SL 86 MtfH mtHjai amt tinitfKtili mM V Trstu, v 10. aprila 1926. Posamezna Številka 25 stoL Letnik Ll Ust izhaja vsak dan zjutraj raaeo 3 mes«ca L 21—, pol leta L l 650 vet — Poumeine Iti V širokosU 1 kolono (72mm): »mitnice, zahvala, poslana, val Mali oglasi: 30 Mat®-Ina: za ' - uiNOST Urodalitvo in apravništvoj Trst (3), ulica S. Francesco d'Assid 20. To« kloa 11-57. Dopisi na| s« poiilfajo izkljufiao uredništvu, oglasi, r«kla* udi* in daaar pa apramiJtru. Rokopisi s« na vračajo. Nafvfpklraaa pisma k ne sprejemajo. — Last, založba in tisk TIskarna „B4iiio«t4 PodaredntStvo ▼ Oorlcl: ulica Giosu* Oarducd kt 7, L n. — telef. IL 82T Olavni In odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Uladnn kriza u JasoslaoUi rešena! Predvčerajšnje vesti iz Beograda so nam sporočile, da je v razpletu vladne it rize prišel iznenađen, senzacij onelen preokret. Dočim so vse do zadnjega vse vesti — tudi iz opozicijonalnih krogov — napovedovale kot najverjetnejšo rešitev krize v ponovnem mandatu gosp. Pašiću za sestavo nove vlade, je; pa predvčerajšnja vest iznenada sporočila, da je krona poverila ta mandat dosedanjemu ministru za javna dela Uzu- noviću. . Vzroki — vsaj prividni — za nastanek krize in demisijo Pašićevega kobi-neta bi bili: navzkrižja v radikal, stranki radi spora med nje načelnikom Pa-šićem in Ljubo Jovanovićem, ki se je splošno smatral kot predestimran naslednik g. Pašića v vodstvu stranke, spor tega poslednjega z Radićem, ker je ta zahteval, naj skupščina nadaljuje svoje delo in se skliče zopet še pred pravoslavnimi velikonočnimi prazniki; izjave vseh drugih strank, da je izključeno vsako njih sodelovanje bodi v vladi, bodi v večini, dokler je Pašić na čelu vlade. . ... To bi bili momenti, ki so se navajali kot vzroki za postanek krize. Da-li so bili ti vzroki resnični in edim — to je še le vprašanje. Pomislimo le, da se je radikalni klub postavil na stran g. Pašića; daje brez sodelovanja radikalne stranke vsaj za sedaj izključen trajen režim, da bi se opiral na solidno in zanesljivo skupščinsko večino; in — slednjič — da isti Radić, ki je tako agresivno nastopal, vendar-le vse do zadnjega ni prekinil vseh stikov s Pa-šićem. Vse to bi kazalo, da je bila temu poslednjemu dana možnost, da se ohrani na krmilu. Če je vendar podal demisijo se je to zgodilo morda iz drugih razlogov. Ni izključeno, da je Pašić navedene težave porabil bolj kot pretvezo iz posebnih drugih namenov, kar ne bi bil nov primer v udejstvovanju tega starega in izkušenega političnega taktika. In res sodijo mnogi, da je Pasic podal demisijo, ker je to hotel, da b* potem sestavil vlado in samih absolutno vdanih mu in zanesljivih elementov. Prišlo je drugače. Ker ta kriza prav za prav ni bila resnična kriza režima, marveč le bolj boj proti osebi g. Pašića in ker je — kar se splošno naglaša — želja krone, da se zagotovi redno in uspešno delovanje skupščine, in ker je krona po razgovorih z voditelji vseh strank prlfila do uverjenja, da je ovira v osebi g. Pašića, se je odločila, da poveri mandat za sestavo nove vlade drugi osebi, radikalu Uzunoviću. Upravičeno je tudi vprašanje, ali se ni to zgodilo po priporočilu g. Pašića samega. Da naša domneva — da namreč Radić ni odklanjal sodelovanja z radikalno stranko in da ni mislil rušiti režima — ni brez podlage, govori že sestava nove Uzunovićeve vlade. Pri tem ne smemo prezirati tudi važne vesti, da je Uzu-nović sprejel mandat za sestavo nove vlade v sporazumu p Pašićem. Ta je — kot spreten in bistroviden računar in taktik — računal: Če že ne morem jaz, pa naj pride na čelo vlade moj zaupnik! Sestava nove vlade kaže na take račune g. Pašića. Ostalo je vse pri starem: novo vlado sestavljajo — stari ministri. Ostal je kabinet Pašić—Radič — brez Pašića na čelu. Prišlo je le do par sicer važnih sprememb. Finančnega ministra Stojadinovića ni več v novi vladi. Za to spremembo pa je podana razlaga. Ne le -v krogih opozicije, marveč tudi v vladnih strankah samih se je že dlje Časa' pojavljalo veliko nezadovoljstvo s finančno politiko Stoja-dinovićevo, ki se je Še posebno poostrilo po neuspehu finančnega ministra na pogajanjih v \Vashingtonu za uredbo dolgov Jugoslavije Ameriki. To nezadovoljstvo je strmoglavilo Stojadinovića, pa naj so ga Že vrgli — kakor menijo sni_ali pa se je izključil sam, kakor rodijo drugi. * Tako si predstavljamo mi vzroke, razplet in rešitev vladne krize v Jugoslaviji. Po naši sodbi pa so v veliki zmoti tisti, ki mi3l»jo, da je Pašić s to rešitvijo definitivno likvidiran kot činitelj v državnem in političnem življenju Jugoslavije. Ponavljamo: že sestava nove vlade govori, da se je Pašić sicer umaknil za kulise, da bo pa tam dalje učinkoval s svojim vplivom. Ravno zato pa so opozicijonalne stranke zašle v precej neprijeten položaj. Na eni strani j»h veže beseda, dana kroni, da je v osebi Pašića glavna ovira proti njih sodelovanju, na drugi strani pa ostaja prejšnji režim, ki mu morajo nasprotovati, Če hočejo ostati dosledne Bvojemu tol»ko povdarjanemu nasprot-Btvu proti temu režimu. Zlasti pa velja to z ozirom na polje vnanje politike. Vodstvo te politike je ostalo v istih rokah. In tu se narinja vprašanje, zelo kočljivo in težavno za opozicijske stranke. Reke črnila so se porabljale za naj-ostrejše kritike vnanje politike NinČi-ćeve. Kake smeri naj ubirajo sedaj, če se nočejo izneveriti besedi, dani kroni. češ, da morajo pobijati režim, dokler je Pašić na čelu vlade? Pašića ni več. Kaj in kako bodo sedaj T! Pašić-Radićev režim je imel na sebi neoporečenih hib in pogreftk. Vendar pa mora vsak Jugosloven z zadovoljstvom pozdravljati rešitev krize, nadaljevanje režima Pašić-Radić, četudi — brez Pašića kot formalnega načelnika vlade. Z zadovoljstvom zato, ker je s tako rešitvijo podano jamstvo, da se bo nadaljevala politika sporazuma med Hrvati in Srbi. A to je vprašanje nad vsefni vprašanji za konsolidacijo in bodočnost države in za veliko idejo državnega in miselnega ujedinjenja br-bov, Hrvatov in Slovencev. Ravno raxli te ideje je živo obžalovati, da slovenski del države tudi nadalje ostane brez deleža na vrhni upravi države. Ali roko na srce t Slovenski vodilni politiki na vseh straneh naj izprašajo svojo vest, ali niso oni sami po velikem delu krm, da je tako! Iz grenkih dosedanjih izkustev naj bi črpali pouk vsaj za bodočnost! __ in je danes podlegel ladobljenim ranam. Napadalec je bil aretiran. Izpovedal je, da se Imenuje De Muro Egidfo. Je dijak in je pristojen v Sardinijo. Preiskave radi atentata na Mussoliniia Aretacija Svedinja Anderson Dagmon. On. CasslneUl imenovan za branitelja atentatorice Gibson RIM, 9. Policija nadaljuje z vso vnemo poizvedovanja glede atentata na Mussolinija. Danes se zatrjuje, da je bila aretirana neka žena, pri kater* je bilo najdeno bodalo. O tej aretaciji se doznavajo naslednje podrobnosti: Včeraj okolu 2.30 popoldne je neki deček videl v bližini britanskega konzulata starejšo damo, ki je s svojim vedenjem vzbudila sum. O dogodku je obvestil policijo. Službujoči karabinerski brigadir Giuseppe Manca je danes na označenem mestu u3tavil imenovano žensko ter jo preisfeal. Dama je imela pod površnikom bodalo, ki je bilo zašito v podlogi. Bila je takoj aretirana in odvedena v zapore. Izpovedala je, da se imenuje Dagmon Anderson, da ima 42 Jet in je rojena v Tumakanu na S ved-skem. Poslanec on. Bruno Cassinelli je bil včeraj imenovan za uradnega branitelja atentatorice Gibson- Kakor znano* je Cassinelli tudi zagovornik Zanibo-ni j a, ki je 5. novembra preteklega leta hotel izvršiti atentat na Mussolinija. Maksimalistični poslanec je radevolje prevzel zagovorništvo atentatorice, ki mu jo je poveril državni pravdnlk. Atentatorica Gibson ni nikoli videla Mussolinija od blizu. Njegov tipičen obraz je poznala le iz fotografije. To okolnost potrjuje dejstvo,, da se ni dala premotiti, da so množice usodnega dne, ko je sen. Cremonesi, ki so ga zamenjale z Mussolinijem, izstopil iz palače Littorio, vzklikale: «Viva Mussolini!» Sele ko se je pojavil Mussolini na ulici, je izstrelila proti njemu en strel iz revolverja. «Popolo dTtalia» javlja, da bo na pobudo fašistovskega direktorija, Mussolini po svojem povratku iz Libije za svojo rano odlikovan z znakom, kakršen se podeljuje vojnim ranjencem. Znak bo iz rdeče svile. ■■■ ialiiti ii mkiii nruiji Karabinerji so vzpostavili red In odvedli Ruse na njihov parnlk LIVORNO, 9. V pristanišču Ferraio je pnšlo včeraj med nekaterimi fašisti in skupino ruskih mornarjev, ki so vkrcani na parniku «Vestia», do spopadov. Ruski mornarji, ki so bili dobro razpoloženi, so na bankini zbijali razne šale. Službujoči karabinerji so jih radi tega pozvali, naj se vkrcajo na svoj parnik. Ko so se ruski mornarji vkrcali v majhen čoln in se oddaljili od obrežja, so začeli psovati fašizem. To so slišali nekateri v pristanišču se nahajajoči fašisti. Globoko užaljeni so pričeli metati proti Rusom kamenje, nakar so se vkrcali v neki čoln ter dohiteli ruske mornarje. Ko so fašisti dohiteli rusko posadko, sta se obe stranki spoprijeli. Tekom spopada je en Rus padel v morje, dva fašista pa sta bila ranjena. Na lice mesta so prihiteli z motornim čolnom karabinerji, rešili Rusa iz vode ter napravili red. Karabinerji so mornarje spremljali do parnika «Vestia», kjer so ^Rusi vkrcali. Žalosten tfttodek v Mst Miličnik zbodel faSUta. - Ranjenec Je podlegel zadobljenlm ranam PISA, 9. Sinoči so se v stolni cerkvi vršile zahvalne cerimonije, ker se je izjalovil atentat na prvega ministra Mussolinija. Po cerimonijah so fašisti priredili obhod po mestu in prepevali svoje himne. Na trgu del Cavalieri je nagovoril manifestante odv. Dino Borri, nakar so odkorakali proti ul. Ulisse D>ni. Tu sta se iz dosedaj še neznanih Razlogov sprla fašist Gafforio in neki miličnik univerzitetne centurije. Naenkrat je mifičnik zabodel fašista Gaf-forija, ki se je težko ranjen zgrudil na tla. Ranjenec ie bil prenešen v bolnico ftvedski kralj na otoku Oapift NEAPELJ, 9. Danes zjutraj ob 6.15 je prispel semkaj iz Rima Švedski kralj. Vkrcal se je ob 8. uri na parnik «Giu-liana» ter odpotoval na otok Capri. — Kralj potuje inkognito. | Selu nove msostovenske vlade BEOGRAD, 9 (Izv.) Po rešitvi vladne krize je v političnem Življenju nastalo zatišje. Minister za trgovino in industrijo, dr. Krajač, ki je danes prispel v Beograd, je dopoldne jK>ložil prisego. Kralju so prisegli tudi vsi državni pod-tajniki. Zjutraj je doepel v Beograd načelnik SLS, dr. Korošec; prišel je iz Aten, kjer se je mudil teden dni. Novoimenovani minister za javna dela, Mi-lorad Vujičić, je danes dopoldne prevzel svoje posle. Politični krogi kažejo veliko zanimanja za veliko politično zborovanje, ki ga bo priredila SDS v nedeljo v Bosanskem Novem, kjer bo Svetozar Pribi-čević pojasnil stališče Samostojne demokratske stranke do nove vlade. Popoldne od 5. do 7. ure se je vršila prva seja nove vlade, ki je razpravljala o razdelitvi dela. Po seji je Stjapan Radić povedal novinarjem, da je ministrski svet razpravljal o bodočem delu. Sklenjeno je bilo, da bo ^mel ministrski svet vsako sredo politično sejo, vsak petek poslovno sejo, četrtek pa bo dan interpelacij; te tri dni v tednu morajo vsi ministri biti v Beogradu. Delovni čas v vseh ministrstvih je od 8.—12. ure dopoldne in od 3.SI ure popoldne. Za prihodnjo sejo morajo vsi ministri predložiti predsedniku vlade vse zakonske predloge svojih resortov. Ne-sporazumljenja ali spore, ki bi even-tuelno nastali v vladi, bodo reševali ministrski nredsednik, pravosodni in prosvetni minister. Vlada bo skrbela za depolitiziran je .uradnikov in bosta v to svrho dodeljena predsedništvu vlade dva višja urada. — Ministri so razpravljali tudi o 25. partiji proračuna glede neizplačanih državnih dolgov in glede zaostanka plač državnim uradnikom. Sklenjeno je bilo, da se ta stvar čimprej likvidira. Pafiić bo odpotoval v Montecarlo? BEOGRAD, 9. (Izv.) Razširile so se vesti, da je Pažić za 17. t. m. sklical sejo širšega glavnega odbora radikal, stranke, ter da je Pašić včeraj podpisal tozadevni poziv. Danes pa je bilo sklenjeno, da se ta seja odgodi za nedoločen čas. Predsednik vlade, Uzunović, ie bil popoldne delj časa pri Pašiću, ki bo te dni baje odpotoval iz Beograda. Pravijo, da bo Šel v Montecarlo. Novi občinski odbor v Trbovljah TRBOVLJE, 9. (Izv.) Včeraj se je vršila prva seja novoizvoljenega občinsk. odbora. Za župana je bil izvoljen socijalist Ignac Sitar, uradnik okrajne bolniške blagajne v Zagorju. Za podžupana delavec Gracer, komunist. Svetovalci pa so 4 socijalisti, 4 komunisti, 2 samost. demokrata in 1 pristaš SLS. Vstaja v Solunu BEOGRAD, 9. (Izv.) V Solunu je izbruhnila vstaja. Podrobnosti o nje vzrokih in o poteku Še manjkajo. BITOLJ, 9. (Izv.) Vstaji ▼ okolici Soluna še ni ponehala Dva jufcoslovenska potniška vlakcu ki sta Vozila iz Bilolja proti Solunu, so grške oblasti vrnile iz Larine v Bitolj. TUdI preko Gjevfcjelje je promet s Solunom ukkrian. Do Bitolja je sliflati moMo artilerijsko streljahje. ATENE, 9. (Izv.) Vstaji v okolici Soluna se ne pripisuje velik pomen, ker vstaja baje ni političnega značaja Vojna mornarica v Pireju je dobila nalog, da krene z največjo naglico proti Solunu. Povzročitelji vstaje bodo eksemplarično kaznovani. Semkaj je prišlo poročilo, ki pravi, da so uporniki zavzeli solunsko radiopostajo. Komandant solunske žandarmerije je baje prestopil na stran upornikov. Govori se, da je popoldne tudi skvadrilija aeroplanov prešla k vsta-šem. __ Votttve v Rusiji MOSKVA, 8. Za letošnje volitve v sovjetsko unijo vlada večje zanimanje kot doslej in je udeležba delavcev in kmetov pri volitvah mnogo večja. Doslej so znani rezultati volitev samo iz ruske sovjetske republike. V kmetske svete je bilo izvoljenih 823.704 poslancev, v mestne svete pa 77,176 poslancev. Število komunističnih poslancev je precej zrastlo. ___ Atentat mm rartepa notranjega ministra BERLIN, 0. Is Moskve poročajo, da je neki dijak izstrelil proti ljudskemu ko-mi^u-ju za notranje zadeve strel iz revolverja. Atentator, ki je s*n nekega bivšega funkcionarja carskega dvora, je bil aretiran. Mretovl mM m francoske finance Notranji minister Malvy demlsljonlral PARIZ, 9. Sinoči je notranje ministrstvo objavilo noto, v kateri je rečeno, da je minister Maloy podal ostavko na svoje mesto.. Pri tej priliki je Malvy v posebnem pismu na ministrskega predsednika Brianda obrazložil vzroke svoje demisije ter izrazil svoje prepričanje, da bi njegov nadaljni obstanek v vladi ne bil tej poslednji nobene koristi radi nasprotij, na katera je zadel v parlamentu na dan prečitanja programa sedanje vlade. Radi tega da je sklenil odstopiti, ker da smatra, da more bolj ko ristiti vladi kot navaden poslanec nego kot minister. V najkrajšem času bo sklican ministrski svet, ki bo proučil položaj ter izbral naslednika odstopivšemu notra^ njemu ministru. Za to mesto je Briand menda že določil sedanjega ministra za poljedelstvo senatorja Jeana Duranda, radikalnega socijalista, ki je menda že sprejel tostvarno ponudbo. Za ministra ^a poljedelstvo bi bil potem imenovan predsednik levih radikalov Victor Bo-rel. Medtem je danes popoldne finančna komisija senata začela pod predsedstvom Millieja Le Croixa proučevati predlog za finančni zakon in je že odobrila njega prvih 12 členov. To naglo delovanje komisije smatrajo politični krogi kot dobro znamenje za Pćretove finančne predloge. Iz Londona se potrjuje, da je angleški finančni minister Churchill izrazil željo, da bi se sestal z Raoulqm Peretom še pred prihodnjim sestankom angleškega parlamenta, ki je bil sklican za 16. t. m. Odgovor francoskega finančnega ministra je še neznan in na finančnem ministrstvu se zatrjuje, da bi bilo preuranjeno govoriti o kakem potovanju Pćreta v angleško prestolnico. Francosko-Spansko pogajanja z vodjo Rifancev Abd-El-Krimom PARIZ, 9. Uradna nota pravi: «Fran-coska in španska vlada proučujeta zadnje predloge Abd-el-Krima, ki je izrazil željo, da bi se sestal s pooblaščenimi francoskimi in španskimi odposlanci ter se pogajal ž njimi o pogojih za sklenitev miru. Pristojni krogi v načelu niso nasprotni temu predlogu vrhovnega poglavarja vstaških čet na bojišču ,v Maroku, v kolikor seveda ni pri tem prizadeta varnost Francije in Španije, ter so pripravljeni, da rešijo mirnim potom spor z Rifanci. Med vladama Francije in Španije so v teku razgovori za skupno in enotno postopanje na pogajanjih z Abd-el-Kri-mom, katera se bodo najbrže vršila v Rabatu. Francija in Španija pa si hočeta še pred sestankom z načelniki vstaških plemen zagotoviti za slučaj preloma pogajanj gotove strategične postojanke.» _ Plastiras obdolžen veleizdaje 500 tisoč drahem za njegovo glavo ATENE, 9. Vlada je v posebnem dekretu obtožila generala Plastirasa veleizdaje ter je razpisala 500.000 drahem nagrade onemu, ki ga ujame, in 250.000 drahem za onega, ki pripomore k njegovi aretaciji. Pangalos je izjavil, da ne veruje, da je general Plastiras prišel na grško ozemlje, če pa je to storil, bo gotovo prijet. # Stavka dijakov na Romunskem končana BUKAREŠT, 9. Predsedniki vseh dijaških organizacij so se domenili z notranjim ministrom ter proglasili včeraj konec stavke. Predavanja na univerzah se bodo nadaljevala 12. aprila. Samomor ruskega polkovnika PARIZ, 9. Listom poročajo iz New-Yorka, da je ruski polkovnik von Sta- chelberg, ki je v svetovni vojni poveljeval neki ruski diviziji, izvršil samomor. Obdolžen je bil tatvine; ko so prišli na njegovo stanovanje agenti, da ga aretirajo, je polkovnik požrl precejšnjo količino strihnina Trgovinska pogodba med Turčijo In Egiptom ANGORA, 9. Zastopniki Turčije in Egipta so podpisali trgovinsko pogodbo, ki je bila sklenjena med obema dr-drŽavama na podlagi reciprocitete. Francoski uspehi o SMJl Draži pobegnili v Palestino PARIZ, 9. Iz Bejruta javljajo, da sta dve francoski koloni, ki operirata na pobočjih gorovja Hermona, zopet zavzeli Bayas. Druži so pobegnili v Palestino, kjer so bili razoroženi. Pri tem so Francozi zgubili le enega mrtvega in 4 ranjene, medtem ko je sovražnik pustil na bojišču 204 mrtve in 250 ranjenih. Dopisnik agencije « Central Ne\v» v Damasku zatrjuje, da so druški vstaš1 napadli tovorni vlak 10 km daleč od Damaska ter odnesli ves tovor vlaka in ujeli 6 Železničarjev. Francoske čete so začele zasledovati vstaše. Gibanje proti Evropejcem v Indiji LONDON, 9. V predilnici v Kalkuti je neki evropski uslužbenec težko pretepel nekega domačega delavca, ki je potem za poškodbami umrl. V znak protesta je začelo štrajkati več tisoč de-lavcev-domačinov, ki so napadli Evropejce in štiri težko ranili. Oblast je poslala v predmestje Goruipore, kjer se vrse izgredi, močne policijske oddelke. Sedanje gibanje indijskega delavstva je naperjeno naravnost proti Evropejcem in je zelo nevarno. Eksplozija na ladji NEW OREANS, 9. Na neki ladji, k> je last družbe «Standard Oil Company» je včeraj popoldne prišlo do eksplozije. Ladjo so popravljali v neki ladjedelnici; delalo je na njej kakih 200 delavcev. Pet delavcev je mrtvih, 47 pa ranjenih. _ Prelom med Mehiko in Vatikanom NEYV-YORK, 9. Papeški nuncij Car-nani zapusti Mehiko in se odpelje v Ha-vano, ker je dala mehikanska vlada razumeti, da bi bilo najbolje, da zapusti državo. Amerika in sovjetska Rusija NEW-YORK, 9. Rockefellerjev pr telj Lee je poslal newyorški trgovir .zbornici pismo, v katerem predlaga, bi se sestavila posebna komisija, k proučila vprašanje priznanja sovjei Rusije. V pismu je rečeno, da se Evropa ne bo pomirila, dokler ne bo Rusija stopila v tesnejše stike z ostalimi narodi. Čeprav Lee naglaša, da je to samo njegovo osebno mnenje in prizadevanje, vendar stavljajo poučeni krogi njegovo pismo v zvezo s pogajanji, ki Se vodijo v Parizu med družbo »Standard Oil Company» in zastopniki ZSSR. Dela se na tem, da bi se «Royal Dutsch Com-pany» izključila od eksploatacije ruske nafte. Izjave Leea, ki niso nikakor v skladu z njegovim dosedanjim stališčem, so izzvale veliko senzacijo in pomenijo nod-.piranje senatorja Boraha v njegovi borbi za priznanje sovjetske Rusije. Tifus v Maroku TANGER, 9. Urojenci, ki prihajajo v Tanger, poročajo, da se je med rifov-skimi plemćni hudo razširil tifus. Mnogo ljudi je že umrlo za to boleznijo. Domačini pravijo, da je to kazen, ki jo je poslalo nebo nad Abd-el-Krima. Francozi so preskrbali, da se epidemija ne razširi tudi v njihovo cono. DNEVNE VESTI (Jsi civici Izčrpno je obveščalo naše časopisje svoje čitatelje o zakonu za likvidacijo in preureditev občinskih užitkov. O njegovi vsebini in pomenu za naše gospodarske prilike, ki se v tem oziru mnogo razlikujejo od onih v starih provincah že radi različnega zgodovinskega razvoja, se je razpravljalo tudi na več sestankih prirejenih na pobudo na-Sega političnega društva v raznih središčih Julijske Krajine. Kljub temu da se je storilo vse, kar je v danem položaju sploh mogoče, moramo ugotoviti, da vlada med našim ljudstvom še vedno velika nejasnost in vznemirjenost, ki se veča, čim bolj se bližamo G. junija, ko zapade rok za vložitev prijav. Ni se čuditi razburjenju, ker je še mnogo vaških načelnikov in tudi posameznikov, ki so v popolni nejasnosti, katere užitne pravice naj prijavijo, kako naj to storfe, katere dokumente je treba priložiti prijavi Itd. , t Da se temu odpomore in pomiri naše ljudstvo, se je odločilo ustanoviti «Zvezo društev upravičenih posestnikov v Julijski Krajini* s sedežem v Trstu, katere ustanovni občni zbor se bo vršil že v nedeljo kakor je razvidno iz spodaj obelodanjenega vabila. Da je zveza potrebna, o tem — mislimo — se ne bo razpravljalo že spričo zgoraj omenjenih dejstev kakor tudi z oziroin na okolnost, da je vsako organizirano delo mnogo smotrenejže, izdatnejše in cenejše kot pa drobljeno. Pri tem pa seveda ne smemo pustiti iz vidika, da velika važnost, ki jo ima za naše narodno gospodrastvo vprašanje občinskih užitkov, zahteva, da se vrši celo delo sistematično in čim enotnejše. Zato pozdravljamo idejo o ustanovitvi zveze in priporočamo našim čitateljem, da se udeležijo ustanovnega občnega zbora v čim večjem Številu. V naslednjem objavljamo še enkrat tozadevno vabilo. VABILO NA USTANOVNI OBČNI ZBOB •Zveza društev upravičenih posestnikov v Julijski krajini*, katari sa bo vriil v nadaljo dna 11. aprila 192t., ob 19. uri zjutraj v prostorih vla S. Francesco d'Assisl 2t/I. Na dnevnem redu je: 1) Poročilo pripravljalnega odbora, 2) Čitanje in odobritev pravil, 3) Volitve odbora, 4) Slučajnosti. Občnega zbora sa smejo udeležiti tudi zastopniki društev odnosno vaških zadrug, ki niso prijavila fta svojega pristopa k zvezi. J3DINOST* Trst, dne 10. aprila 1926. kakor tudi posamezniki, kf se zanimale za nadaljni razvoj za nafte kraje toli važnega ftopodarslcega vprašanja. FO pravilih, katera bodo predložena ustanovnemu občnemu zboru v odobritev, je namen zveze: a) varovati in braniti pravice do skupnega zemljišča upravičenih posestnikov. b) Skrb eti za enotno zastopstvo upravičeni astim, posebno tvidacijo in ure-svrho, da se doseže priznanje popolne svobodne in izključne lastninske pravice jusarjev do skupnega zemljišča. c) Zbirati tozadevne statistične podatke in preskrbovati članicam potrebne doku- . -__i__.-i j 1-i 1. < -I JI twa irlnfritov fl rijat v smislu kr. 924. d) Nasvetovati ali izvrševati po članic potrebna pravno-strokovna dela, ki se tičejo likvidacije in ureditve občinskih užitkov. Z ozirom na važnost vprašanja pričakujemo obilne udeležbe. Pripravljalni odbor. Kakina kazen zadeni otentottrko na HdssoIIoUo 7 Med drugimi vprašanji, ki jih je sprožil zadnji atentat na ministrskega predsednika Mussolinija, je zanimivo tudi to vprašanje. Odgovor na to vprašanje bi moral jlati sedaj veljavni italijanski kazenski zakon. Tako je tudi bilo v preteklosti. Napadi na osebe ministrskih predsednikov in ministrov, prizadejane jim telesne poškodbe in tudi umori izvršeni nad njihovimi osebami so se kaznovali prav tako kakor taka dejanja izvršena proti osebi kateregakoli drugega državljana. Po novem letu pa je izšel poseben zakon pod naslovom «svojstva in pravice načelnika vlade, prvega ministra in državnega tajnika.« Ta zakon vsebuje med drugim tudi posebne kazensko določbe za zaščito osebe ministrsk. predsednika. Cl. 9. tega zakona določa: «Kdor zagreši kako dejanje proti življenju, zdravju ali svobodi načelnika vlade se kaznuje z ječo najmanj petnajstih let, in če se namen doseže, z dosmrtno ječo (ergastolo). Kdorkoli z besedami ali dejanji žali načelnika vlade, se kaznuje z ječo ali zaporom od osmih do tridesetih mesecev in z globo od 500 do3000 lir.» Pod te določbe pade dejanje Violet Gib-son-ove, ako jo spoznajo za odgovorno za svoje dejanje. Kar se tiče odstavka, ki se nanaša na žalitev ministrskega predsednika, je znano, da se je vršilo že nekoliko tozadevnih procesov. Pred kratkim smo poročali v našem listu, da je bila neka klepetava ženska nekje v starih pokrajinah obsojena na 7 mesecev ječe in G00 lir globe, ker se je žaljivo izražala o ministrskem predsedniku. ___________ POJASNILO. Iz St. Petra na Krasu smo naprošeni, da objavimo v zvezi s poročili o roparskem napadu v Prestranku sledeče: «Josip Vil-har iz Št. Petra na Krasu ni bil aretiran, pač pa se je v*njegovem stanovanju izvršila preiskava. Ker pa se seveda pri njem ni našlo nič sumljivega, je bil le peljan, da ogleda mrliče. Sicer je spoznal svojega po-lubrata, a rekel je, da sam ne verjame, da je res on. Potem je bil takoj izpuščen». IZ URADA POLIT. DRUŠTVA »EDINOST* Ivan Čuk - črni vrh: Nimajo pravice do vojne pokojnine vdova, sorodniki ali invalidi Če imajo istočasno, ko vložijo prošnjo za vojno pokojnino pravico tudi do druge odškodnine ali pokojnine ali pa imajo obdavčljivih vkupnih zasebnih dohodkov, ki presegajo letnih Lit. 5000.—. Nadalje mora biti vojak edini podpiratelj ali vsaj potreben in glaven podpiratelj. Imamo Še tretjo bolj blago in širokogrudno koncepcijo, da so se po smrti vojaka znižala življenska sredstva v nemali meri. V Vašem slučaju bi morali notornostni akt, podpisan od 3—4 prič, kjer so opisane vse Vaše družinske razmere prav dobesedno tako, kakor ste nam jih javili v pismu Ta notornostni akt mora biti priložen re kurzu, kakor tudi odklonilni odlok naj se povrne. Rckurz je nasloviti na «Sezioni Tnite de!!a Corte dei Conti» in Roma. Rok je devetdesetih dni. Po preteku tega roka. postane odlok končnoveljaven. Fr. Nagode - Novlsvet: Ako ni drugih tebtnejših razlogov, s to motivavacijo ne morete se izogniti vojaški suknji. Vsi sposobni bratje služijo, seveda eden na enkrat. __Tajništvo. Društven« viill — D. K. N. Tommaseo, Trst. Danes ob 19.15 uri sestanek s predavanjem. Odbor. — Planinsko društvo priredi jutri v nedeljo 11. t. m. prvi pomladanski izlet na Ai tviže. Odhod z drž. kolodvora Sv. Andreja z vlakom ob 5.20 do Herpelj, odkoder peš na Artviže. Kosilo iz nahrbtnika. Povratek preko Naklega, škocjana v Divačo, od koder z vlakom v Trst. — «Tnristično društvo pri Magdaleni*. Kakor je že znano po notici, ki smo jo priobčili v četrtkovi «Edinosti» dne 8. t. m priredimo izlet v škocjansko jamo in sicer v nedeljo 11. t. m. Vsem članom in prijateljem društva javljamo, da je odbor turističnega društva določil kot zbirališče, prostor pred gostilno Miklavec (KaČun) pri Magdaleni Sp., odkoder bomo odšli točno ob 5.30 čez Katinaro, Bazovico, Lokev v Skocjan. Kosilo iz nahrbtnika. Vrnemo se z večernim vlakom iz Kozine. — Odbor. Iz triaikega življenja t ob listnic« 1» kako )• dobil Kako Jo to« J* Kmet Gregor Mrak iz Idrije je pride) predvčerajšnjim v nade mesto, da se vkrca za Ameriko, okoli 10. ure je krenil k izseljenskemu uradu p&roplovne družbe «Co-sulich» v ulici Milano, da predloži potrebne listine in poizve, kdaj se bo vkrcal. — Predno je stofrtl v urad, se je hotel Se prepričati, ali ima vse dokumente pri sebi. — Ko je s tem namenoih izvlekel iz žepa listnico, so se nenadoma zaleteli vanj trije navidezno pijani možakfurji in eden izmed njih mu je z naglo kretnjo spretno iztrgal listnico, v kateri je bil poleg raznih listin zadnji duhovnih iz naše sredine. — I kost je to! Zato fti čuda. da jO Jetofinji \ konocni pondelfek svapil toliko njih, blizu in daleč, da so prisostvovali novi sv. maSl, ki jo je daroval g. Ivo liftsnč. Vsi domačini so se potrudUj, da povzdignejo redko slovesnost: mnogo je pa pripomogla narava samo, ki je poslala krasen pomladni dan. — Omeniti motam tu predvsem cerkveno upravo, ki je poskrbela, da je kolikor mogoče okrasila cerkev, občino in naše fante in dekleta, ki so fcoatavili no- CtosDOdarsftvo. JERBJT&~ .. „ _ , U* zdiIAVL/enJa za llOJBRBJ^ Da je rudečica najbolj razširjena bolezen pri praličlh, temu bo gotoy0 pritrdil trpi večkfat ogromno SkJ? liki m |kvi in zvečer govor g. župnika radi n. ecimo takoj: večkrat je v ve v naš kfriet sam, ki ho6e 3 raznih mefietarjev ali kakih sam ozdraviti to nevarfto na domu. Naj opienfm tudi j^met si misli na ta način pri tunika A. v cerkvi ih to posebno waj Ur, ki bi jih moral potfosit zadnji del tega — one besede bi bilo treba fttfinozdravnika, pri * menteTupiske itd.: kiTluiijo za vjoiitev * Kateni j.jm,po.eg njnm muh Jadnji-dei ftga _ on, prijat v smislu kr. odloka zakona od 22. V.-»P~Tlj«n tudi znesek 7M lir Nato so se|vedno in vedno ponavljati trije pridapiči, ki so postali na mah trezni,; t nalogu ^)U8ti1!.v be*-_ Dvi sta jo udria proti ulici j Vsa slavnost našemu Ijud- fipozdravnik nos miruo spravil v svoj žep fozaravnika, pri tem pa težkih tisočakoV, katere orrehianca, kjer sta izginila v neko vežo,1 ubral kar je potekla v najlepšem redu1 ^a $e nafi kmet zave, kak kapital mu p tretji, ki je imel listnico, pa jo je ubral kar £ med na^i t živina in, ?ako P;- 1 J itli M-oir k1 blIa zel° potrebna mea nami is-'stavlja za njo rudečica, kadar se pojavi. UCI Iitivigui. toiuk, urAri0ct in hmtftkn Ihihprfin »a sl-a^a d «Q»4 nfaSi^ioraiM . JO so ga nesle pete po isti ulici navzgor, mr**, krenost ln bratska ljubezen ne bodi len se je spustil za njim, vpijoč naj Tebi d i prijateij _ novomašnik: vse grlo: «Primite tatu!« Na njegove klice srečo in zadovoljstvo na poti skozi življe- zgubi Vred-bi lahko Treba je tj^f'j nevarnost pred-i Kojično svetuiem nagemu kmetu, ki hoče imeti koristi od prašičjereje, sledeče: pik* dar n? Čakaj, da ti ^Dole prašiči, ampak oklici Živinozdra vijika, da jiU bo g6 pred (p/ofilaktiCho) cepil, če treba krat na leto. — O. Z. MOPRA GALICA ika kmetijska dražba v Trsta na-dospela angleška modra Brand», ter vabi naročnike, prej dvignejo, onim naročnikom, kateri so paro-iljate"V Železnici, šmo blago od- Ška kmetijska dražba v Trsta Olica forre bianca 19, tel. 44-39. ■■BMMH^lcmMIKUIBI MALI 06LA1I j \ sta prihitela dva policijska agenta, ki sta nje Spominjaj nas! — Bodi zdrav! stopila v vežo, kamor sta bila izginila uz-moviča. Ptička sta medtem zbežala po stopnicah do podstrešja, kjer sta si zamenjala jopiča, da bi ju ne spoznali, nato sta K. Materijalno škodo si naši praSiČjerejci ©EVLJARSKJ pomočnik., dobro izučen, se zmanjšajo lahko samo na ta: način, da k; sprejme takoj. Štančlč Ivan, Herpelje oboleli živini pokličejo takoj živinozdrav-nika in da ne poslušajo kvant. Tudi je ,, ■ treba našemu kmetu, ki hoče imeti ko->HI»A na prometnem kraju, pripravna za .risti od prašičjereje, sodobnemu Času odgovarjajoče orijentacije. Kako bolezen rudečica izgleda, to pač ftT. VID PRI VIPAVI. . Velikonočne praznike smo pri nas zado-joHhot^a^miimo"^l^isati^a*ulico^"kakor voljno preživeli. Bog nas je obdaroval s. da se ni nič zgodilo. Toda imela sta smolo, prekrasnim vremenom; sadno drevje je v ve vsak kmet Kadar se namreč pojavijo Ho sto v vp»i naiPtAlft ti» ficrtiit« ki sta i« i bujnem cvetju m narava v polnem spomla- razne rudeče lise, bodisi na vratu ali tre-aretir^.la Medtem ieneki^SRi' agen? po danskem oblačilu. Temperatura je bila že buhu in nogah, pri tem pa živina presta-kratkem 7astedo^niu^^iteMud^f^ skoroda previsoka in prav resno se bojimo, ne jesti in se opoteka, takrat naš kmet zlikovcT ^akole Mrak prišel zopet v ikh ^as preseneti kako neugodno vreme, ki tarna po vasi, da so mu prašiči zboleli. To, sest svoie listnice riikov?"^ bSi pa od?e^ *>i utegnilo uničiti vse naše nade, bogate 'pa bi bil ugodni moment za kmeta, da ta-j doni nakvest uro kersobiH spoznan iza letine, ki nam jih naiava letos tako razkoš- ko j pokliče živinozdravnika, ki bi vse po-i P^itSSaR B?.mota GalloH 34 1etneKa lKna obljubuje. Poljska, kakor tudi vinorej- trebno ukrenil, da prašiči ne poginejo. AnSon/ar ska obdelava gre še precej izpod rok, žalj Kako je treba zdraviti radettco? v^ iz T stl Po ttimanm so biU v^i trife cla se tupatam opaža občutno pomanjkanje . Nikakor ne z raznimi mrzlimi ofckladki' odvidpni v zanor delavnih sil. - Na nanoški cesti se prične] ali pa celo s polivanjem z mrzlo vodo, 1 !y kratkem zopet z delom in tako bo naš ampak je potrebno zdravljenje, če se je Tatinsko smola. trg zopet nekoliko oživel. — Tovarna Brun- bolezen že pojavila. Temu zdravljenju se Ko se je zasebnica Josipina Monti, sta- ner markira novo elektrifikacijsko traso pravi cepljenje. Da ie treba obolelega pra ---------° -x—4 —i— Tako bomo tudi mi po liča cepiti, tiči vzrok vsako obrt, 46 minut odaljena od železniške postaje Herpelje-Kozina, z polovico ie obdelanim zemljiščem, se da v najem radi selitve. Pojasnila do IG. t. m. v Tub-ljah št. 19, ali na postaji pri Sv. Ani, Ka-stelic. 500 v tem, da se bakcili' vendar enkrat deležni' rudečice nahajajo v krvi. Prašič ne oboli nujoča v uljci Riborgo Št. 3, včeraj zjutraj; Gorica-Postojna. mudila na dvorišču mestne zastavljalnice, dolgem čakanju se ji je približal neki mladenič ter ji iztrgal; zdrave in varne luči in tudi našim obra-; radi morebitne nepravilne hrane, ampak ročno torbico, v kateri je samotarilo kakih tom bo s tem pomagano. Želeti bi le bilo,! največkrat radi nečistoče, bodisi na sejmih 10 lir. Pa zlikovec ni prišel daleč z bornim | da se prebivalstvo v polni meri zaveda ln v vagonih (pri transportu) ali pa v uma-plenom; dohitel in aretiral ga je neki mest-' ugodne prilike ter da občina ukrene vse | zanih svinjakih. (Tudi v tem ozfru je treni stražnik, ki ga je odvedel na bližnji poli-, potrebno, tako pri okrepanju pogodbe, ka-,ba, da naš kmet uvidi, da Je živini po-cijski komisarijat. Mladi zlikovec, ki je kor tudi v vsakem drugem oziru, da osta- trebna čistoča. V naših krajih pa manjka 23-letni Silvij Delich, stanujoč v ulici Sor- neio interesi prebivalstva dovolj zaščiteni, še mnogo v tem oziru.) gente št. 6, je bil pridržan v zaporu. Od nas se poslavlja g. naduCitel^j Trošt z j K obolelim prašičem je torej treba takoj Pamoričakova nezooda družino. Po večmesečni suspenziji ga je .poklicati Živinozdravnika. Zakon zahteva, IC w . MX . „ "v*. Šolska oblast premestila v Košano. Bil je da jih cepi. če kmet ta moment zamudi 45-letni pomorščak Humbert Figa, bn a- b, dufca ^ z#lo med občani ' ali opusti, riskira, da mu bodo crknili vsi joč v Miljah št. 49, se je včeraj zjutraj spo- Dober VZffoiiteli in i2vrsten gospodar, ki je prašiči, a ne samo njemu, ampak tudi nje-taknil ob neko vrv na krovu parnika »Ita-i^« ^i.^t^i ^ vsem nadomestil vsako' govemu sosedu, kar se žalibog še prectj lsko šolo. Hvala Vam g.1 pogostoma dogaja po naših vaseh. je zelo nalezljiva bolezen tako . , . . . ... „ , - ^ u,a.»uuai .u pri Živini kakor tudi pri ljudeh in tu rav- no bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirur- novem mestu! 'j\o tiči vzrok, da toliko prašičev crkne 11a- gični oddelek. Naše društveno Življenje samotari, sko- šim kmetom. Da je temu res tako, hočem Nesrečne kokoši. ro da usiha. Naša nekdaj tako agilna «Slo Izgleda, da so se zlikovci povodom veli- ga» je po odhodu pridnega in požrtvoval konočnih praznikov navadili dobre kurje nega g. Lebana obmolknila. Da vendar je pečenke, ki jo sedaj kar ne morejo več po-, bilo nekoč toliko pridnih in zvestih «Slo- sosedu grešatj. Težko preizkušeni, nedolžni " * n J IVAN KAOIN, Gorica, P. Tommaseo 29 (Piazzutta), tovarna glasovirjev, harmonijev, orgel. Uglalevanje in popravljanje po najnižjih cenah, zajamčeno. Prodaja na obroke. Cenik brezplačno. 3<>5 SPREJME SE takoj v službo zanesljivega in poštenega mesarskega pomočnika s 5-letno prakso, dobro izvežbanega v sekanju in nakupovanju Živine. Plača dobra. Pojasnila naj se pošljejo na: J. Kavčič. paesar, Idrija. 499 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče, Govori slovensko, klavec, Via Giulia 21>. 480 POMLADNO ZDRAVLJENJE. Smilojod TrpoŠki sok izdelan v lekarni Castolla-novich. Trst via Giuliani 42. posebno priporočljiv za starejše proti poapnenju žil, revmatizmu in vsem drugim boleznim, ki izhajajo iz krvi, ker vsebuje joduro in je vsled tega Izborno čistilno in kre-pilno sredstvo. Popolno zdravljenje 6 steklenic. Steklenica stane I- 1J. Dobiva se samo v lekarni Castellanovich. 481 KOVAŠKI poldelavci se sprejmejo. Tovarna Fischer, Trst, Rojan, via Moreri 72. 495 p to je, 12. Vsi prašiči so bili cep-dobili «?punte». Nato ga ka na sredo so vtihotapili na vrt Emila'pesem in na odru videti odsev našega živ- skupaj ni nič pomagalo. V takem posto-Cucagna, stanujočega na Greti-Serbatoio. ljenja. Fantje pokoncu, dekleta na delo! panju je največji del vzroka sreče. Treba št 71 vlomili v kurnik ter odnesli pet re-j Zveza prosvetnih društev v Gorici vam je torej poveriti cepljenje izkušenemu ži-* - - -- — " *: -- pojde drage volje na roko. ; vinozdravniku, ki edini more biti zanesljiv Ti jenih čopk, vrednih 125 lir. Cucagna je javil tatvino orožnikom, kar mu bo pa najbrž prav malo pomagalo, kajti ob tej uri so njegove uboge kure skoro gotovo že storile žalostno smrt v kozici. SPORT S. D. «A drla* ČLANSTVO POZOR!! Prva in druga brezpogojno na igrišču v nedeljo ob 6. uri zjutraj! — Proti manjkajočim se bo disciplinarno postopalo. — Odbor istotako. — Polagamo na srce tudi suporterjem, da pridejo, ker bo zadeva nad vse važnal!! Tudi drugo Članstvo naj gotovo pride v — delavnih oblekah. Oboroženi naj bodo vsi z — lopatami. Pridite gotovo — A drla vas kliče. Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti MOZARTOVA OPERA «BOfiTJAN IN BOŠTJANA* ki jo uprizori danes min is jutri popoldne Pevsko in glasbeno druStvo ▼ Gorici, bo nadlle udeleieneem obilo niltka. Dejanje samo je zelo zanimivo, vloge pa so dobro naitndirane. _ Tudi prvi del programa je po svoji pestrosti privlačen in za Gorieo novost. Program traja okoli dve ari, ker zahteva opera sama nad eno nro. Predstavi pričneta obakrat točno ob napovedani ari; mod Izvajanjem vstop nI dovoljen. Vstopnico so v predprodajl ▼ Narodni knjigarni v ulici Cardned 7. KJE JE POVERJENI&TVO «ŽENSKE CA SVETA« ZA OORIftKO? naše goriško poduredništvo prihajajo udi naša mlekarna v zadnjem Času nejVeSčak v tem poslu, uspeva tako, kakor bi bilo želeti, in to naj-' ' več radi izgube svojega ustanovitelja pok. g. Antona UršiCa, _ ki je to podjetje tako vzorno organiziral. Vzroki neuspeha so različni; zdi se, da sedanje vodstvo ni na vrhuncu trgovske sposobnosti in bi bilo treba predvsem reorganizirati komercijel- Borzna poroCiSa* DEVIZE: T ESS Zobozdravnik Med. D. dr. D. Sordoi specijalist za ustne in zobne balezni perfekcljonfran na dunajski kliniki ordinira v TRSTU Uia M. R. Imbriani 16.1. (prej Via S. Giovrtani) od 9-12 ln od 3-7 321 es'3 Trst, 9 aprila AmtUrdam od 904.— do 1<>)0 — Belgija «d 9fi — do 9*.- ; Pari* 85 75 do 8b.25 London od 120,^0 do 120.97 ;NewYork o J 24.52 .do lt.9?; Španija od 350.— do 354.— ; Srica od no poslovanje zadruge po strogo zasebno- 4^9. _ do _ . Atene t»d 32.25 do o2.7hi Berlin gospodarskih principih. Nafla mlekarska |0d 591.— đo 5?«.- ; BukareJt od 10— do 10 6 ) zadruga Žal ne prenese konkurenčnega praga od 73.60 d« 73.50: Ograka od 0.0347 do tekmovanja v zadostni meri in so menda j 0.«ao0; Dunaj od — .360 do —.3^4; Zagreb od radi neugodnih razpetevalnih prilik, ki se, 43.75 do 43.95. ":{ je znatno Benočijsko obveznic« 71.--. VALUTE: Trst; 9. aprila. Avstrijske krone od C 0348 do 0.0352 : dinarji od 43.40 do 43.80; dolarji od2 »76 do 24.90: novd po 20 frankov od 93.— do 9«.— font gterling od 120.75 do 120.35. opažajo v nabavi jalni ceni, ki je znatno nižja od zasebne konkurence. Čut zadružne vzajemnosti je pri nas Se premalo razvit ,da bi se z manjšo nabavljalno ceno zasiguravala stalna kvota mleka, kljub diferencam konkurenčnih cen. Vzroki pa ležijo tudi na zadružnikih samih, ki se za par borih stotin pufiCajo zavajati v tuja podjetja z dvomljivo gospodarsko silo. V tem oziru bi bilo treba pač več solidarnosti in gospodarskega razumevanja. Zavedati se je treba, da je Sentvidska mlekarska zadruga, gospodarska institucija ter se mora kot taka znebiti vsake politične primesi in postati nekaka vseoMa dobrina. Bavnotako je pa tudi dolžnost občanov in * ~ " da podpirajo in §Ci- KRONE po L 2.10 komad Zlato, iiriijante. platio, 20-krooske zlate krnile kupuje in plačuje po naj višjih cenah Albert Povh — urarna Trati Via Mazzlnl 46 318 II lili neprestano ljudje povpraševat, kje bi lah-; ne samo zadružnikov, da podpu ko plaCali naroCnino za «2enski svet» terjtijo to važno napravo, ki tvori visok od-kje bi izvedeli razne podatke glede uredni-j stotek letnega dohodka po*ameznika. Zato ških zadev tega ženskega glasila. proč z maloduSjem, tako naenikakorna Opozarjamo zato vse goriSke naročnike drugi strani* na delo vsi, da ne propade in sotrudnike ..Ženskega sveta», da se dika in čast gomjevipavskega zadružni-lahko obračajo glede plačila naročnic. štva. NaroMt« In ilrtte „EDINOST" PODLISTEK širjenja lista, nasvetov, uredniških prispevkov itd. na goriško poverfanlfttvo •Ženskega svata* v ulici S. Otovannl it. 7, I. Gorica pri gdč. Fanici Obid; na tak način si prihrani marsikdo sitnost poštnih nakaznic in poštnega odpošiljanja. Zborniška pristojbina za L 192i Pri trgovsko in obrtni zbornici so postavljeni na vpogled do vštevši 17. t. m. glavni seznami za leto 1926 in dopolnilni za I. vrsto 1926 za leti 1924. in 1925. Morebitne pritožbe proti v seznanih določeni taksi se vlagajo na omenjeno zbornico v teku desetih dni. « . . . ^ ,T J . 4 Harbert je opozoril sopotnike tudi na Poglavja brez konca« Vedno ista pe- neko vrstoJ krasnih golobov s kovinsko ?em ° nesrečah, ki se dogajajo po naših bleščeCimi perotnicami. Nekateri so imeli krajih. Skoro bi bila doletela ista usoda osen gr^en na glavi, drugi so bili malega Oskarja Smidovega — in lahko bi „ knknr niil bil nesrečen vse svoje življenje. — Zato ZAHVALA Globoko ganjeni po tolikih dokazih iskrenega sočut ja o priliki izgube naše nepozabne Olge Vodopivec j se najsrčnejfie zahvaljujemo vsem, ki! so spremili ljubljeno pokojnico k večnemu počitku, zlasti pa vsem onim, ki so na katerikoli način pripomogli, da se je pogreb vršil tako slovesno. Brestovica, dne 7. aprila 1926. 448 iALUJOČI OSTALI. 44 7 APRILA novi teiall italijanščine, nemščine, » francoščine, angleščine, ■ španščine, slovenščine g za: prevajanje H trgovstvo in izpite ^ ŠOLA BERLITZ | Via Torre bianca N. 21 - Trst ss JULES VERNE: (4 a* Skrivnostni otok vedno isti opomin: Pazite stariši na otroke! __ SV. LUCIJA Jutri v nedeljo 11. t. m. se bo vršil pri nas zabaven večer na korist Šolskega za-vetništva. Bo tudi Šaljiva pošta in imenovala se bo kraljica večera. Po končanem sporedu prosta zabava. Vstopnina za moške L 7. Prireditev se bo vršila v Mikuževi dvorani. Začetek ob 20. uri. BOVEC. 2e je preteklo 50 let, odkar je bfl* zadnja nova maša, 50 let — odkar je bil posvečen odeti v lepo zeleno perje kakor njih sorodniki v Port-Maquarie. Toda težko jim je bilo priti do živega, ravnotako tudi vranam in srakam, ki so odletavale v celih jatah. Z enim nabojem svinčenih zrn bi jih bili lahko.na stotine pobili, toda naši lovci so bili oboroženi samo s kamenjem in policami. To preprosto lovsko orožje je bilo seveda zelo pomanjkljivo. Kako nezadostno ie bilo njih orožje, se je še jasneje pokazalo, ko Je skočila mimo njih skupina četveronožcev in se izgubila v goščavi. Te živali so hitele dalje v silnih skokih. Do trideset metrov visoko so se ganjale v zrak in so bila podobne lete-im sesavcem. Tako visoko so skakale in tako hitro so letele naprej, da so jih naši naseljenci zamenjavali skoraj z veverico. «To so kenguruji!» je vzkliknil Harbert. — Ali so te stvari užitne? je vprašal mornar. — O, v pari kuhane so boljše od naj-okusnejše divjačine! — ga je poučil poročevalec. Komaj je Gedeon Spilett izustil te mnogo obetajoče besede, sta Harbert in mornar stekla za kenguruji. Cir Smith ju je klical nazaj, toda zaman. Ravno tako zaman pa je bilo njuno zasledovanje te hitre div^l-čine, ki je imela prožnost gumijeve žoge. Po petih minutah sta se lovca upehala, živali pa so izginile v lesu. Tudi Top ni imel več uspeha od svojih gospodarjev.