Diva~a section.
Recentna aktivnost regionalnih geolo{kih struktur v zahodni Sloveniji
117
Slika 4. Diagram relativnih vertikalnih hitrosti geodetskih to~k za odsek Diva~a–Plave. Figure 4. Diagram showing relative vertical movement rates for the Diva~a–Plave section.
Jasen trend padanja hitrosti med Kozino in Diva~o je proti severovzhodu omejen z Diva{kim prelomom, kjer hitrosti dviganja padejo pod 1,5 mm/a in ostajajo nizke vse do Tomaja. Tu poligon zapusti vplivno obmo~je Diva{kega preloma. Med Tomajem in Kobdiljem oziroma med vplivno cono Diva{kega in Ra{kega preloma hitrosti zopet narastejo in zna{ajo približno 2 mm/a. Hitrosti posameznih reperjev vzdolž Ra{kega preloma ne kažejo jasnega trenda, pa~ pa je o~itnih nekaj odstopanj, kjer hitrosti naglo padejo skoraj na polovico (1 mm/a). Tak primer je, ko nivelmanski poligon vstopi v vplivno cono Ra{kega preloma (slika 4). Obmo~je med Diva{kim in Ra{kim prelomom se med Tomajem in Kobdiljem dviga enakomerno. Zaradi poteka poligona vzdolž Di-va{kega in Ra{kega preloma strukturna interpretacija na podlagi teh podatkov ni mogo~a, jasno pa je, da sta oba preloma re-centno aktivna.
Nivelmanski poligon pre~ka narivnici Trnovskega in Hru{i{kega pokrova, ki se pri Solkanu severno od Nove Gorice popolnoma približata druga drugi. Vertikalne hitrosti reperjev od Rožne doline, kjer nivelmanski poligon zapusti vplivno ob-mo~je domnevnega podalj{ka Ra{kega preloma, proti severu vzdolž doline So~e nara{~ajo razmeroma po~asi z enakomernim trendom, srednja vrednost hitrosti dviganja pa zna{a približno 2 mm/a. Sklepamo, da gre za »zmerno« recentno aktivnost Trnovskega pokrova oziroma njegove narivne meje.
Odsek Plave–Bled
(Idrijski prelom, Južnoalpska narivna meja, Nariv Julijskih Alp)
Od Plav do Bleda poteka nivelmanski poligon v smeri JZ–SV, torej približno pravokotno na slemenitev »dinarskih« struktur. To je za analizo in prikaz dinamike nadvse ugodno. Manj ugodna pa je ta smer za prikazovanje »alpskih« struktur, ki med Tolminom in Bohinjsko Bistrico potekajo v smeri VSV–ZJZ in opisujejo s traso nivelmanskega poligona razmeroma majhen kot.
Med Plavami in Selami pri Vol~ah je potek hitrosti dviganja ozemlja vzdolž doline So~e približno konstanten in zna{a glede na izhodi{~no to~ko v Se~ovljah med 2 in 2,5 mm/a. Hitrost dviganja za~ne pri Selah strmo nara{~ati, tako da zna{a pri Klavžah že približno 3,5 mm/a. Trend nara{~anja hitrosti se proti SV nadaljuje in pri Hudajužni, kjer pre~ka Južnoalpsko na-rivno mejo, doseže 5 mm/a. Od Hudajužne do Podbrda so hitrosti dviganja približno konstantne (5 mm/a). Kjer nivelmanski poligon pre~ka narivno mejo Julijskih Alp pa hitrosti zopet strmo narastejo do skoraj 6 mm/a v Bohinjski Bistrici. Od tod pa do Bleda se hitrosti nekoliko spreminjajo, vendar brez izrazitega trenda.
Na sliki 5 je prikazan graf, kjer so vertikalne hitrosti premikov posameznih reper-jev projicirane na ravnino pravokotno na slemenitev dinarskih struktur. Recentna tektonska aktivnost meje med Južnimi Alpami in Dinaridi (Južnoalpska narivna meja) ni
118
Igor Ri`nar, Bo`o Koler & Milo{ Bavec
Slika 5. Diagram relativnih vertikalnih hitrosti geodetskih to~k za odsek Plave–Bled. Figure 5. Diagram showing relative vertical movement rates for the Plave–Bled section.
Recentna aktivnost regionalnih geolo{kih struktur v zahodni Sloveniji
119
omejena na posamezne prelomne ploskve, kot je to primer znotraj Kra{ke naluskane cone, pa~ pa hitrost dviganja nara{~a bolj ali manj zvezno v pasu, ki je {irok približno 6,5 km v smeri pravokotno na slemenitev narivne meje. Na {ir{em obmo~ju soto~ja So~e, Idrijce in Ba~e se prekrivata vplivni coni Idrijskega preloma in Nariva Južnih Alp, tako da vpliva posamezne strukture na tem obmo~ju ne moremo lo~evati. Vsekakor pa je jasno, da sta tako Južnoalpska narivna meja kot tudi Nariv Julijskih Alp aktivni strukturi.
Vertikalna geodinami~na aktivnost
Ker zgolj podatek o relativni hitrosti vertikalnega premika ne pove vsega o obmo~ju, za katerega vemo, da je tektonsko aktivno, ne poznamo pa vselej to~ne geometrije oziroma lokacij posameznih prelomov, na tem mestu vpeljujemo veli~ino vertikalne geodinami~ne aktivnosti (VGA), ki pove, za koliko naraste hitrost vertikalnega premikanja na znani razdalji v smeri (projekciji) pravokotno na slemenitev struktur oziroma aktivnosti pojava. Meje obmo~ja dolo~imo na podlagi spremembe trenda v prirastu hitrosti, vrednost pa je izražena v mm/a/km. Smiselnost pojma VGA vidimo v primerjavi posameznih tektonsko aktivnih obmo~ij, ocenjevanju omejenosti deformacije na dolo~eno strukturo in v povezavi z ocenjevanjem vplivov na okolje (geohazard). Na obravnavanem obmo~ju lahko izpostavimo Kra{ki naluskani prag, ki je omejen s spremembo v trendu prirasta hitrosti pri ^rnem Kalu in maksimumom pri Kozini (slika 3). Izra~unani indeks vertikalne aktivnosti za to obmo~je zna{a 0,22 mm/a/km. Ker je upogibanje obmo~ja med Strunjanom in ^rnim Kalom enakomerno, je VGA za omenjeno obmo~je ista in zna{a 0,15 mm/a/km. Za primerjavo naj navedemo {e VGA obmo~ja Južnoalpske narivne meje, ki smo ga omejili s spremembo trenda hitrosti pri Selah in maksimumom pri Hudajužni in zna{a 0,43 mm/a/km.
Zaklju~ki
Na podlagi analize podatkov ponovljenega preciznega nivelmana med Se~ovljami in Bledom smo ugotovili, da so skoraj vse ve~je strukture, ki jih pre~ka nivelmanski
poligon med Se~ovljami in Bledom, recentno aktivne. Med Strunjanom in ^rnim Kalom je obmo~je, ki se sinklinalno upogiba s hitrostjo približno 1 mm/a na razdalji 6,5 km. Upogibanje je omejeno s povratnoreverznimi prelomi z vergenco proti SV med Pacugom in Strunjanom (JZ del Strunjanske strukture) ter narivom pri ^rnem Kalu. Recentna aktivnost Kra{kega naluskanega praga je zgo{~ena vzdolž narivov pri ^rnem Kalu, pri Petrinjah in vzdolž reverznih prelomov pri Klancu pri Kozini. Vertikalna komponenta premika zna{a samo vzdolž nariva pri ^rnem Kalu približno 1,5 mm/a med to~kama, ki sta oddaljeni približno 1,5 km. Na recentno aktivnost Diva{kega in Ra{kega preloma sklepamo po nižjih hitrostih (dviganja) to~k, ki se nahajajo znotraj vplivne cone omenjenih prelomov. Obmo~je med Diva{kim in Ra{kim prelomom se, kolikor lahko sklepamo po podatkih izmerjenih med Tomajem in [tanjelom, dviga enakomerno. Trnovski pokrov kaže neznaten trend nara{~anja hitrosti proti severu. Nenaden porast hitrosti in enakomeren trend dviganja na obmo~ju med Selami pri Vol~ah in Hudajužno pri~a o vertikalni geodinami~ni aktivnosti Južno-alpske narivne meje, ki zna{a približno 2,8 mm/a na razdalji 6,5 km. O~itna je tudi aktivnost Nariva Julijskih Alp, vendar je ta neprimerljiva z Južnoalpsko narivno mejo, ki je v smislu vertikalne komponente hitrosti premikanja najaktivnej{a struktura v Zahodni Sloveniji.
Vse trditve v tem prispevku se nana{ajo le na vertikalno komponento premikanja. Ob upo{tevaju znane geometrije opisanih struktur je jasno, da gre tako v primeru Kra{kega naluskanega praga, kakor tudi Južnoalpske narivne meje in Nariva Julijskih Alp za narive, kjer je vertikalna komponenta premika podrejena. ^e privzamemo, da prelomne ploskve obravnavanih narivov vpadajo pod kotom 30° in da so vektorji premikov pravokotni na njihovo slemenitev, so torej skupni letni premiki ob teh strukturah lahko dvakrat ve~ji.
Zahvale
Delo je nastalo z združevanjem rezultatov pridobljenih v okviru razli~nih projektov med katerimi izpostavljamo projekt Karta aktivnih prelomov, ki ga podpira in vodi Agencija za okolje RS pri Ministrstvu za okolje in prostor RS, projekt Regionalna
120
geologija Slovenije, program Regionalna geologija ter program P2-227 Geoinforma-cijska infrastruktura in trajnostni prostorski razvoj Slovenije, ki poteka pod okriljem Agencije za raziskovalno dejavnost RS. Avtorji prispevka se zahvaljujemo za finan-~no podporo. Za pregled angle{kega prevoda se zahvaljujemo Andreji Maver.
Recent activity of the regional geologic structures in western Slovenia
Summary
The two campaigns of gathering levelling line data allowed us to infer the vertical movement rates for the points measured along the geodetic levelling line between Se~ovlje and Bled (Figs. 1, 2). Nearly all major geological structures along the levelling line were identified as active. Levelling line data indicate that a synform deformation is in progress between Strunjan and ^rni Kal with a vertical movement rate of 1 mm/a at a distance of 6.5 km between the confining backthrust faults at Strunjan and the thrust fault at ^rni Kal (Fig. 3). The geodynamic activity of the Kras Imbricate Structure is concentrated along the thrust faults at ^rni Kal and Petrinje as well as along the reverse fault at Klanec. Only across the thrust fault at ^rni Kal was the relative vertical movement rate as high as 1.5 mm/a between two points measured at a distance of 1.5 km (Fig. 3). Recent activity of the Diva~a and Ra{a Faults is inferred from the lower vertical movement rates within the fault zones in relation to the ones outside these zones. According to the analyzed data, the area between Tomaj and [tanjel is being uplifted steadily. A subtle but steady increase in the movement rate towards the north was observed within the Trnovo Nappe (Fig. 4). The abrupt increase in the movement rate between Sela pri Vol~ah and Hudajužna is attributed to the vertical geodynamic activity of the Southalpine Front. At a distance of 6.5 km, the relative increase in velocity rises for app. 2.8 mm/a. The activity of the thrust of the Julian Alps is also obvious, though minor compared to the Southalpine Front (Fig. 5). The latter seems to be the most active structure in western Slovenia, at least as far as the rate of its vertical movement is concerned. A maximum of 7 mm/a of differ-
Igor Ri`nar, Bo`o Koler & Milo{ Bavec
ence in the relative vertical movement rate was observed along the whole distance of the Se~ovlje-Bled levelling line.
Some of the major geological structures described above (i.e. the Kras Imbricate Structure, the Southalpine Front and the Julian Alps thrust) dip at approximately 30°. This signifies that the measured vertical component of displacement is actually merely half the value of the horizontal one.
Vertical Geodynamic Displacement VGA [mm/a/km] is introduced as a measure of the vertical movement rate over a known distance in the direction perpendicular to the strike of the geologic structure. The purpose of VGA is in 1) the characterization and comparison of different tectonically active areas, 2) the estimated distribution of the uplift among the main and the secondary fault planes and consequently in 3) it serving as an additional tool for geohazard mitigations.
Literatura
Koler, B. 2006: Vertical Movements in Slovenia from Leveling Data. In: N. Pinter et al. (eds.), The Adria Microplate. - GPS Geodesy, Tectonics and Hazards, Springer, 223-236, Berlin.
Placer, L. 1981: Geolo{ka zgradba južne Slovenije. - Geologija 24/1, 27-60, Ljubljana.
Placer, L. 1999: Contribution to the macro-tectonic subdivision of the border region between Southern Alps and Dinarides. Prispevek k makrotektonski rajonizaciji ozemlja med Južnimi Alpami in Zunanjimi Dinaridi. - Geologija 41, 223-255, Ljubljana.
Placer, L. 2004: Strukturne posebnosti severne Istre. Structural curiosity of the northern Istria. - Geologija 48/2, 245-251, Ljubljana.
Placer, L. 2007: Kra{ki rob, Geolo{ki prerez vzdolž AC Kozina-Koper. - Geologija, 50/1, 29–44, Ljubljana.
Pleni~ar, M., Pol{ak, A. & [iki}, D. 1969: Osnovna geolo{ka karta SFRJ 1 : 100.000, list Trst. Zvezni geolo{ki zavod, Beograd.
Poljak, M. 1997: Geolo{ka interpretacija geodetskih meritev v okviru projekta stalnega dolo~anja tektonskih premikov v okolici JE Kr{ko. - Interno poro~ilo, 13 str, 3 karte, 12 dodatkov. Arhiv Geolo{ki zavod Slovenije, Ljubljana.
Rižnar, I., Koler, B., & Bavec, M. 2005: Identifikacija potencialno aktivnih struktur vzdolž reke Save na podlagi topografskih podatkov in nivelmanskega vlaka. - Geologija, 48/1,107-116, Ljubljana.
Weber, J. C, Vrabec, M., Stopar, B., Pavlov~i~ Pre{eren, P. & Dixon, T. 2005: Ugotavljanje recentne kinematike Jadranske mikroplo{~e in aktivnih tektonskih deformacij v Sloveniji in Istri na osnovi GPS opazovanj (projekt PIVO 2003). - Geol. zb. 18, 129-130, Ljubljana.