Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo GeograFF 14 Onesnaženost zraka v Ljubljani Koncentracije dušikovih oksidov, ozona, benzena in črnega ogljika v letih 2013 in 2014 Matej Ogrin, Katja Vintar Mally, Anton Planinšek, Griša Močnik, Luka Drinovec, Asta Gregorič in Ivan Iskra Ljubljana 2018 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 1 6.11.2014 14:45:46 GeograFF 14 Onesnaženost zraka v Ljubljani Koncentracije dušikovih oksidov, ozona, benzena in črnega ogljika v letih 2013 in 2014 Odgovorni urednik: Darko Ogrin Recenzenti: Valentina Brečko Grubar, Igor Žiberna, Aljaž Plevnik Kartografi: Simon Koblar, Asta Gregorič Fotografi: Albert Kolar, Matej Ogrin, Valentina Pajk, Katja Vintar Mally Angleški povzetek: Jean McCollister Fotografije na naslovnici: Albert Kolar, Katja Vintar Mally Published by/Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Ljubljana University Press, Faculty of Arts), zanjo Roman Kuhar, dean of the Faculty of Arts/ dekan Filozofske fakultete in Aerosol d. o. o., zanj Griša Močnik, director/direktor Issued by/Izdal: Department of Geography/Oddelek za geografijo Design and layout/Oblikovanje in prelom: Jure Preglau First edition/Digital edition; Prva izdaja/e-izdaja Publication is free of charge. /Publikacija je brezplačna. Publication is available on/Publikacija je dostopna na: https://e-knjige.ff.uni-lj.si DOI: 10.4312/9789610600220 © University of Ljubljana, Faculty of Arts, 2018/Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2018 All rights reserved./Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javna objava, dajanje na voljo javnosti (internet), predelava ali vsaka druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, vključno s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki. Odstranitev tega podatka je kazniva. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=293639936 ISBN 978-961-06-0021-3 (epub) ISBN 978-961-06-0022-0 (pdf) Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 2 6.11.2014 14:45:46 Onesnaženost zraka v Ljubljani Koncentracije dušikovih oksidov, ozona, benzena in črnega ogljika v letih 2013 in 2014 GeograFF 14 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 3 6.11.2014 14:45:48 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 4 6.11.2014 14:45:48 GeograFF 14 Kazalo Uvod .........................................................................................................................................................7 1 Pregled literature ter raziskav o onesnaženosti zraka v Sloveniji in Ljubljani ...................................................................................................................9 2 Razvoj slovenske zakonodaje na področju varstva zraka ......................................... 15 3 Proučevanje prometnega onesnaževanja ozračja z difuzivnimi vzorčevalniki ......17 3.1 Tipi mestnega prostora ...............................................................................................................20 4 Vremenske razmere v času meritev z difuzivnimi vzorčevalniki ......................... 23 4.1 Vremenske razmere v Ljubljani v poletnem merilnem obdobju od 26. avgusta do 16. septembra 2013 .................................................................................23 4.2 Vremenske razmere v Ljubljani v zimskem merilnem obdobju od 15. januarja do 6. februarja 2014 ......................................................................................26 5 Rezultati meritev kakovosti zraka z difuzivnimi vzorčevalniki v Ljubljani poleti 2013 in pozimi 2014 ............................................................................... 31 5.1 Meritve dušikovega dioksida v poletnem merilnem obdobju 2013 .........................31 5.2 Meritve ozona v poletnem merilnem obdobju 2013 .......................................................42 5.3 Meritve dušikovega dioksida v zimskem merilnem obdobju 2014 ...........................45 5.4 Meritve benzena v zimskem merilnem obdobju 2014 ....................................................55 6 Primerjava rezultatov poletnega in zimskega merilnega obdobja ...................... 59 7 Ocena letne onesnaženosti zraka z dušikovim dioksidom v Ljubljani na osnovi podatkov poletnega in zimskega merilnega obdobja ............................ 65 7.1 Ocena letne onesnaženosti zraka z dušikovim dioksidom v cestnih koridorjih ....68 7.2 Ocena letne onesnaženosti zraka z dušikovim dioksidom v odprtem prostoru ob cestah .......................................................................................................................70 7.3 Ocena letne onesnaženosti zraka z dušikovim dioksidom v urbanem ozadju .......71 7.4 Ocena letne onesnaženosti zraka z dušikovim dioksidom v prečnih profilih .........72 8 Onesnaženje zraka s primarnimi onesnaževali v Ljubljani – določanje virov z aethalometrskimi meritvami črnega ogljika ............................. 79 8.1 Merilna metoda in meteorološki podatki.............................................................................80 8.2 Vremenski pogoji v času meritev črnega ogljika v Ljubljani med 14. januarjem in 14. februarjem 2014 ..........................................................................82 8.3 Koncentracija črnega ogljika v Ljubljani med 14. januarjem in 14. februarjem 2014 ................................................................................................................84 8.3.1 Časovno spreminjanje koncentracij črnega ogljika in določanje virov .................85 8.4 Krajevna porazdelitev koncentracij črnega ogljika ...........................................................96 9 Sklepne ugotovitve na podlagi opravljenih meritev .................................................... 97 Summary .......................................................................................................................................... 101 Viri in literatura ....................................................................................................................................... 107 Seznam preglednic ............................................................................................................................... 112 5 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 5 6.11.2014 14:45:48 Onesnaženost zraka v Ljubljani Seznam slik ............................................................................................................................................... 114 Stvarno in imensko kazalo ................................................................................................................ 117 6 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 6 6.11.2014 14:45:48 GeograFF 14 Uvod Sodobne družbe si brez prometa ne znamo več predstavljati. Med prometnimi podsi- stemi pa je v gospodarsko bolj razvitem svetu, kamor uvrščamo tudi Slovenijo, moč- no prevladujoč cestni promet. Cestni promet je v zadnjih 20 letih v Sloveniji doživel (ne)sluten razmah, kar se kaže v hitri rasti motorizacije in zato v vse večjem obsegu cestnega prometa. Osebni avto ni več družinsko prevozno sredstvo, pač pa vse bolj osebno prevozno sredstvo, saj ima vse več družin dve ali celo tri osebna vozila. Potrebe po osebni mobilnosti zelo hitro naraščajo in so večinoma posledica spreme- njenega življenjskega sloga in družbenih trendov, ki te potrebe še dodatno povečujejo. Dnevna ali vikend potovanja v sto in več kilometrov oddaljene kraje so tudi v Sloveniji postala nekaj vsakdanjega, povečuje pa se tudi število dnevnih migrantov iz bolj oddaljenih krajev v zaposlitvena središča. Razvoj cestne infrastrukture (avtoce-stni križ) in izrazita prevlada vlaganj v cestno infrastrukturo tak promet spodbujata, k temu pa prispevajo tudi finančni ukrepi pri politiki osebnih prejemkov, ki omogočajo ugodno financiranje osebnega prevoza na delo. Poleg uveljavljenega prepričanja, da je avto v Sloveniji »statusni simbol«, ne moremo mimo resnice, da ob sedanjem stanju javnega prevoza in temu primerni prometni politiki osebni prevoz omogoča konkurenčnost na trgu delovne sile in enakovredno vključevanje v družbo. K temu prispeva tudi razpršena poselitev Slovenije. Zato se ljudje, ki avtomobila ne morejo voziti ali kupiti (mladoletni, invalidi, upokojenci, socialno šibki idr.), praviloma težje vključujejo v družbene strukture, saj v družbi, ki spodbuja mobilnost, nimajo enakih možnosti, družba (država) pa jim jih ne zagotavlja. K porastu osebnega prometa je prispeval tudi razvoj turizma v Evropi, saj smo vsako leto priča že kar tradicionalnim »selitvam narodov« – poleti proti sredozemski obali, pozimi pa proti Alpam. V Sloveniji se poleti srečujemo z izrazitimi tokovi mednarodne-ga osebnega tranzitnega turističnega prometa, ko se turisti predvsem iz Italije, Avstrije, Nemčije, Nizozemske, Češke, Slovaške in Madžarske množično selijo na hrvaško obalo, nemajhen delež prometnih tokov proti jadranski obali pa povzročamo tudi Slovenci. Poleg osebnega prometa je veliko breme za ceste in okolje tudi tovorni promet, pa naj gre za tranzitni tovorni promet, ki je posledica mednarodnih blagovnih tokov, ali pa za lokalni oziroma regionalni tovorni promet, ki skrbita za prevoz storitev in blaga med mesti ter kraji znotraj države. Hitra rast storitvenih dejavnosti, zlasti trgovine, je nadomestila upad in selitev industrije tako v Sloveniji kot tudi v Evropi. Liberalizacija trgovine in politika enotnega trga ter prost pretok blaga, ljudi in kapitala so temeljna načela delovanja Evropske unije. Na področju tovornega prometa je zelo pomembno – ter okoljsko in socialno neugodno – neupoštevanje dejanskih stroškov tovornega prometa, pri čemer mislimo predvsem na zunanje stroške. Najbolj potraten izmed načinov tovornega prometa pa je ravno cestni tovorni promet. Podcenjenost dejan- skih stroškov močno vpliva na ekonomsko upravičenost tega prometnega podsiste- ma in posledično porast tovrstnih prometnih tokov v vsej Evropi v zadnjih desetletjih do začetka gospodarske krize. 7 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 7 6.11.2014 14:45:48 Onesnaženost zraka v Ljubljani Posledice naraščajočega prometa so vidne tudi v pokrajini, pri čemer vseh niti ne opazimo. Poraba prostora za velika parkirišča, nove in širše ceste, mestne obvoznice in velike garažne hiše so samo najočitnejši znaki. Pritisk prometa na prostor se kaže tudi v vse pogostejšem prometu v neposeljenih območjih, kjer skromna infrastruktura ne zadostuje obremenitvam v prometnih konicah. Hrup s cest se je zaradi naraščanja prometa močno povečal in marsikje v poseljenih območjih so protihrupne ograje že nujne. V mestih je soočanje s hrupom še težje, saj je gostota virov precej večja. Poleg hrupa je pri prometu zelo pomembno tudi onesnaževanje ozračja. Ob majh- nih obremenitvah je razmeroma nepomembno, čeprav je odvisno tudi od strukture prometa, starosti vozil in nekaterih drugih dejavnikov. S povečanjem obremenitev pa postaja kakovost zraka v okolici cest problematična. Če k temu dodamo še dejavnike, ki zmanjšajo samočistilne sposobnosti ozračja v okolici cest, kot so gosta pozidava ali temperaturni obrat, se negativni učinki prometnega onesnaževanja še okrepijo. Prometno onesnaževanje ozračja v Sloveniji še ni ovrednoteno glede na dejanske učinke, ki jih povzroča. V zadnjih letih v ospredje problematičnih onesnaževal vse bolj vstopajo delci, ki ob dušikovih oksidih, lahko hlapnih ogljikovodikih in ozonu števil-nim ustanovam povzročajo velike težave pri zagotavljanju evropskih meril kakovosti zraka. Uporaba difuzivnih vzorčevalnikov je pomembna pri vrednotenju prostorskih vplivov prometnega onesnaževanja, saj omogoča vpogled v prostorsko razporeditev onesnaževal, kot so dušikov dioksid, benzen in ozon. Aethalometrske meritve črnega ogljika pa so poleg stopnje onesnaženosti s črnim ogljikom pokazale tudi strukturo njegovih virov, kar je pri sprejemanju ukrepov sanacije zelo pomembno. Knjiga se posveča vidiku prometnega onesnaževanja ozračja in onesnaževanju s črnim ogljikom; je na neki način nadaljevanje knjige »Prometno onesnaževanje ozračja z dušikovim dioksidom v Ljubljani« iz leta 2008. Posveča se rezultatom meritev z difuzivnimi vzor- čevalniki poleti 2013 in pozimi 2014, zimskim meritvam pa smo dodali še meritve črnega ogljika. Delo je rezultat dveh sprva ločenih raziskav, ki pa sta se povezali z namenom skupne predstavitve stanja kakovosti zraka v Ljubljani. Predstavljeni so rezultati meritev v okviru projekta Toplotni otok mesta (UHI), katerega naročnik je bila Mestna občina Ljubljana, partner Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, izvajalec pa Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v sodelovanju z Agencijo Republike Slovenije za okolje. Na tem mestu gre iskrena zahvala za pomoč zvestim pomočnikom pri terenskem delu projekta, študentom geografom Nejcu Bo-bovniku, Petri Udrih, Valentini Pajk ter Simonu Koblarju. Projekt je bil izveden v okviru programa Srednja Evropa (Central Europe) in ga je prek Evropskega regionalnega razvojnega sklada (European Regional Development Fund) delno financirala tudi Evropska unija. Drugi del knjige pa predstavlja raziskava raziskovalcev podjetja Aerosol in Laboratorija za raziskave v okolju Univerze v Novi Gorici. Natis knjige so podprle Agencija Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost, Mestna občina Ljubljana in Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. 8 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 8 6.11.2014 14:45:49 GeograFF 14 1 Pregled literature ter raziskav o onesnaženosti zraka v Sloveniji in Ljubljani Slovenija zaradi svoje zavetne lege sodi med neprevetrena območja in med nepre- vetrena sodi tudi večina slovenskih mest. Izjema v tem pogledu so le obalna mesta. (Ogrin in sod., 2012) Tudi Ljubljana sodi med neprevetrena mesta, kjer ni stalnih moč- nejših vetrov, kar povzroča slabše samočistilne sposobnosti zraka. Ker leži v kotlini, so temperaturne inverzije ob radiacijskem vremenu pogoste in izrazite (Ogrin, 2010). Zaradi zgoščevanja dejavnosti in poselitve se je kakovost zraka v Ljubljani po drugi svetovni vojni slabšala. V 60. letih 20. stoletja je bila, po ugotovitvah meteorologa Paradiža (1970), med najslabšimi na svetu. V 70. letih prejšnjega stoletja se je Ljubljana uvrščala med mesta z najbolj onesnaženim zrakom v Sloveniji (Špes, Lampič, Smrekar, 2000), saj jo je pestila zlasti onesnaženost z žveplovim dioksidom, ki se je v 80. letih začela hitreje zmanjševati, v drugi polovici 90. let in v prvih letih po letu 2000 pa so koncentracije žveplovega dioksida po zaslugi zamenjave energentov in uveljavitve daljinskega ogrevanja upadle na raven, ki ne predstavlja ogrožanja (Ku- šar, Vintar Mally, 2004; Plut, 2007, str. 28–29). Podobno se je zmanjšala onesnaženost z žveplovim dioksidom tudi drugod po Sloveniji, a so postala problematična druga onesnaževala, kot so dušikovi oksidi, ozon in delci. »Prve sistematične meritve netopnih in topnih usedlin ter deleža CO v zraku, ki jih 2 je vpeljal Bojan Paradiž, segajo v leto 1957« (Hrček, 2014, str. 5). Že leta 1965 pa je Hidrometeorološki zavod SRS začel z občasnimi meritvami kakovosti zraka, ki so leta 1968 postale stalne. Sprva so merili onesnaženost z žveplovim dioksidom in dimom (Paradiž, 1970; cv: Palatinus, 2009). Leta 1984 je bil v Sloveniji vzpostavljen sistem analitičnega nadzorno-alarmnega sistema za merjenje onesnaženosti zraka (ANAS), kar je dodatno pripomoglo k poznavanju stanja kakovosti zraka v Ljubljani (Palatinus, 2009). Onesnaževanje ozračja v Sloveniji je bilo do 90. let 20. stoletja večinoma pogo-jeno s procesi energetike in industrije. Energetika je postopno prešla na čistejši način pretvorbe prek menjave energentov, vgradnje čistilnih naprav in povečane energet-ske učinkovitosti, medtem ko se je industrija prestrukturirala, del obratov pa je nehal obratovati. Okrog preloma stoletja se je postopno krepilo zavedanje, da v ospredje kot poglavitni vir onesnaževanja prihaja promet. Zaradi vse večjega zavedanja problematike onesnaževanja ozračja se je začelo krepiti znanje s tega področja, sprva na podlagi tujih študij, nato pa vse bolj tudi na podlagi domačega raziskovanja. Domačih del, ki obravnavajo prometno onesnaževanje ozračja, je kar nekaj; za ve- čino je značilen problemski pristop. Na eni strani so to učbeniki in ozaveščevalno gradivo, katerih poudarek je na širšem in bolj celovitem prikazu problematike prometnega onesnaževanja, na drugi strani pa gre za študije primerov, raziskave, ki se osredotočajo na posamezna območja in posamezna onesnaževala. Učbenik »Zrak in 9 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 9 6.11.2014 14:45:49 Onesnaženost zraka v Ljubljani onesnaženost. Del 1, Meteorologija« (Petkovšek, Vrhovec, 2000) je namenjen študentom Visoke šole za zdravstvo; v njem so razloženi osnovni fizikalni pojmi in procesi pri onesnaženosti ozračja ter meteorološki procesi, ki na onesnaženost pomembno vplivajo. Podobno, le da v manjšem obsegu, se v enem poglavju onesnaževanju ozračja posveča učbenik »Osnove meteorologije za naravoslovce in tehnike«, ki sta ga napisala Rakovec in Vrhovec (2000). Okoljskim učinkom prometa je deloma namenjeno tudi delo »Okoljski učinki prometa in turizma v Sloveniji« (2009) v okviru zbirke Geograff, kjer se v več poglavjih posveča mnogoterim učinkom prometa, tudi njegovemu vplivu na kakovost zraka. Z raziskovanjem prometnega onesnaženja se ukvarjal Lukan (2002), ki je v magistr- skem delu z naslovom »Možnosti zmanjšanja vsebnosti ozona v zraku zaradi emisij vozil v prometu« med drugim dokazal, da za učinkovito zmanjšanje koncentracije ozona ni dovolj samo zmanjšanje koncentracije njegovih predhodnikov, pač pa je pomembno z znižanjem koncentracij predhodnikov doseči tudi za nastanek ozona manj ugodno razmerje med predhodniki. Tako se lahko v nasprotnem primeru tudi zgodi, da kljub znižanju enega od predhodnikov (na primer dušikovih oksidov – NOx) koncentracija ozona celo naraste, če je razmerje med hlapnimi organskimi snovmi (VOC) in NOx za nastanek ozona ugodnejše. Z delci se je v študiji »Vpliv prometa na imisijo delcev« ukvarjala Bolte (2005), ki je poda-la pomembne ugotovitve na področju onesnaževanja ozračja z delci, kjer je glavni vir promet. Predstavila je tudi metodo za izračun izpustov in koncentracij delcev z emisij-skim modelom COPERT III in disperzijskim modelom Caline 4 ter na izbranem primeru ugotovila precejšnje ujemanje izmerjenih in modelsko napovedanih rezultatov. Študije o morebitnih vplivih prometa na ozračje ob gradnji novih cest so bile opravljene tudi v okviru Skupine za evalvacijo projektov v okolju (SEPO), ki so jih izvajali večinoma strokovnjaki Katedre za meteorologijo Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Tako so Rakovec in sodelavci (1988, 1989) opravili študiji z naslovom »Proučitev razširjanja onesnaženja zraka v Zgornji savski dolini po izgradnji avtomobilske ceste od Hrušice do Žirovnice« ter »Primerjava količine NOx in CO v zraku pri tleh zaradi prometa od Hrušice do Vrbe po obstoječi cesti oz. po avtomobilski cesti«. Pomembna študija, ki se je ukvarjala z vplivom prometnega onesnaženja na okoli- co, je bila opravljena leta 2000 na Hidrometeorološkem zavodu Republike Slovenije in objavljena pod naslovom »Tunel Golovec, meritve in ocena onesnaženosti vpliva prometa v tunelu na onesnaženost zraka v okolici«. Glavne ugotovitve avtoric ome- njene raziskave (Ciglar, Šprajcar, 2000) so bile, da je bila tedaj večina onesnaževal na portalu predora pod dopustnimi vrednostmi, močno presežene so bile le koncentracije dušikovih oksidov. Ker se je od leta raziskave promet skozi predor Golovec močno povečal, so narasle tudi koncentracije neposredno izpuščenih onesnaževal. Vpliv predorov na kakovost zraka na portalih predora je ugotavljalo tudi magistrsko delo z naslovom »Ekološki vidiki cestnih predorov« (Likar, 1995), ki je z disperzijskim modelom proučevalo širjenje onesnaženega zraka iz predora v neposredno okolico. Na področju prometnega onesnaževanja zraka velja omeniti tudi diplomsko delo »Onesnaževanje zraka zaradi prometa z motornimi vozili«, ki ga je napisala Gardina (2000). Delo temeljito prikaže negativne vplive prometnega onesnaževanja. Modelsko 10 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 10 6.11.2014 14:45:49 GeograFF 14 obravnavanje onesnaženja zraka je opisano v diplomskem delu in iz njega izhajajo- čem članku Žabkarjeve (2000) z naslovom »Preučevanje spreminjanja koncentracij SO 2 v Zasavju s pomočjo trajektorij«, v katerem dokazuje vpliv termoelektrarne Šoštanj na koncentracije žveplovega dioksida v okolici termoelektrarne Trbovlje. Modeliranje na področju prometa je opravil Lukan (2006), ki je z modelom MLuS 02 računal koncentracije onesnaževal. Prišel je do razmeroma dobrega ujemanja raču- nanih in izmerjenih koncentracij onesnaževal. Pred leti precej pereče prometno obre-menjevanje okolja s svincem pa je opisala Zupančičeva (1997), ki je raziskala onesna- ženost obcestnih prsti s svincem in ugotovila povečano onesnaženost zlasti znotraj desetmetrskega pasu ob cesti. V letu 2003 je v Ljubljani potekal projekt AIRPECO. Izvajala ga je Agencija Republike Slovenije za okolje, obsegal pa je meritve dušikovega dioksida, žveplovega dioksida, ozona in benzena z uporabo difuzivnih vzorčevalnikov ter meritve delcev. Ključ- ne ugotovitve za dušikov dioksid so bile, da je bila letna mejna vrednost (40 μg/m3) presežena predvsem ob cestah z gostim prometom in v zimskem času. Predvsem v zimskem času pa je bila letna mejna vrednost lahko presežena tudi v središču mesta. Enodnevne meritve troposferskega ozona na poletni dan so pokazale vpliv tega dne prevladujočega jugozahodnega vetra, ki je zrak z ozonom vred potisnil iz Ljubljane na severovzhod. Vrednosti so večinoma presegle 20 μg/m3, lokalno tudi 30 μg/m3. Inter-pretacija enodnevnih meritev je le informativnega značaja in je ne moremo primerjati z osemurno mejno vrednostjo. Porazdelitev koncentracije benzena v zunanjem zraku v Ljubljani je pokazala, da so najvišje koncentracije ob prometnicah, ki so pomemben vir benzena. Tam lahko koncentracije presežejo letno mejno vrednost 5 μg/m3. Za ostale predele mesta, t. i. mestno ozadje, so bile izmerjene vrednosti med 1,5 in 4 μg/m3. Podobno kot z benzenom in dušikovim dioksidom je bilo onesnaženje z delci najbolj kritično pozimi, ko je pogosto prišlo do preseganja dnevne mejne vrednosti 50 μg/m3. Pri žveplovem dioksidu izmerjene vrednosti niti pozimi niso presegale mejne vrednosti in so pokazale na nizko onesnaženost (Čemas, 2013, str. 3–6). V okviru projekta PEOPLE, ki ga je prav tako izvajala Agencija RS za okolje, so ugotavljali osebno izpostavljenost benzenu glede na prevoz v službo in po drugih oprav-kih. Osebne enodnevne prejete količine benzena so pokazale največjo izpostavlje- nost in tveganje pri kadilcih, visoko tudi pri uporabnikih osebnih vozil in javnega pometa, medtem ko so imeli najnižje vrednosti kolesarji in pešci (Čemas, 2013, str. 8). Istega leta je potekal tudi projekt SILAQ, katerega namen je bil oceniti onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 ter poiskati možnosti za zmanjšanje njihovih koncentracij. Slovenski partner projekta je bila Agencija Republike Slovenije za okolje, ki je med ključnimi ugotovitvami projekta izpostavila (Projekt SILAQ …, 2014): • največji vir delcev je emisija iz prometa, kar potrjuje ocene mnogih, da je cestni promet resna grožnja zdravju povsod tam, kjer ga je veliko; • izmerjene koncentracije delcev so bile najvišje na merilnih mestih tik ob prometni cesti (Ljubljana – Figovec, Domžale). Na teh merilnih mestih prevladujejo predvsem grobi delci, ki jih promet povzroča z mehanskimi učinki in vključujejo delce pnevmatik, ki se s časom odrgnejo in obrabijo, delce zavornih plošč, ponovno dvignjen prah s cest, pozimi sol in podobno; 11 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 11 6.11.2014 14:45:49 Onesnaženost zraka v Ljubljani • koncentracije delcev PM10 in PM2,5 so bistveno višje v zimskem obdobju, pri čemer je bilo izjema le merilno mesto Iskrba. To pomeni, da je ozračje pozimi zaradi večje stabilnosti prizemne plasti in slabšega mešanja še bolj ranljivo, izpostavljenost ljudi v mestih pa večja; • na merilnem mestu v podeželskem okolju − ozadju (Iskrba) so koncentracije PM10 in PM2,5 nekoliko višje v poletnem času; • delci so velik problem predvsem v mestnih središčih, kjer sta vzrok onesnaže- vanja promet in industrija. Glede na rezultate opravljenih študij imajo delci ne- gativen vpliv na zdravje ljudi, saj prodrejo globoko v pljuča. Nekateri fini delci so tudi kancerogeni, kar je prav tako odvisno od kemijske sestave (težke kovine, organske spojine); • problem je zelo majhno število meritev, ki so bile opravljene v zimskem in poletnem merilnem obdobju, saj bi na podlagi daljšega niza meritev strokovno lažje ovredno-tili dobljene rezultate. V Sloveniji manjka dolgotrajnih meritev v gosti prostorski mreži, ki bi zagotovile zanesljivejše podatke o onesnaženosti zraka z delci. V letih 2005 in 2006 je potekal projekt »Prometno onesnaževanje ozračja v Ljubljani znotraj avtocestnega obroča«, katerega nosilec je bil Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, partner pa Agencija Republike Slovenije za okolje. Z metodo difuzivnih vzorčevalnikov so bile opravljene meritve dušikovega dioksida, ozona (poleti) in benzena (pozimi) v najgostejši mreži do tedaj. Ključne ugotovitve raziskave so bile, da je v cestnih koridorjih zrak prekomerno onesnažen vse leto, kar zlasti velja za najbolj obljudene koridorje Slovenske ceste, ob vpadnicah, kjer ni zgoščevanja onesnaževal zaradi goste pozidave, pa onesnaženost zraka presega dovoljeno le tik ob cestah. Prvič se je tudi ugotavljalo prečne profile koncentracij ob cestah in ocenjevalo vpliv cestnega onesnaževanja glede na oddalje- nost od ceste (Ogrin, D., in sod., 2006; Ogrin, M., 2008). Cerkvenik (2012) je pozneje za leto 2009 ocenil deleže izpustov onesnaževal v Ljubljani in med drugim ugotovil, da je bilo kar 51,8 % trdih delcev in kar 60,4 % BTX (benzen, toluen in ksilen) prometnega izvora. Po letu 2000 se je okrepilo tudi civilno gibanje za trajnostno mobilnost, kar je posledica izrazite motorizacije Slovenije in s tem tudi Ljubljane ter naraščajočih problemov s porabo prostora, zastoji, energetsko neučinkovitostjo in seveda prometnim onesna- ževanjem. V okviru Koalicije za trajnostno prometno politiko so se združile nekatere nevladne organizacije in se vključevale v procese oblikovanja prometne politike tako na državni kot tudi na mestni ravni. V okviru te še vedno delujoče koalicije so svoja stališča podajali tudi številni strokovnjaki in odločevalci na neformalni ravni ter prek medijev vplivali na ozaveščanje javnosti. Tako je bil leta 2005 v Ljubljani organiziran posvet »Cestni promet in okolje v mestu Ljubljana«, katerega rezultat je bil tudi istoi-menski zbornik leto kasneje (2006). V njem so predstavljeni številni izzivi in problemi Ljubljane na področju trajnostne prometne politike, ki so jasno pokazali potrebo po celovitem in trajnostno naravnanem sistemu prometnega razvoja v glavnem mestu. V okviru projektov Civitas (2005–2012) je Mestna občina Ljubljana vzpostavila plat-formo znanj, izmenjave stališč in izkušenj ter prevetritev nazorov prometne politike in prometnega načrtovanja. 12 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 12 6.11.2014 14:45:49 GeograFF 14 Sliko onesnaženosti zraka v Ljubljani in Sloveniji nasploh močno dopolnjujejo tudi redne in občasne aktivnosti Agencije Republike Slovenije za okolje na področju kakovosti zraka. Od zime 1989/1990 izdajajo letna poročila o kakovosti zraka, v letih 2003 in 2010 pa so izdali tudi oceno kakovosti zraka v Sloveniji. S posebnimi študijami so opredelili vire delcev PM10 v Ljubljani, Celju, Mariboru, Novi Gorici, Trbovljah in Mur-ski Soboti, ukvarjali pa so se tudi z vplivom advekcije saharskega peska na koncentracije delcev v ozračju. Občasno opravljajo tudi meritve na posameznih problemskih območjih, kot na primer v zgornji Mežiški dolini, Zasavski dolini in Lovranu. 13 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 13 6.11.2014 14:45:56 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 14 6.11.2014 14:45:56 GeograFF 14 2 Razvoj slovenske zakonodaje na področju varstva zraka V Sloveniji je bilo varstvo ozračja prvič uzakonjeno leta 1975 s sprejetjem Zakona o varstvu zraka (Berce Bratko, Černič, 1986, str. 38). Tedaj so bili sprejeti predpisi in ured-be, ki so določili mejne vrednosti onesnaževal v zraku in izpustov iz tovarn ter drugih industrijskih obratov. Zakon je bil hkrati podlaga posodobitve in razširitve mreže merilnih mest onesnaženosti zraka po republiki in glavnem mestu (Berce Bratko, Černič, 1986; cv: Palatinus, 2009). Leta 1979 je Slovenija podpisala Konvencijo o čezmejnem onesnaževanju zraka na velike razdalje. S tem se je lotila problematike onesnaževanja iz visokih dimnikov. V okolici Ljubljane so v tem času prvič opazili poškodbe na gozdovih zaradi kislih padavin (Berce Bratko, Černič, 1986; cv: Palatinus, 2009, str. 2). Za območje Ljubljane je bil leta 1981 sprejet Odlok o varstvu zraka Mestne občine Ljubljana, ki je omogočil izredne ukrepe za zmanjšanje onesnaženosti zraka z žveplovim dioksidom in določil pogoje za razglasitev alarmantnih stanj (Hrček, Bonač, 1981; cv: Palatinus, 2009, str. 2). Šele leta 1990 je bila postavljena mejna vrednost koncentracije žveplovega dioksida v zunanjem zraku, ki je bila usklajena s smernicami Svetovne zdravstvene organizacije (Palatinus, 2009, str. 5), Mestna občina Ljubljana pa je leta 1996 zgradila svoj sistem meritev in ga poimenovala Okoljski merilni sistem (OMS), s katerim je v naslednjih letih redno merila tudi prisotnost dušikovega dioksida in trdnih delcev PM10 v zraku (Mestna občina Ljubljana, 2009; cv: Palatinus, 2009). Leta 2002 je bila zakonodaja ponovno prenovljena. Sprejeta je bila Uredba o žve- plovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku (2002), ki je znižala raven dovoljene mejne vrednosti SO in NO v zunanjem zraku. Prvič je v slo-2 2 venski pravni red uvedla tudi mejno vrednost za PM10 v zraku, vpeljala pa je tudi tako imenovano sprejemljivo preseganje (Palatinus, 2009, str. 2). Od vstopa v Evropsko unijo tudi v Sloveniji velja evropski pravni red, vključno s tistim na področju varstva zraka. V državah članicah velja enotna zakonodaja za področje okolja in varovanja zdravja ljudi na območju celotne skupnosti. Zakonodaja določa »mejne koncentracije onesnaževal, nad katerimi je ogroženo zdravje ljudi v naseljenih območjih ter ravnotežje naravnih ekosistemov. Države članice so dolžne izva- jati meritve onesnaževal, katerih metode, standardi kakovosti in minimalno število merilnih mest so prav tako predpisani z uredbami oz. pravilniki, podatke pa morajo poročati na Evropsko okoljsko agencijo ter tudi sproti obveščati domačo javnost o kakovosti zraka. V primeru prekoračitev mejnih vrednosti onesnaževal pa morajo dr- žave načrtovati in tudi izvajati ukrepe za izboljšanje razmer« (Bolte, Murovec 2013, str. 8). Osnova slovenske zakonodaje na področju kakovosti zunanjega zraka je Zakon o varstvu okolja iz leta 2004 z dopolnitvami (Zakon o varstvu okolja …, 2006). Zakonodaja s področja kakovosti zunanjega zraka, pomembna za onesnaževala, ki jih obravnavamo, je: 15 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 15 6.11.2014 14:45:56 Onesnaženost zraka v Ljubljani • Uredba o kakovosti zunanjega zraka (2011), • Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka (2011), • Sklep o določitvi podobmočij zaradi upravljanja s kakovostjo zunanjega zraka (2011), • Odredba o določitvi območij in razvrstitvi območij, aglomeracij in podobmočij glede na onesnaženost zunanjega zraka (2011), • Konvencija o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja, • Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (2007) s poznej- šimi dopolnitvami. S temi predpisi je določeno spremljanje posameznih vrst onesnaževal (potrebno število in vrste merilnih mest, gostota merilnih mest, referenčne merilne metode in izra- čunavanje vrednosti), pa tudi njihove mejne, ciljne, opozorilne in alarmne vrednosti ter izmenjava oziroma prikaz podatkov (Bolte, Murovec, 2013, str. 8). Preglednica 1: Mejne vrednosti za posamezna onesnaževala. Onesnaževalo 1 ura 3 ure 8 ur dan leto dušikov dioksid 200 (MV)1 400 (AV4) 40 (MV5) (μg/m3) 100 (SOP)1 26 (SOP6) 140 (ZOP)1 32 (ZOP7) za varstvo: zdravja zdravja zdravja benzen 5 (MV) (μg/m3) 3,5 (ZOP) 2 (SOP) za varstvo: zdravja ozon 180 (OV8) 120 (CV)2 40 (MV) (μg/m3) 240 (AV) za varstvo: zdravja zdravja materialov delci PM10 50 (MV)3 40 (MV) (μg/m3) 25 (SOP)3 20 (SOP) 35 (ZOP)3 28 (ZOP) za varstvo: zdravja zdravja delci PM2,5 28 (MV) = 25 (CV9) + 2,9 (SP10) (μg/m3) 12 (SOP) 17 (ZOP) zdravja za varstvo: 1 – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 6 – spodnji ocenjevalni prag (SOP) 2 – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu 7 – zgornji ocenjevalni prag (ZOP) 3 – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 8 – opozorilna vrednost (OV) 4 – alarmna vrednost (AV) 9 – ciljna vrednost (CV) 5 – mejna vrednost (MV) 10 – sprejemljivo preseganje (SP) Vir: Bolte, Murovec, 2013, str. 9. 16 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 16 6.11.2014 14:45:56 GeograFF 14 3 Proučevanje prometnega onesnaževanja ozračja z difuzivnimi vzorčevalniki Z vidika ugotavljanja prostorskih vzorcev onesnaženja se je že v predhodnih raziska-vah (Ogrin, D., in sod., 2006; Ogrin, M., 2008) kot primerna metoda za ugotavljanje kakovosti zraka izkazala uporaba difuzivnih vzorčevalnikov, zato smo jo uporabili tudi v raziskavi 2013/2014, ki je predstavljena v nadaljevanju, in s tem omogočili lažjo pri-merljivost rezultatov s predhodnimi preučitvami. Poleg ugotavljanja onesnaženosti z dušikovim dioksidom lahko s to metodo ugotavljamo tudi stopnjo onesnaženosti z ozonom, žveplovim dioksidom in benzenom. Metoda temelji na prenosu onesnaže- vala v vzorčevalniku s pomočjo molekularne difuzije. Difuzivni vzorčevalniki merijo prisotnost določenih snovi v zraku z metodo pasivnega vzorčenja, zato jih imenujemo tudi pasivni vzorčevalniki. To pomeni, da za dovajanje zraka vanje ne potrebujemo črpalke, pač pa so izpostavljeni na zraku v zunanjih pogojih. Stopnja vzorčenja je nadzorovana s stopnjo difuzije onesnaževala v zraku znotraj vzorčevalnika, določa pa jo Fickov zakon difuzije, kar pojasni ime vzorčevalnika. Slika 1: Palmesov difuzivni vzorčevalnik. (foto: M. Ogrin) V pričujoči raziskavi smo uporabili Palmesove vzorčevalnike (Slika 1), ki se uporabljajo pogosto, odkar so bili leta 1976 prvič preizkušeni in opisani (Palmes in sod., 1976). Gre za 7,1 cm dolgo cevko z notranjim presekom 0,71 cm2, ki ima na zaprtem koncu kovinsko mrežico, premazano z reagentom, ki deluje kot sorbent. Na enem koncu je cevka zaprta, na drugem pa v času meritev odprta. Skozi to odprtino v času vzor- čenja vstopa zunanji zrak in s seboj prinaša tudi onesnaževala. Ko onesnaževalo v cevki doseže membrano in reagira z reagentom, se pretvori v novo snov, ki ostane 17 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 17 6.11.2014 14:45:57 Onesnaženost zraka v Ljubljani na membrani. Tako je koncentracija onesnaževala, ki ga merimo, v neposredni bližini membrane vedno enaka nič, saj ga sorbent veže nase in spremeni. Zato se v cevki vedno, kadar je koncentracija merjenega onesnaževala vstopajočega zraka različna od nič, vzpostavi gradient koncentracije, ki zaradi molekularne difuzije povzroči tok molekul onesnaževala proti membrani z reagentom. Po koncu vzorčenja se vzorčevalnik zapre, membrane pa oddajo v kemijsko analizo, kjer se z ustrezno kemijsko analitsko metodo določi masa in posledično tudi povprečna koncentracija onesnaževala. Slika 2: Palmesovi difuzivni vzorčevalniki v zaklonu. (foto: K. Vintar Mally) Pri metodi merjenja z difuzivnimi vzorčevalniki velja izpostaviti nekaj njenih po-membnih prednosti (Ogrin, Vintar Mally, 2013, str. 58): • Fleksibilnost in praktičnost. Zaradi preprostega in hitrega postavljanja lahko vzor- čevalnike razmesti ena sama oseba. Vzorčevalniki in zakloni so lahki, majhni in ob zadovoljivi negi vzdržljivi. V enem dnevu jih lahko postavimo tudi več sto, kar močno poveča kakovost informacije o onesnaženosti zraka in omogoča tudi gosto prostorsko mrežo meritev. • Nizka cena. Ta omogoča večji obseg meritev in tako precej podrobnejše prostor- ske podatke o onesnaženosti, ki so lahko tudi osnova za kartografski prikaz one- snaženosti. Zaradi nizke cene lahko merilna obdobja pogosto ponavljamo in lažje prenesemo izgubo vzorčevalnika zaradi vandalizma. Na drugi strani je pri izvajanju meritev in interpretaciji rezultatov treba upoštevati tudi slabosti te metode (Ogrin, Vintar Mally, 2013, str. 59): • Manjša zanesljivost, ki je ocenjena do 30 % (Cox, 2003; Bush in sod., 2001), vendar pa so mnenja o zanesljivosti teh meritev deljena. Po zagotovilu proizvajalca vzor- čevalnikov Gradko International, ki analize tudi izvaja, je natančnost rezultatov analitske metode ±8 %. Napake vsakega merilnega obdobja lahko ocenimo in odpravimo z vzporednimi meritvami na referenčnih samodejnih postajah, kjer za čas trajanja meritev ugotovimo razlike med rezultati meritve z vzorčevalniki in av-tomatskim merilnikom. Ob predpostavki, da so bili zunanji pogoji vzorčevalnika 18 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 18 6.11.2014 14:45:58 GeograFF 14 na referenčni postaji dovolj podobni ostalim v okolici, lahko razmerje med refe- renčno vrednostjo in vrednostjo vzorčevalnika uporabimo kot faktor, s katerim korigiramo ostale izmerjene vrednosti. • S to metodo pridobljeni rezultati dajejo samo informacijo o povprečni onesnaženosti, ne pa tudi o maksimalnih, urnih, nekajurnih oziroma dnevnih vrednostih, na katere se nanašajo v zakonodaji določene mejne vrednosti. Metoda tudi ni pri- merna za spremljanje kakovosti zraka v realnem času, saj so rezultati na voljo z zamikom, in sicer šele po končani kemijski analizi vzorčevalnikov, kar lahko traja od nekaj dni do nekaj tednov. • Merjenje s Palmesovimi difuzivnimi vzorčevalniki je manj primerno za krajše obdobje; trajati mora vsaj nekaj dni, še bolje pa je, da traja od enega do treh tednov. Kjer so koncentracije merjenih onesnaževal nizke, težimo k daljšemu merilnemu obdobju, da je količina nabrane mase onesnaževala na membrani večja od praga zaznavanja v analitski metodi. Vzorčevalnike navadno izpostavimo v posebnih zaklonih (Slika 2), ki zmanjšajo turbu-lentnost v okolici vzorčevalnika in posledično tudi v njem. Morebitni vdor turbulence v cevko vzorčevalnika namreč vpliva na difuzijo in kvari kakovost rezultatov. Zaklone smo pritrdili na cestne svetilke, prometne znake, semaforje, hišne žlebove in podobna mesta. Vzorčevalniki ob cestah so bili izpostavljeni na višini okoli tri metre od tal, večinoma 0,5–3,0 m od roba cestišča, izjemoma tudi več. Merilna mesta so bila večinoma ob cestah, v parkih, ob ulicah v stanovanjskih soseskah in v območjih za pešce. Merilna mesta ob cestah so imela dve merilni točki, po eno na vsaki strani ceste. S tem smo se izognili vplivu vetra na razporeditev onesnaženosti, saj so ne glede na smer vetra onesnažen zrak s ceste vedno zaznali vzorčevalniki na vsaj eni merilni točki. Kot reprezenta-tivno vrednost takih merilnih mest smo uporabili aritmetično sredino rezultatov z obeh merilnih točk. Meritve dušikovega dioksida smo opravljali v nizih s tremi vzorčevalniki v enem zaklonu, kot vrednost koncentracije na vsaki točki pa smo izračunali aritmetično sredino dveh bližnjih koncentracij, pri tem pa izločili tretjo. Slika 3: Cestni koridor na Slovenski cesti pri merilni točki A Banka. (foto: M. Ogrin) 19 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 19 6.11.2014 14:45:59 Onesnaženost zraka v Ljubljani 3.1 Tipi mestnega prostora Mestni prostor je zelo heterogen, saj se v njem prepletajo številne dejavnosti, ki se lahko spreminjajo na kratke razdalje. Prav tako se lahko v mestu zelo razlikujejo tudi gostota, razmestitev in vrsta virov onesnaževanja, kar vodi v različno onesnaženost zraka posameznih mestnih predelov. Tudi raba prostora se v mestih spreminja na kratke razdalje, saj na razmeroma majhnem prostoru najdemo tovarne, trgovska sre- dišča, trge, parke, številne ustanove in seveda tudi številne prometnice. Zato je pri ugotavljanju spreminjanja onesnaženosti zraka znotraj mesta nujno postaviti gosto mrežo merilnih mest v različnih tipih mestnega prostora. V Ljubljani smo merilna mesta določili glede na tri predhodno opredeljene tipe mestnega prostora in še za posebno kategorijo prečnih profilov ob cestah: • Urbano ozadje. Za merilna mesta v urbanem ozadju velja, da na potek koncentra- cij viri ne vplivajo neposredno, pač pa z zamikom. Dnevna nihanja koncentracij onesnaževal so bistveno manjša kot ob cestah, kjer se kažejo nihanja v prometnih obremenitvah, povprečne koncentracije pa so nižje. Ta mesta so na območjih sta- novanjskih sosesk, parkov, vrtičkov in podobnih predelov ter so praviloma bolj oddaljena od večjih cest in drugih virov, ki bi neposredno vplivali na hod kon- centracij. Onesnaženost teh območij je posebej pomembna, ker se v njih ljudje pogosto in dlje zadržujejo, preživljajo prosti čas, tovrstne površine pa med ljudmi nasploh veljajo za mirne in manj onesnažene. Slika 4: Merilno mesto urbanega ozadja na Tugomerjevi ulici v Šiški. (foto: K. Vintar Mally) • Cestni koridorji. Cestni koridorji so posebna prostorska kategorija. Gre za utesnjene, gosto pozidane oziroma obzidane površine, navadno v mestnih središčih, kjer se vpadnice stekajo na trge in večja parkirišča ali pa vodijo na glavno cesto, ki poteka skozi mestno središče. V teh koridorjih je promet pogosto zgoščen, njegova hitrost pa zelo majhna. Čeprav imajo navadno manjše prometne obre- menitve od mestnih vpadnic na robu mesta ali obvoznic, je prometna zasede- nost teh površin visoka. Ker so samočistilne sposobnosti ozračja v koridorjih zelo okrnjene, so koncentracije primarnih onesnaževal večje. Na ozkih površinah v 20 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 20 6.11.2014 14:46:01 GeograFF 14 teh koridorjih se pogosto mudijo tudi pešci, bodisi na avtobusnih postajališčih bodisi na površinah za pešce, ne smemo pa pozabiti tudi na potnike v avtobusih in avtomobilih. • Merilna mesta v odprtem prostoru ob cestah. Meritve smo izvajali tudi ob vpad- nicah in drugih cestah izven koridorjev, da smo dobili vpogled v stanje kakovosti zraka oziroma njegove onesnaženosti z dušikovim dioksidom ob cestah, kjer ne prihaja do zgoščevanj onesnaževal zaradi topografije, onesnaženost pa je odvi- sna od prometne obremenitve in od hitrosti prometa po njih. Slika 5: Na stiku Linhartove in Vojkove ceste je pozidava dovolj razredčena in oddaljena od glavnih cest, da se onesnaževala iz prometa hitro redčijo. Merilno mesto uvrščamo v tip mest v odprtem prostoru ob cestah. (foto: K. Vintar Mally) • Profili koncentracij dušikovega dioksida ob cestah. Meritve z gosto mrežo me- rilnih točk omogočajo tudi ugotavljanje neposrednega vpliva cest na kakovost zraka, in sicer s pomočjo ugotavljanja spreminjanja koncentracij onesnaževal v prečni razdalji glede na cesto, ki je glavni vir onesnaževanja. To so tako imeno- vani prečni profili koncentracij, ki sicer niso poseben tip prostora. Spreminjanje koncentracij onesnaževal smo v prečnih profilih ob cestah ugotavljali le za dušikov dioksid. Raziskava je potekala v dveh tritedenskih merilnih obdobjih, in sicer v poletnem (od 26. avgusta do 16. septembra 2013) in zimskem (od 15. januarja do 6. februarja 2014). V obeh merilnih obdobjih so bile izvedene meritve onesnaženosti zraka z dušikovim dioksidom, v poletnem merilnem obdobju pa tudi meritve onesnaženo- sti z ozonom, medtem ko smo v zimskem merilnem obdobju namesto tega izvedli meritve koncentracij benzena. Meritve so potekale v vseh predhodno opisanih ti- pih mestnega prostora. 21 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 21 6.11.2014 14:46:02 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 22 6.11.2014 14:46:02 GeograFF 14 4 Vremenske razmere v času meritev z difuzivnimi vzorčevalniki 4.1 Vremenske razmere v Ljubljani v poletnem merilnem obdobju od 26. avgusta do 16. septembra 2013 V poletnem merilnem obdobju je prevladovalo spremenljivo vreme z le enim dalj- šim stabilnejšim obdobjem med 3. in 8. septembrom ter dvema kratkima obdobjema brez padavin med 29. in 31. avgustom ter 13. in 15. septembrom. Temperature so bile nekoliko pod dolgoletnim povprečjem za to obdobje. Največ padavin je padlo med 9. in 11. septembrom. Pri tako spremenljivem vremenu, kot je bilo v poletnem merilnem obdobju, se temperaturne inverzije pojavljajo redkeje, v tem letnem času pa je njihovo trajanje krajše kakor pozimi. 26. avgust (dan razmeščanja vzorčevalnikov) je bil v Ljubljani večinoma oblačen, rahlo vetroven in soparen, pojavilo se je nekaj manjših ploh, sredi dneva tudi močnejši nalivi. 27. avgusta je bilo večinoma pretežno oblačno, tudi z nekaj sonca, čez dan se je ogrelo do okoli 23 °C, prevladoval je veter južnega kvadranta. Tudi 28. avgusta je bilo Slika 6: Potek najvišje (Tmaks), najnižje (Tmin) in povprečne (Tpovp) temperature zraka ter količine padavin v poletnem merilnem obdobju na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad. Vir podatkov: Arhiv ARSO, 2013. 23 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 23 6.11.2014 14:46:02 Onesnaženost zraka v Ljubljani precej oblačno, padlo je nekaj dežja, čez dan pa je bilo le do okoli 20 °C. 29. avgust je bil po jutranji megli delno jasen in topel, 30. in 31. avgust pa sta bila pretežno jasna s temperaturami čez dan okoli 24 °C. 1. in 2. septembra je bilo zmerno do pretežno oblačno, a v glavnem suho s temperaturami do 20 °C, nato pa je bilo do 8. septembra večinoma sončno ali pretežno jasno in toplo. 9., 10. in 11. september so bili deževni, postopno se je ohladilo. 12. septembra je bilo zmerno do pretežno oblačno, a suho. 13. in 14. septembra je bilo suho in sončno, 15. in 16. septembra pa zmerno oblačno in večinoma suho. 17. septembra je dopoldne deževalo, nato se je zjasnilo. Analiza podatkov Agencije RS za okolje (Arhiv ARSO, 2013) je pokazala, da je bila srednja dnevna temperatura v poletnem merilnem obdobju v Ljubljani 17,4 °C, povprečna najvišja 23,0 °C in povprečna najnižja 13,0 °C. Čez dan je bilo najtopleje 3. septembra, ko se je ogrelo na 29,2 °C, najhladneje pa 14. septembra zjutraj, ko se je edinkrat v obravnavanem obdobju ohladilo pod 10 °C, in sicer na 8,7 °C. Od skupaj 22 obravnavanih dni je bilo 17 toplih dni, vročih dni ni bilo. Padavine so se pojavile v dvanajstih dneh, od tega je v desetih dneh padlo več kot 1 mm dežja. Skupaj je padlo 178,8 mm padavin, kar je razmeroma veliko in prekaša tako pov- prečno avgustovsko kot tudi povprečno septembrsko količino padavin v Ljubljani. V dveh dneh je padlo več kot 40 mm padavin, enkrat več kot 20 mm in še dvakrat več kot 10 mm. Sonce je sijalo povprečno 5,8 ure dnevno oziroma 126 ur v celo- tnem obdobju, kar ni pretirano veliko in je posledica spremenljivega vremena, ki so ga zaznamovale pogoste padavine in oblačnost. Na onesnaženost zraka bistveno vpliva tudi vetrovnost. Slika 7: Pogostnost vetra (%) po smereh v poletnem merilnem obdobju na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad. Vir podatkov: Arhiv ARSO, 2013. 24 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 24 6.11.2014 14:46:02 GeograFF 14 Preglednica 2: Pogostnost (%) in povprečna hitrost (m/s) vetra po smereh v poletnem merilnem obdobju na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad. S SV V JV J JZ Z SZ Pogostnost (%) 18,6 18,8 12,3 15,7 9,7 13,8 5,3 5,9 Povprečna hitrost 1,1 1,1 1,4 1,4 1,4 1,4 0,8 1,2 (m/s) Vir podatkov: Arhiv ARSO, 2013. Za Ljubljano in Ljubljansko kotlino je na splošno značilna slaba prevetrenost, pogosto se pojavljajo le lokalni vetrovi ob anticiklonalnem tipu vremena. V Ljubljani se ta učinek ponoči še nekoliko okrepi z učinkom mestnega toplotnega otoka. Za Ljubljano je značilna največja pogostnost severovzhodnika (ob anticiklonalnem tipu vremena in po prehodu hladne fronte) ter jugozahodnika (pred prehodom hladne fronte). Vendar je treba poudariti, da je severovzhodnik, ki je posledica anticiklonalnega vremena in učinka toplotnega otoka mesta, prisoten le v severnem in vzhodnem delu mesta, saj iz te smeri v mesto priteka hladnejši zrak iz okolice. Na južni strani mesta, na primer na Barju, pa ob takih situacijah piha veter južnih smeri, saj iz ohlajenega Ljubljanskega barja zrak odteka proti mestnemu središču (Jernej, 2000). Ta vzorec se je pokazal tudi v poletnem merilnem obdobju (Preglednica 2), ko je bil severovzhodnik najpogostejši veter s slabimi 19 % časa, skoraj enako pogostnost pa je imel v tem obdobju tudi severni veter. Skupaj s severozahodnim vetrom, ki je bil prisoten slabih 6 % časa, so vetrovi iz severnega kvadranta pihali 43 % časa. Vetrovi južnega kvadranta so pihali 39 % časa, vetrovi vzhodnega kvadranta 47 %, medtem ko z zahodnega le 25 % časa poletnega merilnega obdobja. Bolj vetrovni dnevi (povprečna hitrost vetra ≥ 1,5 m/s) so bili 9., 11., 14. in 17. september. V ostalih dneh je bila povprečna hitrost vetra manjša od 1,5 m/s, v dveh dneh celo pod 1,0 m/s (8. in 13. september). Povprečne hitrosti vetra so v Ljubljani praviloma majhne, le pred prehodom front in ciklonov ali ob njih ter ob nevihtah lahko za krajši čas piha tudi močneje. Za vse smeri velja, da njihova povprečna hitrost ni presegla 1,5 m/s; najšibkejši je bil zahodnik z 0,8 m/s, najmočnejši pa vetrovi južnega Slika 8: Vreme je bilo med poletnim merilnim obdobjem spremenljivo in že zgodnjejesensko. Merilno mesto na Zaloški cesti. (foto: K. Vintar Mally) 25 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 25 6.11.2014 14:46:04 Onesnaženost zraka v Ljubljani kvadranta in vzhodnik, ki so pihali s povprečno hitrostjo 1,4 m/s. Ti vetrovi so navadno znanilci prihoda fronte (južni kvadrant) ali pa pihajo po njenem prehodu (vzhodnik). Sklenemo lahko, da večjih in daljših vetrovnih obdobij v času poletnega merilnega obdobja ni bilo, hkrati pa tudi ni bilo ustaljenega in anticiklonalnega vremena s prisotnimi inverzijskimi stanji, ki bi bistveno bolj kot običajno slabšali kakovost zraka. 4.2 Vremenske razmere v Ljubljani v zimskem merilnem obdobju od 15. januarja do 6. februarja 2014 Vremenske razmere v zimskem merilnem obdobju so bile precej netipične za zimo. Celotno obdobje lahko delimo na dve različni obdobji. Prvih devet dni je bilo zelo toplo, večinoma oblačno in pogosto deževno, preostanek merilnega obdobja pa je bil znatno hladnejši, a tudi večinoma oblačen s precej pogostimi padavinami, sprva kot sneg, nato kot podhlajen dež in zmrznjen dež ter na koncu kot dež. 15. januarja je bilo večinoma oblačno in toplo z le nekaj manjšimi plohami. 16. januarja je zapihal jugozahodni veter, ostalo je večinoma spremenljivo oblačno in toplo. Proti ju-tru 17. januarja je začelo deževati in 17. januar je bil oblačen, deževen in topel. Deževno vreme se je nadaljevalo tudi 18. in 19. januarja, vmes so bila tudi obdobja brez padavin. 20. januarja je bilo večinoma oblačno in skoraj brez padavin, suh in tudi nekoliko svetlejši dan pa je bil 21. januar. Temperature so postopno padale, a je bilo 21. januarja še okoli 9 °C. Podobno, razmeroma toplo, večinoma oblačno in suho je bilo tudi 22. in 23. januarja, postopno se je hladilo. 24. januarja je hladna fronta prinesla občutno Slika 9: Potek najvišje (Tmaks), najnižje (Tmin) in povprečne (Tpovp) temperature zraka v zimskem merilnem obdobju na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad. Vir podatkov: Arhiv ARSO, 2014. 26 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 26 6.11.2014 14:46:05 GeograFF 14 ohladitev in sneg do nižin. V Ljubljani je zjutraj dež prešel v sneg, dopoldne je snežilo, popoldne pa so padavine slabele in sneg se je občasno mešal z dežjem. Snežna odeja v Ljubljani je bila tanka z debelino vsega od 2 do 5 cm. 25., 26. in 27. januarja je bilo suho in hladno s temperaturami okoli ledišča, nebo je bilo večinoma oblačno. 28. januarja je začelo rahlo snežiti, temperature so bile okoli ledišča ali malo pod njim. Podobno zimsko je bilo tudi 29. januarja, ko je še občasno rahlo snežilo, snežna odeja v Ljubljani pa je dosegla 9 cm. 30. januarja je bilo večinoma suho in hladno, zvečer se je od zahoda pooblačilo in naslednje jutro je začelo močneje snežiti. Snežilo je 31. januarja čez dan, v noči na 1. februar pa je sneg prehajal v dež ali leden dež. Začel je nastajati žled, ki se je debelil vse do 2. februarja zvečer, ko je v Ljubljani ponovno začelo snežiti, padavine pa so v noči na 3. februar večinoma ponehale. 3., 4. in 5. februar so bili večinoma oblačni s temperaturami okoli 0 °C, občasno je še rahlo deževalo. Podobno vreme je bilo tudi 6. februarja, ko je bilo malo nad 0 °C in se je že nakazovala prihajajoča odjuga. Prvih devet dni zimskega merilnega obdobja je bilo po vsej Sloveniji in tudi v Ljubljani zelo toplih, saj je povprečna dnevna temperatura po podatkih Agencije RS za okolje (Arhiv ARSO, 2014) znašala kar 7,4 °C, kar približno ustreza povprečni marče-vski temperaturi. Nato se je občutno ohladilo in temperature so padle na letnemu času primerno raven. Povprečna dnevna temperatura preostalega obdobja (14 dni) je bila –0,4 °C, povprečna temperatura celotnega obdobja pa 2,6 °C, kar je še vedno približno stopinjo nad običajnimi vrednostmi. Najvišja temperatura je bila 11,3 °C, in sicer 17. januarja, najnižja pa –3,2 °C 28. januarja. V merilnem obdobju smo imeli enajst hladnih dni in en ledeni dan. Padavin je bilo v obravnavanem obdobju precej (Slika 10). V Ljubljani jih je padlo kar 207 mm, medtem ko znaša 30-letno povprečje za januar in februar skupaj okoli Slika 10: Padavinske razmere v zimskem merilnem obdobju na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad. Vir podatkov: Arhiv ARSO, 2014. 27 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 27 6.11.2014 14:46:05 Onesnaženost zraka v Ljubljani 150 mm padavin in sta ta dva meseca navadno najbolj suha. A v obravnavanem ob- dobju zimskih meritev je bilo le pet dni povsem brez padavin, v petih dneh je padlo manj kot 1 mm padavin, v devetih dneh več kot 10 mm, v petih več kot 20 mm, en dan je imel več kot 30 mm padavin. Dni s snežno odejo je bilo 15, najvišja debelina snežne odeje je znašala 20 cm. Glede na precejšnje odstopanje od povprečja lahko sklenemo, da je šlo za netipične padavinske razmere. Tudi Sonce je v zimskem merilnem obdobju sijalo zelo kratek čas. 16 dni je bilo povsem oblačnih, v dveh dneh je Sonce sijalo manj kot eno uro, v štirih pa več kot eno uro, a manj kot dve. Le en dan je Sonce sijalo več kot dve uri. Povprečno število ur Sončevega obsevanja v Ljubljani znaša za januar 47 ur, za februar pa 87 ur, vendar je v zimskem merilnem obdobju v 23 dneh (od 15. januarja do 7. februarja) Sonce sijalo le 13 ur (Arhiv ARSO, 2014). Ker je šlo za pogoste prehode vremenskih front ali ciklonov, za ta čas tipičnih, dolgotrajnih in trdovratnih temperaturnih inverzij ni bilo. Preglednica 3: Pogostnost (%) in povprečna hitrost (m/s) vetra po smereh v zimskem merilnem obdobju na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad. S SV V JV J JZ Z SZ Pogostnost (%) 17,1 18,6 16,4 17,5 10,7 9,6 5,5 4,8 Povprečna hitrost 0,5 0,7 0,8 1,1 1,3 1,4 1,7 0,6 (m/s) Vir podatkov: Arhiv ARSO, 2014. Slika 11: Pogostnost vetra (%) po smereh v zimskem merilnem obdobju na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad. Vir podatkov: Arhiv ARSO, 2014. 28 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 28 6.11.2014 14:46:06 GeograFF 14 Vetrovne razmere v zimskem merilnem obdobju so bile v skladu z vremenskim do- gajanjem (Preglednica 3). Kar štiri smeri vetra so bile prisotne od 16,4 do 18,6 % obdobja meritev, in sicer je šlo za vetrove vzhodnega kvadranta in severnik. Ti vetrovi so bili tudi najbolj pogosti, medtem ko so bile ostale smeri precej manj prisotne – južni in jugozahodni veter okoli 10 % časa, zahodni in severozahodni pa le okoli 5 %. Povprečne hitrosti vetra niso bile velike; najmočnejši je bil v povprečju zahodnik s hitrostjo 1,7 m/s, jugozahodnik je pihal s hitrostjo 1,4 m/s, južni veter s hitrostjo 1,3 m/s, jugovzhodni pa s hitrostjo 1,1 m/s. Ostali vetrovi so imeli povprečno hitrost pod 1 m/s. Podatki o vetru v času zimskih meritev potrjujejo netipične vremenske razmere. Vetrov severovzhodnih in severnih smeri, ki so ob jasnih in mirnih nočeh tipični za meteorološko postajo Ljubljana Bežigrad, je bilo manj, kar pet od osmih smeri pa je bilo prisotnih več kot 10 % časa, kar potrjuje dinamičnost ozračja. Ker Ljubljana leži v kotlini, so povprečne hitrosti vetra razmeroma nizke. Sklenemo lahko, da je bilo vreme v zimskem merilnem obdobju netipično za zimske razmere v Ljubljani. Navadno je v tem obdobju v Ljubljani vreme mirno, hladno in razmeroma suho. Tokrat je bilo v prvem obdobju spomladansko toplo, ohladilo se je šele kasneje, a pravega mraza vseeno ni bilo, saj je bila najnižja temperatura le –3,2 °C. Temperaturne razmere same po sebi na kakovost zraka vplivajo manj kot padavine in vetrovnost. A višje temperature pozimi nakazujejo manj tipičnih inverznih stanj, ko je pri tleh najhladnejši zrak in se spodnje plasti zraka ne mešajo, predvsem pa povzroča-jo manj ogrevanja v stavbah, kar tudi povzroči nižje koncentracije dušikovih oksidov. Bolj na kakovost zraka vplivajo padavinske razmere, zlasti intenziteta in pogostnost padavinskih obdobij. Pogoste in razmeroma obilne padavine so v zimskem merilnem obdobju ustvarile netipične razmere tudi s tega vidika. Tudi vetrovnost je bila v skladu z ostalimi vremenskim parametri netipična. Anticiklonalnega tipa vremena praktično ni bilo, zato tudi ni bilo za mirno zimsko vreme tipičnega vzorca vetra, ko se oblikuje mestni toplotni otok. Vetrovi (glede na smer neba) so tokrat pihali bolj enakomerno, močnejšega vetra pa v skladu s kotlinsko lego ni bilo. 29 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 29 6.11.2014 14:46:06 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 30 6.11.2014 14:46:06 GeograFF 14 5 Rezultati meritev kakovosti zraka z difuzivnimi vzorčevalniki v Ljubljani poleti 2013 in pozimi 2014 5.1 Meritve dušikovega dioksida v poletnem merilnem obdobju 2013 V poletnem merilnem obdobju, ki je trajalo od 26. avgusta do 16. septembra 2013, smo na območju mesta Ljubljana opravili meritve onesnaženosti zraka z dušikovim dioksidom (NO ) in ozonom (O ). Meritve dušikovega dioksida so potekale na 108 2 3 točkah znotraj obroča mestne obvoznice, z izjemo meritev v prečnih profilih ob obvoznici, pri katerih se je polovica lokacij (8) nahajala tudi izven obvoznice. Merilna mesta za dušikov dioksid so bila umeščena v vse tri predhodno opredeljene tipe mestnega prostora (Poglavje 3.1.) in v tri izbrane prečne profile, v enem primeru (na lokaciji Filozofske fakultete) pa smo opravili meritve onesnaženosti na različnih višinah nad cesto, saj nas je zanimalo tudi vertikalno spreminjanje vpliva prometnega onesnaževanja z oddaljevanjem od tal (tj. več metrov visoko). Sočasno so znotraj obroča ljubljanske obvoznice potekale tudi meritve ozona na 18 različnih merilnih točkah. Meritve dušikovega dioksida so torej obsegale glavni del meritev kakovosti zraka v poletnem in zimskem merilnem obdobju. Dušikov dioksid sodi v skupino dušikovih oksidov (NOx), ki jo sestavljajo dušikov monoksid (NO), dušikov dioksid (NO ) in 2 tudi didušikov oksid (N O). V povezavi s prometnim onesnaževanjem največkrat 2 mislimo na dušikov monoksid in dušikov dioksid, pri čemer je treba vedeti, da kot produkt izgorevanja v motorjih vozil velika večina dušikovih oksidov pride v ozra- čje kot dušikov monoksid, ki pa potem hitro reagira v precej bolj obstojen dušikov dioksid. V mestih so dušikovi oksidi večinoma posledica prometnega onesnaževanja in proizvajanja toplote v toplarnah, lahko tudi procesov izgorevanja v termoe-lektrarnah. V svetu je približno 55 % izpustov NOx posledica prometa, v Sloveniji je ta delež leta 2007 znašal 56 %, medtem ko je cestni promet v Sloveniji istega leta povzročil 42 % izpustov NOx (Rode, 2009), leta 2011 pa 54 % (Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2012, 2013). V nadaljevanju predstavljamo rezultate meritev in izračunov koncentracij dušiko- vega dioksida, ki jih lahko smiselno primerjamo le z zakonsko določenimi letnimi mejnimi vrednostmi za varovanje zdravja (40 μg/m3 dušikovega dioksida), saj mej- ne vrednosti za dušikov dioksid niso določene za tedensko ali večtedensko obdo- bje (Poglavje 2.). 31 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 31 6.11.2014 14:46:06 Onesnaženost zraka v Ljubljani Slika 12: Merilne točke za dušikov dioksid in ozon v poletnem merilnem obdobju 2013. 89 23, 24 4. 4. km 88 4. 0.5 99, 1004. 4. 25, 26 0.25 21, 22 19, 20 17, 18 4. 103 P 4. 4. 4. P 38 4. 27 0 52, 53 4. 4. 39 4 28 29 33 . 4. 15, 16 32 4. 4. 4. 13, 14 37 4 11, 12 4 . 31 30 4. . 4. 4. 4. 36 oste 97, 98 4. 4. 4. 7, 8 93 M 9, 10 4. 34 4. 4. 54, 55 35 4. 4. 108 5, 6 107 4. 4.4. 50, 51 106 4. ove Jarše 90 4. N 92 4. 4. 3, 4 1, 2 4. 4. 3 48, 49 4. 105 91 in O 4 4. 2 2 . 56, 57 O O 4. eritev 89 94 23, 24 88 4. 4. 73 4. eritve N eritve N 4. 4. m m 4. ddelek za geografijo, FF, 2014 110 60, 61 58, 59 99, 100 4. 21, 22 19, 20 17, 18 25, 26 P 4 4 . . 4. 4. 103 109 4 4. 4. P . 4. 4. ejanska raba tal, 2013. 62, 63 38 4 27 Bežigrad . 4. 4. oblar; O 39 29 Trnovo Lokacije m 15, 16 4. 33 4. 4 28 . K 13, 14 37 4 . . 32 4. 4. 4. 4. 30 36 31 4. ospodarska javna infrastruktura, 2012; 4. 4. 97, 98 4. 4. 7, 84 9, 10 . 11, 12 4. 107 108 35 34 106 4. 4. 46, 47 4. 4. 5, 6 3, 4 artografija: S 101 4. 83 82 K ataster stavb; 2012. D 95, 96 © Vir podlage: G K 87 4. 4. 4. 4. 4. 84 4. 1, 2 65 64 67 66 a g n 4. 4. 44, 45 il 40, 41 o 4 o 4. L . i 4. 4 . 86 d n 71 4 70 69 68 72 . a Vič t s ožnik n e 4. ž Šiška R o M R km 102 4. 2 42, 43 4. Koseze 85 4. 1 ± 0.5 79 4. 78 77 4. 4. 4. 76 75 80 4. 74 81 0 32 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 32 6.11.2014 14:46:57 GeograFF 14 Preglednica 4: Merilne točke za dušikov dioksid v poletnem merilnem obdobju 2013. Št. Merilna točka** Št. Merilna točka Št. Merilna točka 1 Aškerčeva cesta 40 Tržaška cesta (Jadranska 79 Profil Vič – zahod 2 (Snežniška ulica) – sever ulica) – sever 2 Aškerčeva cesta 41 Tržaška cesta (Jadranska 80 Profil Vič – zahod 3 (Snežniška ulica) – jug ulica) – jug 3 Aškerčeva cesta (Trg 42 Tržaška cesta (Tbilisijska 81 Profil Vič – zahod 4 MDB) – sever ulica) – sever 4 Aškerčeva cesta (Trg 43 Tržaška cesta (Tbilisijska 82 Kolezija: Koseskega ulica MDB) – jug ulica) – jug 5 Aškerčeva cesta (FF) – jug 44 Celovška cesta (Slovenija 83 Murgle: Pod hrasti avto) – vzhod 6 Aškerčeva cesta (FF) – 45 Celovška cesta (Slovenija 84 Rožna dolina: Rutarjeva sever avto) – zahod ulica 7 Slovenska cesta (Kon- 46 Celovška cesta (Tivoli) – 85 Koseze ob PST pri bajerju gresni trg) – vzhod vzhod 8 Slovenska cesta (Kon- 47 Celovška cesta (Tivoli) – 86 Šiška: Tugomerjeva ulica gresni trg) – zahod zahod 9 Slovenska cesta (Nama) 48 Zaloška cesta 87 Šiška: Smrekarjeva ulica – vzhod (Grablovičeva ulica) – sever 10 Slovenska cesta (Nama) 49 Zaloška cesta 88 Tabor: Slomškova ulica – zahod (Grablovičeva ulica) – jug 11 Slovenska cesta (Figovec) 50 Zaloška cesta (Ulica bra- 89 Poljane: Zemljemerska – vzhod tov Rozmanov) – sever ulica 12 Slovenska cesta (Figovec) 51 Zaloška cesta (Ulica bra- 90 Kodeljevo: Ulica Jana – zahod tov Rozmanov) – jug Husa 13 Slovenska cesta (A Banka) 52 Zaloška cesta (BS) – sever 91 Vodmat: Potrčeva ulica – vzhod 14 Slovenska cesta (A Banka) 53 Zaloška cesta (BS) – jug 92 Moste: Rojčeva ulica – zahod 15 Slovenska cesta (Bavarski 54 Šmartinska cesta (BS BTC) 93 BTC parkirišče dvor) – vzhod – sever 16 Slovenska cesta (Bavarski 55 Šmartinska cesta (BS 94 Bežigrad: Ptujska ulica dvor) – zahod BTC) – jug 17 Resljeva cesta (Slomškova 56 Linhartova cesta (Fabiani- 95 Drenikova ulica (Aljaževa ulica) – vzhod jeva ulica) – sever ulica) – sever 18 Resljeva cesta (Slomškova 57 Linhartova cesta (Fabiani- 96 Drenikova ulica (Aljaževa ulica) –zahod jeva ulica) – jug ulica) – jug 19 Resljeva cesta (Komen- 58 Linhartova cesta (Vojkova 97 Tivolska cesta – sever skega ulica) – vzhod cesta) – sever 20 Resljeva cesta (Komen- 59 Linhartova cesta (Vojkova 98 Tivolska cesta – jug skega ulica) – zahod cesta) – jug 21 Resljeva cesta (Trubarjeva 60 Dunajska cesta (Stadion) 99 Trg OF (Avtobusna cesta) – vzhod – vzhod postaja) – sever 22 Resljeva cesta (Trubarjeva 61 Dunajska cesta (Stadion) 100 Trg OF (Avtobusna cesta) – zahod – zahod postaja) – jug 23 Poljanski nasip – vzhod 62 Dunajska cesta (Gos- 101 Tivoli (Jakopičevo podarsko razstavišče) sprehajališče) – vzhod 33 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 33 6.11.2014 14:47:03 Onesnaženost zraka v Ljubljani Št. Merilna točka** Št. Merilna točka Št. Merilna točka 24 Poljanski nasip – zahod 63 Dunajska cesta (Gos- 102 Rožnik podarsko razstavišče) – zahod 25 Poljanska cesta 64 Profil Barje – jug 1 103 Ljubljanski grad (Peglezen) – sever 26 Poljanska cesta 65 Profil Barje – jug 2 105 Gramozna jama (Peglezen) – jug 27 Ciril-Metodov trg 66 Profil Barje – jug 3 106 FF 2. nadstropje, Aškerčeva cesta 28 Mestni trg 67 Profil Barje – jug 4 107 FF vrh stavbe, Aškerčeva cesta 29 Stari trg 68 Profil Barje – sever 1 108 FF atrij, sever 30 Zoisova cesta (Breg) 69 Profil Barje – sever 2 109 ARSO 1* 31 Breg 70 Profil Barje – sever 3 110 ARSO 2* 32 Šuštarski most 71 Profil Barje – sever 4 33 Tromostovje 72 Nadvoz Celovška cesta 34 Cankarjeva cesta R1 73 Nadvoz Dunajska cesta 35 Cankarjeva cesta R2 74 Profil Vič – vzhod 1 36 Čopova ulica R1 75 Profil Vič – vzhod 2 37 Čopova ulica R2 76 Profil Vič – vzhod 3 38 Trubarjeva cesta (Prečna 77 Profil Vič – vzhod 4 ulica) 39 Adamič-Lundrovo 78 Profil Vič – zahod 1 nabrežje * Dva niza vzorčevalnikov na isti točki. **Na merilni točki z zaporedno številko 104 ni bilo izvedenih meritev. Poleg vseh navedenih merilnih mest smo v celotnem merilnem obdobju opravljali tudi meritve na merilni postaji Agencije Republike Slovenije za okolje (merilni točki ARSO 1 in ARSO 2), kjer smo postavili dva niza vzorčevalnikov (tj. trije vzorčevalniki na vsaki merilni točki), da smo dobili informacijo o točnosti meritev z vzorčevalniki in ustrezno korigirali rezultate. Za dušikov dioksid so bile meritve z vzorčevalniki v času poletnih meritev zelo natančne in so se od rezultatov merilne postaje ARSO razliko-vale za 5–7 %, kar je v rangu natančnosti, ki jo zagotavlja proizvajalec. Vse izmerjene vrednosti smo zato korigirali s faktorjem 1,05. Za zagotavljanje večje natančnosti meritev smo imeli tako pri meritvah ozona kot tudi dušikovega dioksida nekaj vzor- čevalnikov ves čas shranjenih in jih nismo izpostavili zunanjemu zraku. To so bili t. i. slepi vzorci, katerih laboratorijsko določene koncentracije smo tudi odšteli od izmerjene vrednosti. Te vrednosti so navadno zelo majhne, lahko celo pod stopnjo detekcije. Merilniki so bili nameščeni približno tri metre nad tlemi, praviloma na drogovih mestne razsvetljave ali semaforjih. Na merilnih mestih ob cestah je bila oddaljenost od ceste večinoma od 0,5 m do 3 m, zato se tudi v nadaljevanju podane vrednosti koncentracij onesnaževal nanašajo na to razdaljo od ceste. Na merilnih točkah v urbanem ozadju bližina najbližje ulice ali ceste ni toliko pomembna, saj na kakovost zraka vplivajo drugi dejavniki; te merilne točke bolj kažejo na splošno kakovost zraka v mestu oziroma na območjih brez večjih virov onesnaževanja v bližini (npr. v parkih, 34 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 34 6.11.2014 14:47:03 GeograFF 14 na poljih in v stanovanjskih soseskah). Na merilnih mestih prečnih profilov so bile razdalje večje in so navedene ob meritvah. Da se izognemo vplivu vetra, ki onesnaževala odnaša v eno smer, smo ob cestah merilnike postavili na vsako stran ceste in iz koncentracij obeh strani izračunali povprečno vrednost oziroma aritmetično sredino. Skupaj smo tako opravili meritve na 108 točkah, nato pa smo merilne točke, ki so bile postavljene v parih na obeh straneh ceste, združili v eno merilno mesto. Pri navaja-nju rezultatov bo uporabljen termin merilno mesto, pri čemer je merilno mesto ob cestah sestavljeno iz dveh točk (na vsaki strani ceste ena), v ostalih primerih pa gre za merilne točke. Tako smo ob združitvi rezultatov merilnih točk v parih ob cestah v času poletnih meritev dobili 81 različnih merilnih mest. 5.1.1 Meritve dušikovega dioksida v urbanem ozadju Za merilna mesta v urbanem ozadju velja, da na potek koncentracij viri ne vplivajo neposredno, pač pa z zamikom. Dnevna nihanja koncentracij onesnaževal so bistveno manjša kot ob cestah, kjer se odrazijo nihanja v prometnih obremenitvah, povprečne koncentracije pa so nižje. Ta mesta so na območjih stanovanjskih so- sesk, parkov, vrtičkov in podobnih predelov ter so praviloma bolj oddaljena od ve- čjih cest in drugih virov, ki bi lahko neposredno vplivali na hod koncentracij. Pozna-vanje onesnaženosti teh območij je zelo pomembno, saj se v njih ljudje pogosto in dlje zadržujejo, preživljajo prosti čas, tovrstne površine pa nasploh veljajo za mirne in manj onesnažene. V poletnem merilnem obdobju smo opravili meritve na skupno 27 različnih merilnih mestih urbanega ozadja (merilni mesti ARSO 1 in ARSO 2 sta na isti točki). Preglednica 5: Koncentracije dušikovega dioksida v poletnem merilnem obdobju 2013 na merilnih mestih urbanega ozadja. Merilno mesto Koncentracije Merilno mesto Koncentracije (µg/m3) (µg/m3) Tabor: Slomškova ulica 29 Poljane: Zemljemerska ulica 23 Breg 27 ARSO 2 23 BTC parkirišče 26 Bežigrad: Ptujska ulica 22 Ciril-Metodov trg 26 Gramozna jama 22 Stari trg 26 ARSO 1 22 Šiška: Smrekarjeva ulica 25 Kolezija: Koseskega ulica 21 Vodmat: Potrčeva ulica 25 Murgle: Pod hrasti 21 Tromostovje 25 Adamič-Lundrovo nabrežje 21 Trubarjeva cesta (Prečna ulica) 25 Šiška: Tugomerjeva ulica 19 Moste: Rojčeva ulica 24 Ljubljanski grad 19 Mestni trg 24 Kodeljevo: Ulica Jana Husa 19 Šuštarski most 24 Tivoli (Jakopičevo sprehajališče) 17 FF atrij, sever 24 Koseze ob PST pri bajerju 16 Rožna dolina: Rutarjeva ulica 23 Rožnik 15 35 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 35 6.11.2014 14:47:03 Onesnaženost zraka v Ljubljani Izmerjene koncentracije dušikovega dioksida so bile precej izenačene in so znašale od 15 do 29 µg/m3 (Preglednica 5), kar je precej pod letno mejno vrednostjo 40 µg/m3. Najvišje koncentracije smo izmerili v urbanem ozadju mestnega središča, kjer so te do-segle večinoma od 24 do 29 µg/m3. Pri tem je zanimivo, da so med temi površinami tako območja brez avtomobila kot tudi območja, kjer je vožnja z avtomobilom dovoljena. Manj kot 24 µg/m3 smo izmerili v nekaterih stanovanjskih soseskah izven središča oziroma na robu mesta (Murgle – ulica Pod hrasti, Kolezija – Koseskega ulica, Bežigrad – Ptujska ulica, Šiška – Tugomerjeva ulica, Kodeljevo – Ulica Jana Husa), pa tudi na Poljanah – Zemljemerska ulica, ki so še v središču mesta. Med merilnimi mesti z nižjo onesnaženostjo so tudi vse lokacije neposeljenih mestnih površin, kot so Rožnik, Pot spominov in tovarištva v Kosezah, park Tivoli in Ljubljanski grad, kar je dobra informacija za številne uporabnike teh območij. Slika 13: Po onesnaženosti z dušikovim dioksidom sodi območje Poti spominov in tovarištva ob Koseškem bajerju med najmanj obremenjena območja v Ljubljani. (foto: K. Vintar Mally) 5.1.2 Meritve dušikovega dioksida v cestnih koridorjih Cestni koridorji so posebna prostorska kategorija. Gre za utesnjene, gosto pozidane oziroma obzidane površine, navadno v središčih mesta, kjer se vpadnice stekajo na trge in večja parkirišča ali pa vodijo na glavno cesto, ki poteka skozi mestno središče. V teh koridorjih je promet pogosto zgoščen, njegova hitrost pa zelo majhna, in kljub temu da so prometne obremenitve navadno manjše kot na mestnih vpadnicah na robu mesta ter na obvoznici, je prometna zasedenost teh površin visoka. Ker so sa-močistilne sposobnosti ozračja v koridorjih zelo okrnjene, so koncentracije primarnih onesnaževal večje. Na ozkih površinah v teh koridorjih se pogosto mudijo tudi pešci, bodisi na avtobusnih postajališčih bodisi na površinah za pešce, ne smemo pa pozabiti niti na potnike v avtobusih in avtomobilih. 36 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 36 6.11.2014 14:47:04 GeograFF 14 Preglednica 6: Koncentracije dušikovega dioksida v cestnih koridorjih Slovenske, Aškerčeve, Poljanske in Resljeve ceste v poletnem merilnem obdobju 2013. Merilno mesto Koncentracije Merilno mesto Koncentracije (µg/m3) (µg/m3) Slovenska cesta (Nama) 72 Poljanska cesta (Peglezen) 49 Slovenska cesta (A Banka) – 60 Slovenska cesta (Kongresni trg) 47 vzhod Slovenska cesta (Bavarski dvor) 60 Aškerčeva cesta (Snežniška ulica) 44 Resljeva cesta (Komenskega 56 FF 2. nadstropje, Aškerčeva 42 ulica) cesta Aškerčeva cesta (FF) 52 Resljeva cesta (Slomškova ulica) 39 Slovenska cesta (Figovec) 51 Resljeva cesta (Trubarjeva cesta) 38 Aškerčeva cesta (Trg MDB) 50 FF vrh stavbe, Aškerčeva cesta 38 Meritve v cestnih koridorjih so pokazale najvišje koncentracije v cestnem koridorju Slovenske ceste, kjer izrazito najvišje koncentracije kaže merilno mesto pri Ljubljanski pošti oziroma veleblagovnici Nama. Tudi ostala merilna mesta istega koridorja kažejo visoke vrednosti (A Banka – vzhod, Bavarski dvor, Filozofska fakulteta, Figovec) – od skupaj šestih mest je le merilno mesto na Kongresnem trgu imelo manj kot 50 µg/m3, pri čemer na tem merilnem mestu niti ne gre za pravi cestni koridor, saj se z ene strani odpre v trg. Sicer so v tem koridorju koncentracije med 50 in 72 µg/m3. Velja opozo-riti, da je pri A Banki vrednost sestavljena le iz meritve na vzhodni strani ceste, saj so bili merilniki z zaklonom na zahodni strani ukradeni. Vidimo torej, da koncentracije dušikovega dioksida na Slovenski cesti povsod presegajo mejno letno vrednost, kar je znak za opozorilo. Koridor Aškerčeve ceste kaže nekoliko manjše koncentracije, a še vedno visoke, saj znašajo okoli 50 µg/m3. Na Aškerčevi smo opravili meritve tudi na dveh lokacijah višje nad tlemi, in sicer v drugem nadstropju in na vrhu Filozofske fakultete, pribli- žno 11 m in 24 m nad tlemi na tisti strani zgradbe, kjer je cesta. Na višini 11 m je bila koncentracija 42 µg/m3, na višini 24 m pa 38 µg/m3, kar nakazuje, da znotraj koridorja izrazitega redčenja zraka ni, a se je z višino v našem primeru koncentracija vseeno postopno zniževala. Naj na tem mestu omenimo tudi meritev na notranji strani Filozofske fakultete na višini 11 m v atriju, ki ga od cestnega koridorja loči visoka in velika stavba. To merilno mesto smo sicer uvrstili v urbano ozadje, koncentracija dušikovega dioksida pa je bila v poletnem merilnem obdobju le 24 µg/m3, kar je opazno manj in upravičuje uvrstitev merilnega mesta v omenjeno kategorijo. Hkrati pa je to lep primer, kako se onesnaženost bistveno zmanjšuje že na kratke razdalje, če so vmes večje ovire. Na Resljevi cesti v Ljubljani je bila na dveh od treh lokacij izmerjena onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom najmanjša v tej kategoriji merilnih mest in je padla ma-lenkost pod 40 µg/m3, kar jo uvršča med manj onesnažene koridorje, na enem mestu (križišče s Komenskega ulico) pa je bil zrak precej onesnažen (56 µg/m3). 37 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 37 6.11.2014 14:47:04 Onesnaženost zraka v Ljubljani 5.1.3 Meritve dušikovega dioksida v odprtem prostoru ob cestah Meritve smo izvajali tudi ob vpadnicah in drugih cestah izven koridorjev, da smo dobili vpogled v stanje kakovosti zraka oziroma njegove onesnaženosti z dušiko- vim dioksidom v odprtem prostoru ob cestah. Visoke koncentracije smo izmerili na nekaterih merilnih mestih ob vpadnicah Celovška in Dunajska cesta, kjer so te na primer pri nekdanjem Slovenija avtu, ob Plečnikovem stadionu in Gospodarskem razstavišču presegle 50 µg/m3. Od skupaj 19 merilnih mest jih je pet imelo koncentracijo dušikovega dioksida nižjo od 40 µg/m3, za precej onesnažene so se izkazale tudi Tržaška, Tivolska in Zoisova cesta ter Drenikova ulica, še posebej pa merilno mesto na Trgu Osvobodilne fronte ob glavni avtobusni postaji. Šmartinska cesta in Zaloška cesta sta imeli koncentracije nižje od 40 µg/m3, daleč najmanj onesnažen zrak pa je bil na Poljanskem nasipu na začetku Rozmanove ulice, kar morda na- kazuje na čiščenje zraka po koridorju Ljubljanice. V tej skupini merilnih mest smo izbrali tudi dve tako imenovani vroči točki, in sicer merilni mesti ob vpadnici nad obvoznico: eno ob Celovški cesti, drugo pa ob Dunajski cesti. Obe izkazujeta najvišji koncentraciji v tej skupini, a še vedno nižji od najvišje koncentracije v cestnem koridorju pri veleblagovnici Nama. Preglednica 7: Koncentracije dušikovega dioksida v odprtem prostoru ob cestah v poletnem merilnem obdobju 2013. Merilno mesto Koncentracije Merilno mesto Koncentracije (µg/m3) (µg/m3) Nadvoz Celovška cesta 64 Drenikova ulica (Aljaževa ulica) 42 Nadvoz Dunajska cesta 62 Celovška cesta (Tivoli) – zahod 40 Celovška cesta (Slovenija avto) 57 Zaloška cesta (Grablovičeva 40 ulica) Trg OF (Avtobusna postaja) 54 Zaloška cesta (Ulica bratov 40 Rozmanov) Dunajska cesta (Stadion) 53 Šmartinska cesta (BS BTC) 38 Dunajska cesta (Gospodarsko 51 Zaloška cesta (BS) 36 razstavišče) Tržaška cesta (Tbilisijska ulica) 48 Linhartova cesta (Fabianijeva 33 ulica) Tivolska cesta 47 Linhartova cesta (Vojkova cesta) 32 Tržaška cesta (Jadranska ulica) 46 Poljanski nasip 29 Zoisova cesta (Breg) 45 38 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 38 6.11.2014 14:47:04 GeograFF 14 Slika 14: Kljub veliki prometni obremenjenosti Celovške ceste je zrak z dušikovim dioksidom ob njej manj onesnažen kot v prometno manj obremenjenem cestnem koridorju Slovenske ali Aškerčeve ceste. (foto: K. Vintar Mally) Slika 15: Onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom v Ljubljani v poletnem merilnem obdobju 2013. 4. 4. Šiška 4. 4. Bežigrad Nove Jarše Koseze 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4.4. 4. Moste 4.4. 4. Rožnik 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4.4. 4. 4.4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4.4.4. 4. 4.4. 4. 4 4 . . 4. 4. 4. P 4 4 . . 4. 4. Rožna dolina 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. P 4. 4. 4. Trnovo Golovec 4. Vič 4. Rakovnik Konc n entracija NO2 2 v v µg/m3 m Mestni Log 4. manj kot 20 ± 4.4. 4. 4. 21–30 4.4. 4. 31–40 0 0.5 1 2 km 4. 41–50 4. 51–60 © Kartografija: S. Koblar; Oddelek za geografijo, FF, 2014 Vir podlage: Gospodarska javna infrastruktura, 2012; Kataster stavb, 2012; Dejanska raba tal, 2013. 4. več ko k t 60 39 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 39 6.11.2014 14:47:50 Onesnaženost zraka v Ljubljani 5.1.4 Profili koncentracij dušikovega dioksida ob cestah V poletnem merilnem obdobju smo merili tudi padec koncentracij v prečni razdalji glede na cesto, ki je glavni vir onesnaževanja. Govorimo o tako imenovanih prečnih profilih koncentracij. Meritve smo opravili na treh lokacijah, in sicer na dveh ob ljubljanski obvoznici (profil Barje in profil Vič) ter na profilu Cankarjeve ceste in Čopove ulice v območju za pešce v središču mesta, kjer je glavni vir onesnaženja promet po Slovenski cesti. Slika 16: Potek koncentracij dušikovega dioksida na profilu Barje ob južni obvoznici v poletnem merilnem obdobju 2013 (µg/m3). Onesnaženost zraka ob južni obvoznici na Barju med bencinskim servisom Barje in izvozom Ljubljana center kaže pričakovan zvonast potek koncentracij, le da je nekoliko asimetričen na severno stran. To nakazuje na prevladujočo južno smer ve- tra, kar je pričakovano, saj je na tem koncu mesta pogost nočni anticiklonalni veter Slika 17: Potek koncentracij dušikovega dioksida na profilu Vič ob zahodni obvoznici v poletnem merilnem obdobju 2013 (µg/m3). 40 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 40 6.11.2014 14:47:56 GeograFF 14 ravno južni veter (Jernej, 2000), pred poslabšanji pa prav tako zapiha jugozahodni ali južni veter, kar pogostnost vetrov južnega kvadranta še poveča. Opazimo lahko, da je območje, ki ima več kot 40 µg/m3, ozko; na severni strani obvoznice doseže širino 18 m, na južni pa le 8 m. Na razdalji okoli 100 m je na južni strani koncentracija manj kot 20 µg/m3, kar je raven ozadja, na severni strani pa je na razdalji 76 m še vedno okoli 30 µg/m3. Na profilu Vič, ki je potekal ob zahodni obvoznici na Viškem polju, so bile koncentracije tik ob obvoznici okoli 60 µg/m3, kar glede na veliko prometno obremenjenost, ki je v letu 2011 znašala okoli 64.000 vozil na dan (Prometne obremenitve 2012 …, 2013), niti ni zelo veliko. Več kot 40 µg/m3 smo izmerili znotraj približno 10-metrskega pasu, potek koncentracij pa je precej bolj simetričen kot na profilu Barje. Na razdalji okoli 100 m je koncentracija le še okoli 20 µg/m3, kar je že blizu ravni ozadja. Slika 18: Tik ob obvoznici je zrak z dušikovim dioksidom zelo onesnažen, a onesnaženost po nekaj 10 metrih hitro pade pod dopustno mejo. (foto: V. Pajk) Potek koncentracij v profilu iz Slovenske ceste na Cankarjevo cesto in Čopovo ulico kaže zelo visoke koncentracije ob Slovenski cesti v središči mesta. Pas zelo visokih 41 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 41 6.11.2014 14:47:57 Onesnaženost zraka v Ljubljani koncentracij seže približno 20 m po Čopovi in približno 75 m po Cankarjevi cesti. Profil je opazno asimetričen v smeri Cankarjeve ceste, kar pojasnimo s tem, da na njej in v prečnih ulicah (razen na odseku med Beethovnovo ulico in Slovensko cesto) poteka promet, ki prav tako prispeva k povečanim koncentracijam. Slika 19: Potek koncentracij dušikovega dioksida na profilu Cankarjeva–Čopova ob Slovenski cesti v poletnem merilnem obdobju 2013 (µg/m3). 5.2 Meritve ozona v poletnem merilnem obdobju 2013 Meritve ozona (O ) so potekale na 18 merilnih točkah na 16 različnih lokacijah (na 3 lokaciji Slovenska cesta – Nama sta bili merilni točki na obeh straneh ceste, na lokaciji ARSO pa sta bila postavljena dva niza vzorčevalnikov), večinoma v urbanem ozadju (Slika 12). Za ozon je značilno, da se pojavlja pretežno v topli polovici leta in v sončnih obdobjih, saj za svoj nastanek nujno potrebuje Sončevo svetlobo, ki s pomočjo onesnaževal, kot so dušikovi oksidi in lahkohlapni ogljikovodiki, ustvari fotokemični smog, katerega sestavni del je ozon. Za ozon je še značilno, da ga v bližini virov dušikovega monoksida ni, saj ta reagira z ozonom in ga razgradi. To pomeni, da je v bližini cest ozona malo, v območjih, kjer se dušikov monoksid že pretvori v dušikov dioksid (parki, stanovanjske soseske, predmestje, podeželska območja, višje lege), pa ga je veliko. Prav to so pokazale tudi meritve v poletnem merilnem obdobju, ki so tako kot meritve dušikovega dioksida trajale od 26. avgusta do 16. septembra 2013. Z upoštevanjem meritev samodejnih postaj ARSO smo vse izmerjene in laboratorijsko določene koncentracije korigirali za faktor 1,37. Ker so meritve potekale tri tedne, lahko kot okvirno referenco vzamemo zakonsko do-ločeno mejno letno vrednost za ozon, ki pa je v slovenski zakonodaji določena le za varstvo materialov (40 µg/m3). 42 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 42 6.11.2014 14:47:58 GeograFF 14 Preglednica 8: Merilne točke za ozon v poletnem merilnem obdobju 2013. Št. Merilna točka Št. Merilna točka 5 Aškerčeva cesta (FF) – jug 90 Kodeljevo: Ulica Jana Husa 9 Slovenska cesta (Nama) – vzhod 91 Vodmat: Potrčeva ulica 10 Slovenska cesta (Nama) – zahod 92 Moste: Rojčeva ulica 29 Stari trg 94 Bežigrad: Ptujska ulica 33 Tromostovje 101 Tivoli (Jakopičevo sprehajališče) 35 Cankarjeva cesta R2 103 Ljubljanski grad 83 Murgle: Pod hrasti 108 FF atrij, sever 84 Rožna dolina: Rutarjeva ulica 109 ARSO 1* 86 Šiška: Tugomerjeva ulica 110 ARSO 2 * *Ena merilna točka v dveh nizih vzorčevalnikov. Preglednica 9: Koncentracije ozona v Ljubljani v poletnem merilnem obdobju 2013. Merilno mesto Koncentracija Merilno mesto Koncentracija ozona (µg/m3) ozona (µg/m3) Tromostovje 56 Rožna dolina: Rutarjeva ulica 40 Ljubljanski grad 54 Tivoli (Jakopičevo sprehajališče) 40 ARSO 1 50 Moste: Rojčeva ulica 39 ARSO 2 47 Šiška: Tugomerjeva ulica 36 FF atrij, sever 43 Vodmat: Potrčeva ulica 35 Kodeljevo: Ulica Jana Husa 42 Cankarjeva cesta R2 32 Bežigrad: Ptujska ulica 41 Aškerčeva cesta (FF) – jug 23 Stari trg 41 Slovenska cesta (Nama) – vzhod 9 Murgle: Pod hrasti 41 Slovenska cesta (Nama) – zahod 8 Rezultati kažejo na zelo visoke koncentracije v središču mesta pri Tromostovju in na Ljubljanskem gradu, kjer so presegle 50 µg/m3 in s tem letno mejno vrednost za varstvo materialov. Nad 40 µg/m3 smo izmerili še v mirnih območjih, kot so Stari trg, Murgle, na Ptujski ulici za Bežigradom, na Kodeljevem in v mirnem atriju na severni strani Filozofske fakultete, ki je izkazal precej nižje koncentracije dušikovega dioksida kot prometna stran iste stavbe. 30–40 µg/m3 smo izmerili še na Cankarjevi cesti, na Vodmatu, v Šiški na Tugomerjevi ulici in v Mostah na Rojčevi ulici. Pričakovano pa so bile najnižje koncentracije ob virih dušikovega dioksida v cestnih koridorjih, in sicer na Slovenski cesti pri veleblagovnici Nama in na Aškerčevi cesti pri Filozof-ski fakulteti. 43 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 43 6.11.2014 14:47:58 Onesnaženost zraka v Ljubljani Slika 20: Kjer je prometa veliko, je ozona malo. (foto: K. Vintar Mally) Slika 21: Onesnaženost zraka z ozonom v Ljubljani v poletnem merilnem obdobju 2013. Šiška Bežigrad Nove Jarše Koseze 4. 4. 4. Moste Rožnik 4. 4. 4. 4.4. 4. 4. 4. P Rožna dolina 4. 4. 4.P Trnovo Golovec Vič 4. Rakovnik Koncentracija O3 Mestni Log v µg/m3 ± 4. manj kot 20 4. 21–30 0 0.5 1 2 km 4. 31–40 4. 41–50 © Kartografija: S. Koblar; Oddelek za geografijo, FF, 2014 Vir podlage: Gospodarska javna infrastruktura, 2012; Kataster stavb, 2012; Dejanska raba tal, 2013. 4. več kot 50 44 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 44 6.11.2014 14:48:44 GeograFF 14 5.3 Meritve dušikovega dioksida v zimskem merilnem obdobju 2014 V zimskem merilnem obdobju, ki je trajalo od 15. januarja do 6. februarja 2014, smo na območju mesta Ljubljana opravili meritve onesnaženosti zraka z dušikovim dioksidom (NO ) in benzenom (C H ). Meritve dušikovega dioksida so potekale na istih 2 6 6 lokacijah kot v poletnem merilnem obdobju z izjemo prečnih profilov, v katere smo na vsaki strani profila dodali eno merilno točko (tj. skupno šest novih točk v vseh treh profilih). Zimske meritve so bile tako izvedene na skupno 114 točkah, pri čemer so bile 104 točke znotraj obroča mestne obvoznice. Sočasno so na 17 izbranih merilnih točkah znotraj obroča ljubljanske obvoznice potekale tudi meritve benzena. Preglednica 10: Merilne točke za dušikov dioksid v zimskem merilnem obdobju 2014. Št.* Merilna točka Št. Merilna točka Št. Merilna točka 1 Aškerčeva cesta 38 Trubarjeva cesta (Prečna 75 Profil Vič – vzhod 2 (Snežniška ulica) – sever ulica) 2 Aškerčeva cesta 39 Adamič-Lundrovo 76 Profil Vič – vzhod 3 (Snežniška ulica) – jug nabrežje 3 Aškerčeva cesta (Trg 40 Tržaška cesta (Jadranska 77 Profil Vič – vzhod 4 MDB) – sever ulica) – sever 4 Aškerčeva cesta (Trg 41 Tržaška cesta (Jadranska 77a Profil Vič – vzhod 5 MDB) – jug ulica) – jug 5 Aškerčeva cesta (FF) – jug 42 Tržaška cesta (Tbilisijska 78 Profil Vič – zahod 1 ulica) – sever 6 Aškerčeva cesta (FF) – 43 Tržaška cesta (Tbilisijska 79 Profil Vič – zahod 2 sever ulica) – jug 7 Slovenska cesta (Kon- 44 Celovška cesta (Slovenija 80 Profil Vič – zahod 3 gresni trg) – vzhod avto) – vzhod 8 Slovenska cesta (Kon- 45 Celovška cesta (Slovenija 81 Profil Vič – zahod 4 gresni trg) – zahod avto) – zahod 9 Slovenska cesta (Nama) 46 Celovška cesta (Tivoli) – 81a Profil Vič – zahod 5 – vzhod vzhod 10 Slovenska cesta (Nama) 47 Celovška cesta (Tivoli) – 82 Kolezija: Koseskega ulica – zahod zahod 11 Slovenska cesta (Figovec) 48 Zaloška cesta 83 Murgle: Pod hrasti – vzhod (Grablovičeva ulica) – sever 12 Slovenska cesta (Figovec) 49 Zaloška cesta 84 Rožna dolina: Rutarjeva – zahod (Grablovičeva ulica) – jug ulica 13 Slovenska cesta (A Banka) 50 Zaloška cesta (Ulica bra- 85 Koseze ob PST pri bajerju – vzhod tov Rozmanov) – sever 14 Slovenska cesta (A Banka) 51 Zaloška cesta (Ulica bra- 86 Šiška: Tugomerjeva ulica – zahod tov Rozmanov) – jug 15 Slovenska cesta (Bavarski 52 Zaloška cesta (BS) – sever 87 Šiška: Smrekarjeva ulica dvor) – vzhod 45 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 45 6.11.2014 14:48:49 Onesnaženost zraka v Ljubljani Št.* Merilna točka Št. Merilna točka Št. Merilna točka 16 Slovenska cesta (Bavarski 53 Zaloška cesta (BS) – jug 88 Tabor: Slomškova ulica dvor) – zahod 17 Resljeva cesta (Slomškova 54 Šmartinska cesta (BS BTC) 89 Poljane: Zemljemerska ulica) – vzhod – sever ulica 18 Resljeva cesta (Slomškova 55 Šmartinska cesta (BS 90 Kodeljevo: Ulica Jana ulica) –zahod BTC) – jug Husa 19 Resljeva cesta (Komen- 56 Linhartova cesta (Fabiani- 91 Vodmat: Potrčeva ulica skega ulica) – vzhod jeva ulica) – sever 20 Resljeva cesta (Komen- 57 Linhartova cesta (Fabiani- 92 Moste: Rojčeva ulica skega ulica) – zahod jeva ulica) – jug 21 Resljeva cesta (Trubarjeva 58 Linhartova cesta (Vojkova 93 BTC parkirišče cesta) – vzhod cesta) – sever 22 Resljeva cesta (Trubarjeva 59 Linhartova cesta (Vojkova 94 Bežigrad: Ptujska ulica cesta) – zahod cesta) – jug 23 Poljanski nasip – vzhod 60 Dunajska cesta (Stadion) 95 Drenikova ulica (Aljaževa – vzhod ulica) – sever 24 Poljanski nasip – zahod 61 Dunajska cesta (Stadion) 96 Drenikova ulica (Aljaževa – zahod ulica) – jug 25 Poljanska cesta 62 Dunajska cesta (Gospodar- 97 Tivolska cesta – sever (Peglezen) – sever sko razstavišče) – vzhod 26 Poljanska cesta 63 Dunajska cesta (Gos- 98 Tivolska cesta – jug (Peglezen) – jug podarsko razstavišče) – zahod 27 Ciril-Metodov trg 64 Profil Barje – jug 1 99 Trg OF (Avtobusna postaja) – sever 28 Mestni trg 65 Profil Barje – jug 2 100 Trg OF (Avtobusna postaja) – jug 29 Stari trg 66 Profil Barje – jug 3 101 Tivoli (Jakopičevo sprehajališče) 30 Zoisova cesta (Breg) 67 Profil Barje – jug 4 102 Rožnik 31 Breg 67a Profil Barje – jug 5 103 Ljubljanski grad 32 Šuštarski most 68 Profil Barje – sever 1 105 Gramozna jama 33 Tromostovje 69 Profil Barje – sever 2 106 FF 2. nadstropje, Aškerčeva cesta 34 Cankarjeva cesta R1 70 Profil Barje – sever 3 107 FF vrh stavbe, Aškerčeva cesta 35 Cankarjeva cesta R2 71 Profil Barje – sever 4 108 FF atrij, sever 35a Cankarjeva cesta R3 71a Profil Barje – sever 5 109 ARSO** – Kmetijski inštitut 1 36 Čopova ulica R1 72 Nadvoz Celovška cesta 110 ARSO ** – Kmetijski inštitut 2 37 Čopova ulica R2 73 Nadvoz Dunajska cesta 37a Čopova ulica R3 74 Profil Vič – vzhod 1 * Merilna mesta, ki imajo ob zaporedni številki črko a, so bila v profile dodana v zimskem merilnem obdobju. ** Dva niza vzorčevalnikov na isti točki. 46 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 46 6.11.2014 14:48:49 GeograFF 14 Slika 22: Merilne točke za dušikov dioksid v zimskem merilnem obdobju 2014 89 23, 244. 4. 88 4. km 99, 1004. 0.5 4. 25, 26 21, 22 19, 20 17, 18 4. 103 P 4. 4. 4. P 38 0.25 4. 27 52, 53 4. 4. 39 29 28 33 4. 4. 15, 16 32 4. 0 4. 4. 13, 14 4. 4. 11, 12 36 4 37 31 4 . . 4. 4. 30 97, 98 37a 4. oste 4. 4. 35a 4. 7, 8 93 M 4. 4 9, 10 34 . 4. 54, 55 4. 4. 35 107 1084 4 . .4. 5, 6 50, 51 106 4. 1, 2 ove Jarše 90 4. N 92 4. 3, 4 4. 4. 4. 48, 494. O 2 105 91 4. 4. eritev 56, 57 4. eritve Nm 89 94 23, 24 88 4. 4. 4. 73 4. 4. 58, 59 4. Lokacije m 99, 100 4. ddelek za geografijo, FF, 2014 110 4. 21, 22 19, 20 25, 26 103 P 4 17, 18 4 . . 4. 4. 4 4. 4. P . ejanska raba tal, 2013. 109 62, 63 38 4 27 Bežigrad 60, 61 . 39 4. 4. oblar; O 15, 16 33 29 Trnovo 4. 13, 14 4. 4 32 . K 37a 37 4 . . 4. 4. 4. 4. 36 31 4. 30 28 ospodarska javna infrastruktura, 2012; 97, 98 4 35a 4 . . 4. 11, 12 434. 4 9, 10 . 4. 7, 8 108 46, 47 35 4107. 4. 5, 6 4. 3, 4 4. 106 83 artografija: S 95, 96 101 4. 82 K© Vir podlage: G ataster stavb; 2012. DK 87 4. 4. 4. 4. 4. 84 1, 2 4. a 4. 67a 40, 41 g n 4. 4. 44, 45 i 67 l o 64 66 4 o 4. L . 71a 4 71 . 4. 65 i 4. 86 d n 70 69 68 72 4. a Vič t s ožnik n e 4. ž Šiška R o M R km 1024. 2 442, 43. Koseze 85 4. 1 ± 77a 0.5 77 4. 7980 4. 4.78 764. 4. 4. 75 74 0 81a 4. 81 47 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 47 6.11.2014 14:49:41 Onesnaženost zraka v Ljubljani Na merilni postaji ARSO na Kmetijskem inštitutu smo tudi med zimskimi meritvami opravljali vzporedne meritve z dvema nizoma vzorčevalnikov (tj. trije vzorčevalniki na vsaki od dveh merilnih točk), da smo dobili informacijo o točnosti meritev z vzor- čevalniki in korigirali rezultate. Za dušikov dioksid so bile meritve z vzorčevalniki nekoliko manj natančne kot v poletnem merilnem obdobju. Z vzorčevalniki izmerjene vrednosti so bile za faktor 1,27 manjše od tistih, ki jih je izmerila samodejna referenč- na postaja kakovosti zraka. Zato smo na vseh merilnih mestih rezultate korigirali s faktorjem 1,27. Meritve dušikovega dioksida so potekale po enaki metodi in postop-kih kot v poletnem merilnem obdobju. 5.3.1 Meritve dušikovega dioksida v urbanem ozadju Preglednica 11: Koncentracije dušikovega dioksida v zimskem merilnem obdobju 2014 na merilnih mestih urbanega ozadja. Merilno mesto Koncentracije Merilno mesto Koncentracije (µg/m3) (µg/m3) Breg 45 Vodmat: Potrčeva ulica 34 Šuštarski most 42 Šiška: Tugomerjeva ulica 34 Stari trg 41 Moste: Rojčeva ulica 33 BTC parkirišče 40 Gramozna jama 33 Bežigrad: Ptujska ulica 38 ARSO – Kmetijski inštitut 1 32 Mestni trg 38 Tivoli (Jakopičevo sprehajališče) 32 Tabor: Slomškova ulica 38 ARSO – Kmetijski inštitut 2 32 Tromostovje 38 Kolezija: Koseskega ulica 31 Ciril-Metodov trg 37 Poljane: Zemljemerska ulica 31 Trubarjeva cesta (Prečna ulica) 37 Murgle: Pod hrasti 29 FF atrij, sever 37 Ljubljanski grad 27 Adamič-Lundrovo nabrežje 36 Kodeljevo: Ulica Jana Husa 25 Šiška: Smrekarjeva ulica 36 Rožnik 24 Rožna dolina: Rutarjeva ulica 35 Koseze ob PST pri bajerju 23 Izmerjene koncentracije dušikovega dioksida v zimskem merilnem obdobju so v urbanem ozadju pokazale precej visoke vrednosti, saj so ponekod celo presegle mejno letno vrednost za dušikov dioksid, ki znaša 40 µg/m3. Od skupaj 28 merilnih mest je koncentracija na štirih mestih dosegla ali presegla 40 µg/m3, na 23 mestih je dosegla ali presegla 30 µg/m3, nikjer pa ni bila manjša od 23 µg/m3. Skrb vzbujajo visoke koncentracije v območjih za pešce v središču mesta, saj presegajo 35 µg/m3, merilna mesta na Poljanah, v Tivoliju in na Koleziji pa presegajo 30 µg/m3. Tako kot v poletnem merilnem obdobju smo najnižje koncentracije izmerili pri Koseškem bajerju, na Kodeljevem, Rožniku in na Ljubljanskem gradu, kjer so bile koncentra- cije dušikovega dioksida pod 30 µg/m3. Zadnji dve merilni mesti nakazujeta nižje koncentracije v nekoliko višjih plasteh ozračja oziroma zadrževanje onesnaženega zraka pri tleh. 48 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 48 6.11.2014 14:49:46 GeograFF 14 Slika 23: Cankarjevo nabrežje v stari Ljubljani. V zimskem merilnem obdobju 2014 je bilo urbano ozadje starega mestnega jedra precej onesnaženo z dušikovim dioksidom. (foto: M. Ogrin) 5.3.2 Meritve dušikovega dioksida v cestnih koridorjih Meritve dušikovega dioksida v cestnih koridorjih so pokazale razmeroma visoke koncentracije, ki pri tleh niso bile nikjer nižje od 45 µg/m3. Koncentracije so bile visoke tudi v koridorju Slovenske ceste od Figovca do Aškerčeve ceste, ki je bil v času meritev v velikem delu (od Figovca do križišča s Šubičevo ulico) zaprt za osebni tranzitni promet; po njem sta potekala le javni promet in dostava. Upoštevati je treba dejstvo, da so bile v zimskem merilnem obdobju že same vrednosti v ozadju opazno višje kot v poletnem merilnem obdobju, kar se odrazi tudi v onesnaženosti zraka v cestnih koridorjih. Koridor Slovenske ceste je imel koncentracije v razponu od 67 µg/m3 pri A Banki do 55 µg/m3 ob Kongresnem trgu, kjer so zaradi odprtosti na trg koncentracije v celotnem koridorju navadno med najnižjimi. Preglednica 12: Koncentracije dušikovega dioksida v cestnih koridorjih Slovenske, Aškerčeve, Poljanske in Resljeve ceste v zimskem merilnem obdobju 2014. Merilno mesto Koncentracije Merilno mesto Koncentracije (µg/m3) (µg/m3) Slovenska cesta (A Banka) 67 Slovenska cesta (Kongresni trg) 55 Slovenska cesta (Bavarski dvor) 65 Poljanska cesta (Peglezen) 51 Slovenska cesta (Nama) 65 Slovenska cesta (Figovec) 50 Resljeva cesta (Komenskega 61 Resljeva cesta (Trubarjeva cesta) 48 ulica) Aškerčeva cesta (FF) 59 Resljeva cesta (Slomškova ulica) 45 Aškerčeva cesta (Trg MDB) 56 FF 2. nadstropje, Aškerčeva 41 cesta Aškerčeva cesta (Snežniška 56 FF vrh stavbe, Aškerčeva cesta 31 ulica) 49 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 49 6.11.2014 14:49:48 Onesnaženost zraka v Ljubljani Koridor Aškerčeve ceste je imel koncentracije dušikovega dioksida nekoliko manjše od najvišjih v koridorju Slovenske ceste, a še vedno od 56 do 59 µg/m3. V tem koridorju smo opravili tudi meritve na dveh višjih lokacijah, in sicer na stavbi Filozofske fakultete na višini 11 m in 26 m nad cestiščem. Že na enajstih metrih so koncentracije padle na 41 µg/m3, 26 metrov visoko pa na 31 µg/m3. V zatišnem atriju na drugi strani stavbe Filozofske fakultete je bila 11 m visoko koncentracija še vedno 37 µg/m3, kar potrjuje visoke vrednosti ozadja. V koridorju Resljeve ceste so izmerjene vrednosti znašale od 45 do 61 µg/m3, kar je podobno kot v koridorju Aškerčeve. Upoštevaje vse navedeno lahko ugotovimo, da je bila onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom v cestnih koridorjih pri tleh od 45 do 67 µg/m3, od 12 merilnih mest pri tleh sta imeli le dve koncentracijo nižjo od 50 µg/m3. Slika 24: Koridor Resljeve ceste se pri Zmajskem mostu odpre in prezrači. (foto: M. Ogrin) Slika 25: Koridor Poljanske ceste je izpostavljen visokim koncentracijam dušikovega dioksida. (foto: M. Ogrin) 50 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 50 6.11.2014 14:49:49 GeograFF 14 5.3.3 Meritve dušikovega dioksida v odprtem prostoru ob cestah Tako kot v poletnem merilnem obdobju smo tudi v zimskem opravljali meritve kako- vosti zraka ob cestah izven cestnih koridorjev na 19 mestih. Preglednica 13: Koncentracije dušikovega dioksida v odprtem prostoru ob cestah v zimskem merilnem obdobju 2014. Merilno mesto Koncentracije Merilno mesto Koncentracije (µg/m3) (µg/m3) Nadvoz Celovška cesta 81 Zaloška cesta (Grablovičeva 50 ulica) Nadvoz Dunajska cesta 78 Zoisova cesta (Breg) 48 Trg OF (Avtobusna postaja) 67 Drenikova ulica (Aljaževa ulica) 47 Dunajska cesta (Gospodarsko 65 Šmartinska cesta (BS BTC) 46 razstavišče) Dunajska cesta (Stadion) 65 Linhartova cesta (Fabianijeva 44 ulica) Tivolska cesta 61 Linhartova cesta (Vojkova cesta) 44 Celovška cesta (Slovenija avto) 61 Zaloška cesta (Ulica bratov 43 Rozmanov) Tržaška cesta (Jadranska ulica) 57 Zaloška cesta (BS) 41 Tržaška cesta (Tbilisijska ulica) 55 Poljanski nasip 38 Celovška cesta (Tivoli) 53 Tudi v tem tipu mestnega prostora smo izmerili visoke koncentracije dušikovega dioksida. Samo eno merilno mesto (tj. ob Poljanski cesti na Poljanskem nasipu pri križišču z Rozmanovo ulico) je imelo izmerjeno koncentracijo dušikovega dioksida nižjo od 40 µg/m3, le še sedem drugih pa nižjo od 50 µg/m3. Štiri mesta so imela koncentracije Slika 26: Merilno mesto ob Poljanskem nasipu je pokazalo najnižje koncentracije dušikovega dioksida med merilnimi mesti ob cestah izven cestnih koridorjev. (foto: M. Ogrin) 51 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 51 6.11.2014 14:49:50 Onesnaženost zraka v Ljubljani od 50 do 60 µg/m3, ostalih sedem pa še višje. Obe vroči točki, kot imenujemo mesta na nadvozih vpadnic nad obvoznico (nadvoza Celovške in Dunajske ceste), razumlji-vo izkazujeta najvišje koncentracije. Vrednosti sta se v zimskem merilnem obdobju približali 100-odstotnemu preseganju letne mejne vrednosti. Ostala merilna mesta so bila ob vpadnicah ali cestah nižje pomembnosti, ob katerih se odvija tudi nemotoriziran promet, zato so poleg voznikov in potnikov v vozilih tem koncentracijam izpostavljeni tudi pešci in kolesarji. Slika 27: Onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom v Ljubljani v zimskem merilnem obdobju 2014. 4. 4. Šiška 4. 4. Bežigrad Nove Jarše Koseze 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4.4. 4. 4. 4. 4. 4. 4.4. 4. Moste 4. 4. 4. 4. Rožnik 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. P 4 4 . . 4. 4. 4. Rožna dolina 4. 4. 4. 4. 4. 4. P 4. 4. 4. Trnovo Golovec 4. Vič 4. Rakovnik Koncentracija NO2 v µg/m3 Mestni Log 4. 4. manj kot 20 ± 4. 4. 4. 4. 21–30 4.4. 4. 31–40 0 0.5 1 2 km 4. 41–50 4. 51–60 © Kartografija: S. Koblar; Oddelek za geografijo, FF, 2014 Vir podlage: Gospodarska javna infrastruktura, 2012; Kataster stavb, 2012; Dejanska raba tal, 2013. 4. več kot 60 52 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 52 6.11.2014 14:50:35 GeograFF 14 5.3.4 Profili koncentracij dušikovega dioksida ob cestah Slika 28: Potek koncentracij dušikovega dioksida na profilu Barje ob južni obvoznici v zimskem merilnem obdobju 2014 (µg/m3). Slika 28 nam pokaže asimetričen profil koncentracij dušikovega dioksida v zimskem merilnem obdobju na profilu Barje ob južni obvoznici na Ljubljanskem barju, ki je po obliki podoben poletnemu. Če bi upoštevali mejno vrednost 40 µg/m3, potem je na severni strani pas prekomerno onesnaženega zraka dosegel približno 75 m, na južni strani pa bistveno manj, in sicer približno 11 m. Asimetričnost je posledica prevladujočega vetra iznad Ljubljanskega barja proti mestu, bodisi da gre za južne vetrove pred prehodom vremenskih front ali pa za učinke mestnega toplotnega otoka ob mirnem vremenu. Slika 29: Merilno mesto ob južni obvoznici. (foto: M. Ogrin) 53 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 53 6.11.2014 14:50:42 Onesnaženost zraka v Ljubljani Slika 30: Potek koncentracij dušikovega dioksida na profilu Vič ob zahodni obvoznici v zimskem merilnem obdobju 2014 (µg/m3). Potek koncentracij dušikovega dioksida ob zahodni obvoznici na Viškem polju kaže tik ob cesti podobne koncentracije kot profil na Ljubljanskem barju, vendar je s povečevanjem oddaljenosti od obvoznice upad koncentracij hitrejši, krivulji pa sta bolj simetrični, iz česar sklepamo, da so bili vzhodni in zahodni vetrovi prisotni približno enako dolgo. Meja 40 µg/m3 je bila presežena na zahodni strani približno 50 m od ceste, na vzhodni pa približno 40 m od ceste. Zanimivo je, da so tudi na oddaljenosti več kot 200 m koncentracije še vedno presegale 30 µg/m3, čeprav v bližini ni drugih virov onesnaževanja, kar ponovno potrjuje tezo o visokih vrednostih v ozadju v času zimskih meritev. Slika 31: Potek koncentracij dušikovega dioksida na profilu Cankarjeva–Čopova ob Slovenski cesti v zimskem merilnem obdobju 2014 (µg/m3). 54 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 54 6.11.2014 14:50:42 GeograFF 14 Profil koncentracij dušikovega dioksida z oddaljevanjem od Slovenske ceste spr- va pokaže pričakovan padec koncentracij vzdolž Cankarjeve ceste in Čopove ulice, nato pa smo v srednjem delu na obeh straneh zabeležili celo rahel porast, ki se je na Čopovi ulici nadaljeval tudi proti Tromostovju, kjer je koncentracija še vedno znašala 38 µg/m3. Porast koncentracij na oddaljenosti 50 do 100 m od Slovenske ceste morda nakazuje visoke koncentracije v središču Ljubljane, kar so pokazale tudi meritve v urbanem ozadju, čeprav promet tam ne poteka. Na Cankarjevi cesti je porast po začetnem padcu manjši. Morda je to ob visoki onesnaženosti ozadja tudi posledica poteka prometa po Zupančičevi in Beethovnovi ulici ter delno Can- karjevi cesti, kjer niti več kot 150 m stran od Slovenske ceste koncentracije niso padle pod 40 µg/m3. 5.4 Meritve benzena v zimskem merilnem obdobju 2014 V zimskem merilnem obdobju smo od 15. januarja do 5. februarja 2014 opravljali tudi meritve benzena na 17 lokacijah v mestu. Benzen sodi med lahkohlapne oglji- kovodike in velja skupaj s ksilenom in toluenom za bolj strupeno onesnaževalo, ki je tudi rakotvorno. Mejna vrednost za benzen za varstvo zdravja je določena le na letni ravni: mejna vrednost za povprečno letno koncentracijo je 5 µg/m3, zgornji ocenjevalni prag znaša 3,5 µg/m3, spodnji pa 2 µg/m3 (Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2012, 2013). Čeprav je bilo merilnih mest bistveno manj kot pri dušikovem dioksidu, ki mu je bila posvečena glavnina raziskave, se da s 17 merilnimi točkami vseeno dobiti zanimiv vpogled v zimsko onesnaženost zraka z benzenom v Ljubljani. Pri benzenu je bil razkorak med samodejnimi meritvami in meritvami s pasivnimi vzorčevalniki manjši, faktor korekcije je bil le 1,07. Preglednica 14: Merilna mesta za benzen v zimskem merilnem obdobju 2014. Št. Merilno mesto Št. Merilno mesto 1 Aškerčeva cesta (Snežniška 55 Šmartinska cesta (BS BTC) – jug ulica) – sever 2 Aškerčeva cesta (Snežniška 72 Nadvoz Celovška cesta ulica) – jug 9 Slovenska cesta (Nama) – vzhod 73 Nadvoz Dunajska cesta 13 Slovenska cesta (A Banka) – 97 Tivolska cesta – sever vzhod 27 Ciril-Metodov trg 98 Tivolska cesta – jug 33 Tromostovje 101 Tivoli (Jakopičevo sprehajališče) 40 Tržaška cesta (Jadranska ulica) 103 Ljubljanski grad – sever 46 Celovška cesta (Tivoli) – vzhod 109 ARSO – Kmetijski inštitut 53 Zaloška cesta (BS) – jug 55 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 55 6.11.2014 14:50:42 Onesnaženost zraka v Ljubljani Preglednica 15: Koncentracije benzena v zimskem merilnem obdobju 2014 na merilnih mestih urbanega ozadja. Merilno mesto Koncentracije Merilno mesto Koncentracije C H (µg/m3) C H (µg/m3) 6 6 6 6 ARSO – Kmetijski inštitut 2,6 Ciril-Metodov trg 1,8 Tromostovje 2,5 Tivoli (Jakopičevo sprehajališče) 0,4 Ljubljanski grad 2,2 Preglednica 16: Koncentracije benzena v cestnih koridorjih Aškerčeve in Slovenske ceste v zimskem merilnem obdobju 2014. Merilno mesto Koncentracije Merilno mesto Koncentracije C H (µg/m3) C H (µg/m3) 6 6 6 6 Aškerčeva cesta (Snežniška * Slovenska cesta (A Banka) – 3,3 ulica) – jug vzhod Aškerčeva cesta (Snežniška 4,1 Slovenska cesta (Nama) – vzhod 1,7 ulica) – sever *Laboratorijska analiza ni bila mogoča zaradi poškodovanosti vzorčevalnika* . Preglednica 17: Koncentracije benzena v odprtem prostoru ob cestah v zimskem merilnem obdobju 2014. Merilno mesto Koncentracije Merilno mesto Koncentracije C H (µg/m3) C H (µg/m3) 6 6 6 6 Celovška Tivoli – vzhod 3,9 Nadvoz Dunajska cesta 3,2 Zaloška cesta (BS) – jug 3,6 Šmartinska cesta (BS BTC) – jug 2,4 Tržaška cesta (Jadranska ulica) 3,5 Tivolska cesta – sever 2,3 – sever Nadvoz Celovška cesta 3,3 Tivolska cesta – jug 0,4 V urbanem ozadju je bila v zimskem merilnem obdobju raven onesnaženosti z ben- zenom razmeroma majhna in večinoma ni presegla 50 % mejne vrednosti. Najnižje koncentracije benzena smo izmerili v Tivoliju, le 0,4 µg/m3, najvišje pa pri Kmetijskem inštitutu za Bežigradom (tj. merilno mesto ARSO), in sicer 2,6 µg/m3. Kljub odsotnosti prometa kaže središče mesta okoli ali malo več kot 2 µg/m3 (Ciril-Metodov trg, Tromostovje, Ljubljanski grad), kar je precej manj kot na dveh od treh merilnih mest v cestnem koridorju, kjer so bile koncentracije benzena od 1,7 do 4,1 µg/m3. Ravno na Aškerčevi cesti je bila izmerjena tudi najvišja koncentracije benzena v zimskem merilnem obdobju (4,1 µg/m3). Ob cestah izven koridorjev so bile koncentracije večinoma 3–4 µg/m3 (pet merilnih mest), na dveh je bila vrednost 2,3 oziroma 2,4 µg/m3, na južni strani Tivolske ceste pa le 0,4 µg/m3, kar je nekoliko vprašljiva vrednost, saj je samodejna postaja kakovosti zraka na Vošnjakovi ulici v bližini našega merilnega mesta namerila 1,6 µg/m3. V bližini bencinskih servisov, kjer bi zaradi izhlapevanja gori-va lahko pričakovali nekoliko višje koncentracije benzena, nismo zaznali povečanih 56 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 56 6.11.2014 14:50:42 GeograFF 14 koncentracij v primerjavi z ostalimi merilnimi mesti v tem tipu prostora. Ugotovimo lahko tudi, da so koncentracije povsod znatno pod dopustno vrednostjo, saj le na enem merilnem mestu, ob Aškerčevi cesti, onesnaženost dosega 81 % povprečne letne mejne vrednosti, povsod drugje pa manj. Slika 32: Onesnaženost zraka z benzenom v Ljubljani v zimskem merilnem obdobju 2014. 4. 4. Šiška Bežigrad Nove Jarše Koseze 4. 4. Moste 4. Rožnik 4.4. 4. 4. 4. 4.4. P Rožna dolina 4. 4.P 4. Trnovo Golovec Vič Rakovnik Koncentracija Mestni Log benzena ± v µg/m3 4. manj kot 1,0 0 0.5 1 2 km 4. 1,1–2,0 4. 2,1–3,0 © Kartografija: S. Koblar; Oddelek za geografijo, FF, 2014 Vir podlage: Gospodarska javna infrastruktura, 2012; Kataster stavb, 2012; Dejanska raba tal, 2013. 4. več kot 3,0 57 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 57 6.11.2014 14:51:27 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 58 6.11.2014 14:51:32 GeograFF 14 6 Primerjava rezultatov poletnega in zimskega merilnega obdobja V tem poglavju navajamo primerjave med poletno in zimsko onesnaženostjo zraka z dušikovim dioksidom, saj so meritve ozona in benzena potekale le poleti oziroma pozimi. Primerjava nam omogoči boljše razumevanje dinamike onesnaženosti zraka skozi leto, pri čemer velja, da so zimske razmere za kakovost zraka zaradi nižjih sa-močistilnih sposobnosti in večjih obremenitev v splošnem najmanj ugodne, poletne pa najbolj. Jesenske in spomladanske razmere so glede pogojev za kakovost zraka praviloma boljše od zimskih, a slabše od poletnih. Preglednica 18: Primerjava koncentracij dušikovega dioksida v odprtem prostoru ob cestah med poletnim merilnim obdobjem 2013 in zimskim merilnim obdobjem 2014. Merilno mesto Koncentracije (µg/m3) Relativna Absolutna razlika razlika Poletne Zimske (%) (µg/m3) meritve meritve Nadvoz Celovška cesta 64 81 27 17 Nadvoz Dunajska cesta 62 78 26 16 Profil Vič 1* 61 69 13 8 Profil Barje 1* 61 67 10 6 Trg OF (Avtobusna postaja) 54 67 24 13 Dunajska cesta (Gospodarsko razstavišče) 51 65 27 14 Dunajska cesta (Stadion) 53 65 23 12 Tivolska cesta 47 61 30 14 Celovška cesta (Slovenija avto) 57 61 7 4 Tržaška cesta (Jadranska ulica) 46 57 24 11 Tržaška cesta (Tbilisijska ulica) 48 55 15 7 Zaloška cesta (Grablovičeva ulica) 40 50 25 10 Zoisova cesta (Breg) 45 48 7 3 Drenikova ulica (Aljaževa ulica) 42 47 12 5 Šmartinska cesta (BS BTC) 38 46 21 8 Linhartova cesta (Fabianijeva ulica) 33 44 33 11 Linhartova cesta (Vojkova cesta) 32 44 38 12 Zaloška cesta (Ulica Bratov Rozman) 40 43 8 3 Zaloška cesta (BS) 36 41 14 5 Poljanski nasip 29 38 31 9 Povprečje 47 56 21 9 Najvišja vrednost 38 17 Najnižja vrednost 7 3 *Merilno mesto iz profila je za potrebe celovitosti analize izjemoma dodano v primerjavo zaradi lege, ki ustreza tudi kriterijem odprtega prostora ob cestah. 59 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 59 6.11.2014 14:51:32 Onesnaženost zraka v Ljubljani Primerjava izmerjenih koncentracij v odprtem prostoru ob cestah izven koridorjev kaže velik porast koncentracij v času zimskih meritev. Povprečen relativni porast med zimskim merilnim obdobjem je glede na poletno znašal 21 %, razpon porasta pa je bil od 7 do 38 %. Absolutni porast pozimi je glede na poletje znašal v povprečju 9 µg/m3 in se gibal v razponu od 3 do 17 µg/m3. Razvrstitev merilnih mest glede na onesnaženost pokaže, da so bila merilna mesta z najvišjimi izmerjenimi poletnimi koncentracijami najbolj onesnažena tudi pozimi, pa tudi pri dnu preglednice je veliko istih merilnih mest. Daleč najbolj onesnažen zrak z dušikovim dioksidom je na nadvozih nad ljubljansko obvoznico in pa seveda ob obvoznici. K sreči ta območja niso območja zadrževanja ljudi. Nekoliko manj, a še vedno precej, je onesnažen zrak ob avtobusni postaji Ljubljana ter ob Dunajski in Celovški cesti (merilno mesto Slovenija avto), pa tudi ob Tivolski cesti, ki povezuje Dunajsko in Celovško cesto. Preglednica 19: Primerjava koncentracij dušikovega dioksida v urbanem ozadju med poletnim merilnim obdobjem 2013 in zimskim merilnim obdobjem 2014. Merilno mesto Koncentracije (µg/m3) Relativna Absolutna razlika razlika Poletne Zimske (%) (µg/m3) meritve meritve Breg 27 45 67 18 Šuštarski most 24 42 75 18 Stari trg 26 41 58 15 BTC parkirišče 26 40 54 14 Bežigrad: Ptujska ulica 22 38 73 16 Mestni trg 24 38 58 14 Tabor: Slomškova ulica 29 38 31 9 Tromostovje 25 38 52 13 Ciril-Metodov trg 26 37 42 11 Trubarjeva cesta (Prečna ulica) 25 37 48 12 FF atrij, sever 24 37 54 13 Adamič-Lundrovo nabrežje 21 36 71 15 Šiška: Smrekarjeva ulica 25 36 44 11 Rožna dolina: Rutarjeva ulica 23 35 52 12 Vodmat: Potrčeva ulica 25 34 36 9 Šiška: Tugomerjeva ulica 19 34 79 15 Moste: Rojčeva ulica 24 33 38 9 Gramozna jama 22 33 50 11 ARSO 1 22 32 45 10 ARSO 2 23 32 39 9 Tivoli (Jakopičevo sprehajališče) 17 32 88 15 Kolezija: Koseskega ulica 21 31 48 10 Poljane: Zemljemerska ulica 23 31 35 8 Murgle: Pod hrasti 21 29 38 8 Ljubljanski grad 19 27 42 8 Kodeljevo: Ulica Jana Husa 19 25 32 6 Rožnik 15 24 60 9 60 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 60 6.11.2014 14:51:32 GeograFF 14 Merilno mesto Koncentracije (µg/m3) Relativna Absolutna razlika razlika Poletne Zimske (%) (µg/m3) meritve meritve Povprečje 23 34 52 12 Najvišja vrednost 88 18 Najnižja vrednost 31 6 Porast koncentracij dušikovega dioksida v urbanem ozadju je bil pozimi glede na poletne meritve zelo velik in z vidika kakovosti zraka v Ljubljani zaskrbljujoč. Pozimi je bila povprečna koncentracija dušikovega dioksida na merilnih mestih urbanega ozadja kar 51 % višja kakor poleti in se je z 22,6 µg/m3 dvignila na 34,2 µg/m3. Relativni porast na posameznih merilnih mestih variira od 31 do 88 % oziroma v abso- lutnem merilu od 6 do 18 µg/m3. Kadar govorimo o onesnaženosti na ravni ozadja, težko izpostavimo en sam vir izpustov, pač pa ta nakazuje splošno onesnaženost tudi daleč od virov. Gre za tisto raven onesnaženja, ki se ji v mestih tako rekoč ne moremo izogniti, saj je prisotna povsod in je nekakšna osnova onesnaženosti tudi v cestnih koridorjih, profilih, ob cestah izven koridorjev in drugje. Preglednica 20: Primerjava koncentracij dušikovega dioksida v cestnih koridorjih med poletnim merilnim obdobjem 2013 in zimskim merilnim obdobjem 2014. Merilno mesto Koncentracije (µg/m3) Relativna Absolutna razlika razlika Poletne Zimske (%) (µg/m3) meritve meritve Slovenska cesta (A Banka) – vzhod 60 67 12 7 Slovenska cesta (Bavarski dvor) 60 65 8 5 Slovenska cesta (Nama) 72 65 –10 –7 Resljeva cesta (Komenskega ulica) 56 61 9 5 Aškerčeva cesta (FF) 52 59 13 7 Aškerčeva cesta (Trg MDB) 50 56 12 6 Aškerčeva cesta (Snežniška ulica) 44 56 27 12 Slovenska cesta (Kongresni trg) 47 55 17 8 Poljanska cesta (Peglezen) 49 51 4 2 Slovenska cesta (Figovec) 51 50 –2 –1 Resljeva cesta (Trubarjeva cesta) 38 48 26 10 Resljeva cesta (Slomškova ulica) 39 45 15 6 FF 2. nadstropje, Aškerčeva cesta 42 41 –2 –1 FF vrh stavbe, Aškerčeva cesta 38 31 –18 –7 Povprečje 50 53 8 4 Najvišja vrednost 27 12 Najnižja vrednost –18 –7 Zanimiva je primerjava koncentracij dušikovega dioksida v cestnih koridorjih med poletnim in zimskim merilnim obdobjem. Razlike med obema obdobjema so precej manjše kot v drugih tipih prostora. Povprečni porast zimskih koncentracij glede na 61 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 61 6.11.2014 14:51:32 Onesnaženost zraka v Ljubljani poletne znaša le 8 % in variira od –18 % do 27 %. Povprečni absolutni porast kon- centracij znaša le 4 µg/m3 in variira od –7 do 12 µg/m3. Promet po odseku Slovenske ceste od Figovca do Šubičeve ulice je od septembra 2013 precej upadel (točnih podatkov nam kljub večkratnim poskusom ni uspelo pridobiti), saj je na tem odseku promet osebnih vozil postal prepovedan (potekata le dostava in javni promet), a se to pozimi ni pokazalo v bistvenem upadu koncentracij dušikovega dioksida. Teza, da je to odraz toliko višje ravni ozadja v zimskem času in posledično tudi višjih koncentracij v cestnem koridorju, ne zdrži v celoti oziroma drži le deloma. V tem primeru bi se morale spremembe v onesnaženosti z dušikovim dioksidom na Resljevi in Aškerčevi cesti pozimi odražati bistveno drugače kot na Slovenski cesti, kjer je promet upadel, drugje pa ne. Pričakovali bi torej precej večji porast koncentracij na Aškerčevi in Resljevi cesti kot pa na Slovenski. Preglednica 20 sicer kaže, da je bil relativen in absolu-ten porast onesnaženosti na merilnih mestih Slovenske ceste opazno manjši kot na Aškerčevi in Resljevi cesti, ne pa tudi v primerjavi z merilnim mestom na Poljanski. Pri primerjavi je treba dodati, da v izračunu povprečnih vrednosti za Aškerčevo cesto nismo upoštevali merilnega mesta na vrhu Filozofske fakultete, saj se je pozimi nahajalo na drugem mestu, ki je bolj prevetreno in je z lokacijo poletnih meritev tež- ko primerljivo, za Slovensko cesto pa nismo upoštevali merilnega mesta pri A Banki, saj je poletno vrednost sestavljala le vrednost z vzhodnega dela ceste. Proti tezi, da je k višjim zimskim koncentracijam prispevala visoka onesnaženost ozadja, govori dejstvo, da je bilo podobno ugotovljeno že v raziskavi v letih 2005 in 2006, ko je bil porast koncentracij dušikovega dioksida v urbanem ozadju pozimi prav tako znatno večji kot v cestnem koridorju, a tedaj je promet po Slovenski cesti tekel ves čas. Morda k takšnim rezultatom prispeva tudi čas oksidacije dušikovega monoksida v duši- kov dioksid, ki naj bi bil pozimi daljši kakor poleti. Iz izpušnih sistemov vozil namreč večinoma izhaja dušikov monoksid, ki mora nato še reagirati v dioksid. Preglednica 21: Razlike v onesnaženosti zraka z dušikovim dioksidom na merilnih mestih cestnih koridorjev med poletnim merilnim obdobjem 2013 in zimskim merilnim obdobjem 2014. Povprečna relativna Povprečna absolutna razlika razlika (%) (µg/m3) Aškerčeva cesta 12,5 6,0 Resljeva cesta 16,6 7,0 Poljanska cesta* 4,0 2,0 Slovenska cesta 3,3 1,3 *Le eno merilno mesto. Preglednica 22: Potek koncentracij dušikovega dioksida na profilu Cankarjeva–Čopova med poletnim merilnim obdobjem 2013 in zimskim merilnim obdobjem 2014. Cankarjeva cesta Čopova ulica Razdalja od ceste (m) 178 86 39 1 0 1 23 55 215 Koncentracije poletje (µg/m3) 31 36 76 67 33 25 Koncentracije zima (µg/m3) 43 48 46 62 69 41 34 45 62 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 62 6.11.2014 14:51:32 GeograFF 14 Preglednica 23: Potek koncentracij dušikovega dioksida na profilu Barje med poletnim merilnim obdobjem 2013 in zimskim merilnim obdobjem 2014. Jug Sever Razdalja od ceste (m) 92 28 13 2 0 5 14 33 76 Koncentracije poletje (µg/m3) 17 25 30 54 67 44 31 30 Koncentracije zima (µg/m3) 23 27 37 60 75 52 43 40 Preglednica 24: Potek koncentracij dušikovega dioksida na profilu Vič med poletnim merilnim obdobjem 2013 in zimskim merilnim obdobjem 2014. Zahod Vzhod Razdalja od ceste (m) 145 42 11 3 0 2 12 33 94 Koncentracije poletje (µg/m3) 17 26 34 62 60 36 29 24 Koncentracije zima (µg/m3) 36 41 56 71 67 44 41 31 Zanimive rezultate pokaže tudi primerjava zimskih in poletnih koncentracij dušikovega dioksida v prečnih profilih. V celem profilu Cankarjeva–Čopova je pozimi zrak z izjemo Slovenski cesti najbližjega merilnega mesta precej bolj onesnažen kakor poleti, kar morda tudi nakazuje na daljši čas reakcije dušikovega monoksida v dioksid. Pri ostalih dveh profilih pa je tudi neposredno ob cesti onesnaženost večja, a je razlika znatnejša na merilnih mestih nekoliko dlje od obvoznice. 63 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 63 6.11.2014 14:51:32 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 64 6.11.2014 14:51:32 GeograFF 14 7 Ocena letne onesnaženosti zraka z dušikovim dioksidom v Ljubljani na osnovi podatkov poletnega in zimskega merilnega obdobja Na osnovi meritev poletnega in zimskega merilnega obdobja smo kot sintezo izdelali oceno letne onesnaženosti zraka z dušikovim dioksidom za vsa merilna mesta, kjer so potekale zimske in poletne meritve. Takšnih merilnih mest je bilo skupno 81. Ocena temelji na izračunu koncentracij na podlagi letnih koncentracij, izmerjenih s samodejno merilno napravo ARSO, ki je poleti še stala za Bežigradom, pozimi pa je bila prestavljena na Kmetijski inštitut Slovenije, na Hacquetovo ulico, ki je manj kot kilometer oddaljena od merilnega mesta za Bežigradom in se ravno tako nahaja v urbanem ozadju. Za izračune smo uporabili letno vrednost s te postaje, in sicer za obdobje od 1. februarja 2013 do 31. januarja 2014, ki vklju- čuje obe naši merilni obdobji. Oceno smo izračunali po naslednji metodi: za obe merilni obdobji smo izračunali razmerje v izmerjenih koncentracijah med samo- dejno merilno postajo ARSO in med vsemi ostalimi merilnimi mesti, kjer smo me- rili z vzorčevalniki. Vrednosti koncentracij iz vzorčevalnikov, ki smo jih primerjali, so bile že normirane na to merilno mesto (to pomeni, da je bila normirana meritev vzorčevalnika na merilnem mestu ARSO enaka vrednosti avtomatske merilne postaje), prav tako so bile še pred tem korigirane, kar pomeni, da so bile odštete slepe vrednosti. Tako smo lahko za vsako merilno mesto ugotovili, v kolikšnem razmerju glede na merilno mesto ARSO so bile koncentracije dušikovega dioksida med obema merilnima obdobjema. Ocena letne onesnaženosti temelji na predpostavki, da se razmerja med merilnim mestom ARSO in ostalimi merilnimi mesti ohranjajo tekom leta. To ni nujno res, zato smo uporabili tako poletno kot tudi zimsko razmerje. Pokazalo se je namreč, da se razmerja v Ljubljani med letom ne ohranjajo in se lahko pomembno razliku- jejo. To po eni strani upraviči našo domnevo, da je treba uporabiti oba faktorja, po drugi strani pa dejstvo, da so poletni in zimski faktorji (razmerja) povsem različni, govori tudi o tem, da je ocena letne onesnaženosti zgolj ocena in da so odstopanja zelo mogoča. Razmerja se lahko razlikujejo celo do te mere, da so v enem merilnem obdobju večja od ena, v drugem pa manjša od ena, kar ne kaže na ustaljen vzorec onesnaženosti (tj. da bi bil na določeni lokaciji zrak vse leto bolj onesnažen kot na merilnem mestu ARSO ali obratno). Dodatno težavo je v našem primeru pomenilo dejstvo, da se je tudi merilno mesto ARSO prestavilo. Skupni faktor smo izračunali iz obeh faktorjev. Ker sta obe merilni obdobji trajali enako dolgo (tj. tri tedne), je skupni faktor aritmetična sredina obeh: 65 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 65 6.11.2014 14:51:32 Onesnaženost zraka v Ljubljani Fi = 0,5 * Fi + 0,5 * Fi , sk pol zim kjer je: Fi skupni faktor za i-to merilno mesto, sk Fi poletni faktor za i-to merilno mesto, pol Fi zimski faktor za i-to merilno mesto. zim Oceno povprečne letne onesnaženosti za vsako merilno mesto smo izračunali po enačbi: Ki = Fi * K , letna sk ARSO letna kjer je: Ki letna koncentracija dušikovega dioksida za i-to merilno mesto, letna K letna povprečna letna koncentracija dušikovega dioksida na merilnem me- ARSO stu ARSO. V primerjavi s celoletnim obdobjem smo z vzorčevalniki merili šest tednov ali 11,5 % letnega časa, kar je pod zakonsko določeno mejo (14 %) za dolžino meritev z in- dikativnimi metodami, da bi lahko sklepali na celoletno stanje. Prav tako bi morale meritve v tem primeru potekati bolj enakomerno vse leto, mi pa smo upoštevali le poletne in zimske razmere. Poleti je atmosfera bolj dinamična, prometa je nekoliko manj in motorji so manj potratni, bistveno manjši pa so tudi izpusti iz kurišč, zato so koncentracije dušikovega dioksida v povprečju nekoliko nižje. Zimsko merilno obdobje ni potekalo v tipičnih zimskih razmerah z ustaljenim, suhim in mrzlim vremenom. Ob drugačnih razmerah v istem letnem času in pa v prehodnih obdobjih, kot sta je- sensko in spomladansko, bi se verjetno pokazale še nekatere druge značilnosti. Preglednica 25: Ocena povprečne letne koncentracije dušikovega dioksida v Ljubljani od 1. februarja 2013 do 1. februarja 2014. Merilno mesto Ocena letne Merilno mesto Ocena letne koncentracije koncentracije (µg/m3) (µg/ m3) Nadvoz Celovška cesta 76 Linhartova cesta (Vojkova cesta) 40 Profil Barje – sever 1 76 Čopova ulica R1 39 Slovenska cesta (Nama) 74 Cankarjeva cesta R1 38 Nadvoz Dunajska cesta* 73 Profil Barje – sever 3 38 Profil Vič – zahod 1 71 Breg 37 Profil Vič – vzhod 1 68 Profil Barje – sever 4 37 Slovenska cesta (A Banka) – 67 Profil Vič – vzhod 3 36 vzhod Slovenska cesta (Bavarski dvor) 66 Poljanski nasip 35 66 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 66 6.11.2014 14:51:32 GeograFF 14 Merilno mesto Ocena letne Merilno mesto Ocena letne koncentracije koncentracije (µg/m3) (µg/ m3) Profil Barje – jug 1 64 Tabor: Slomškova ulica 35 Trg OF (Avtobusna postaja) 64 Stari trg 35 Celovška cesta (Slovenija avto) 63 Profil Vič – zahod 3 34 Dunajska cesta (Stadion) 62 BTC parkirišče 34 Dunajska cesta (Gospodarsko 61 Šuštarski most 34 razstavišče) Aškerčeva cesta (FF) 58 FF atrij, sever 33 Tivolska cesta 57 Ciril-Metodov trg 33 Resljeva cesta (Komenskega 56 Tromostovje 32 ulica) Aškerčeva cesta (Trg MDB) 56 Trubarjeva cesta (Prečna ulica) 32 Tržaška cesta (Tbilisijska ulica) 54 Mestni trg 32 Slovenska cesta (Figovec) 54 Profil Barje – jug 3 32 Tržaška cesta (Jadranska ulica) 54 Čopova ulica R2 32 Slovenska cesta (Kongresni trg) 54 Šiška: Smrekarjeva ulica 31 Poljanska cesta (Peglezen) 53 Bežigrad: Ptujska ulica 31 FF 2. nadstropje, Aškerčeva 52 Vodmat: Potrčeva ulica 31 cesta Resljeva cesta (Trubarjeva cesta) 51 Rožna Dolina: Rutarjeva ulica 30 Profil Barje – sever 2 51 Moste: Rojčeva ulica 30 Zoisova cesta (Breg) 50 Adamič-Lundrovo nabrežje 29 Celovška cesta (Tivoli) – zahod 49 Profil Vič – vzhod 4 29 Zaloška cesta (Grablovičeva 47 Gramozna jama 28 ulica) Drenikova ulica (Aljaževa ulica) 47 Poljane: Zemljemerska ulica 28 Profil Vič – zahod 2 46 ARSO 28 Profil Barje – jug 2* 45 Kolezija: Koseskega ulica 27 Šmartinska cesta (BS BTC) 45 Šiška: Tugomerjeva ulica 27 Zaloška cesta (Ulica bratov 44 Profil Vič – zahod 4 27 Rozmanov) Resljeva cesta (Slomškova ulica) 44 Murgle: Pod hrasti 26 Cankarjeva cesta R2 44 Tivoli (Jakopičevo sprehajališče) 25 Profil Vič – vzhod 2 42 Ljubljanski grad 24 Aškerčeva cesta (Snežniška 42 Kodeljevo: Ulica Jana Husa 23 ulica) Zaloška cesta (BS) 41 Profil Barje – jug 4* 23 FF vrh stavbe, Aškerčeva cesta 40 Koseze ob PST pri bajerju 20 Linhartova cesta (Fabianijeva 40 Rožnik 20 ulica) 67 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 67 6.11.2014 14:51:32 Onesnaženost zraka v Ljubljani Slika 33: Ocena povprečne letne koncentracije dušikovega dioksida v Ljubljani od 1. februarja 2013 do 1. februarja 2014. 4. 4. Šiška 4. 4. Bežigrad Nove Jarše Koseze 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4.4. 4. 4. 4. 4.4. 4. Moste 4. 4. 4. Rožnik 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4 4 . . 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4.4.4. 4. 4 4 . . 4. 4. 4. P 4. Rožna dolina 4. 4. 4 4 . .4 4. 4. 4. P 4. 4. 4. Trnovo Golovec 4. Vič 4. Koncentracija NO Rakovnik 2 v µg/m3 Mestni Log 4. manj kot 20 4. 21–30 ± 4. 4.4. 4. 31–40 0 0.5 1 2 km 4. 41–50 4. 51–60 © Kartografija: S. Koblar; Oddelek za geografijo, FF, 2014 Vir podlage: Gospodarska javna infrastruktura, 2012; Kataster stavb, 2012; Dejanska raba tal, 2013. 4. več kot 60 7.1 Ocena letne onesnaženosti zraka z dušikovim dioksidom v cestnih koridorjih Preglednica 26: Ocena povprečne letne koncentracije dušikovega dioksida v cestnih koridorjih Slovenske, Poljanske, Resljeve in Aškerčeve ceste o d 1. februarja 2013 do 1. februarja 2014. Merilno mesto Ocena letne Merilno mesto Ocena letne koncentracije koncentracije (µg/m3) (µg/m3) Slovenska cesta (Nama) 74 Slovenska cesta (Kongresni trg) 54 Slovenska cesta (A Banka) – vzhod 67 Poljanska cesta (Peglezen) 53 Slovenska cesta (Bavarski dvor) 66 FF 2. nadstropje, Aškerčeva cesta 52 Aškerčeva cesta (FF) 58 Resljeva cesta (Trubarjeva cesta) 51 Aškerčeva cesta (Trg MDB) 56 Resljeva cesta (Slomškova ulica) 44 Resljeva (Komenskega ulica) 56 Aškerčeva cesta (Snežniška ulica) 42 Slovenska cesta (Figovec) 54 FF vrh stavbe, Aškerčeva cesta 40 68 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 68 6.11.2014 14:52:17 GeograFF 14 Med posameznimi tipi mestnega prostora se v cestnih koridorjih kažejo najvišje vrednosti onesnaženja z dušikovim dioksidom, kar je bilo pričakovano. Več kot 40 µg/ m3 znašajo koncentracije povsod, z izjemo merilnega mesta na vrhu stavbe Filozofske fakultete, kjer pa je celo na višini okoli 25 m ta še vedno znašala 40 µg/m3. Najvišja koncentracija je bila izmerjena ob avtobusnem postajališču pri veleblagovnici Nama oziroma pri glavni ljubljanski pošti. V poletnem času je bil tam promet še gost, od jeseni naprej pa je bil osebni tranzitni promet prepovedan, a sta še vedno potekala dostavni in javni promet. Kljub tej omejitvi bistvenega izboljšanja kakovosti zraka pozimi glede na poletne razmere nismo zaznali, kar kaže na veliko občutljivost cestnih koridorjev za onesnaževanje zraka, saj očitno že majhne prometne obremenitve v njih povzročijo zelo visoke koncentracije. Slednje se je potrdilo tudi pri Poljanski cesti v raziskavi v obdobju 2005–2006. Izmerjene vrednosti so zaskrbljujoče in jih kaže upoštevati v nadalj-njih ukrepih. V vseh cestnih koridorjih prometa ni mogoče omejiti, a tudi ta ukrep ob obstoječi kakovosti voznega parka zaleže le, če je omejitev skoraj popolna. Pri javnem prometu, ki je glavni vir dušikovih oksidov v zaprtem delu cestnega koridorja Slovenske ceste, bo treba postopno preiti na čistejše tehnologije izgorevanja, ki jih uvajajo pri novejših emisijskih standardih vozil. Pri tem ukrepu je potencial zmanjšanja izpustov še velik. Ker menjava oziroma posodabljanje voznega parka pri sistemih, kot je Ljubljanski potniški promet, že v finančno ugodnih obdobjih poteka počasi, v času gospodarske Slika 34: Poletna in zimska koncentracija ter ocena povprečne letne koncentracije dušikovega dioksida od 1. februarja 2013 do 1. februarja 2014 v koridorju Slovenske ceste. 4. Bavarski poleti 4. Bavarski pozimi 4. 4. Bavarski letna dvor 4. dvor 4. Koncentracija dvor raven NO2 v µg/m3 meritve 4. 4. 4. 4. manj kot 20 4. 21–30 4. 4. 4. 4. 31–40 4. 41–50 4. 4. 4. 5 4. 1–60 4. več kot 60 4. 4. 4 4 . . 4. 4. 4 4 . . 4. 4. 4 4. 4 Pošta . 4 . 4. 4. . 4. 4. 4. 4. Pošta 4. Pošta i 4. nterpolacija 4. 4. 4. manj kot 20 4. 4. 4. 21–30 31–40 41–50 4. 4. 4. 51–60 4. 4. 4. Drama Drama Drama več kot 60 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4 FF . 4. 4. 4. 4. 4.4. FF 4.4. FF 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. © Kartografija: S. Koblar; Oddelek za geografijo, FF, 2014 Vir podlage: Državna topografska karta 1 : 5.000, GURS; Kataster stavb, 2012. ± 0 100 200 400 m 69 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 69 6.11.2014 14:52:25 Onesnaženost zraka v Ljubljani krize pa še dlje, bi bilo uporabnike teh koridorjev vse dotlej treba opozarjati, da daljše zadrževanje v njih ni zdravo. Enako velja za tam stanujoče ali zaposlene, ki večji del de-lovnega dne preživijo v prostorih, ki se zračijo na cestne koridorje – na primer prostori šol in fakultet na Aškerčevi cesti, trgovine na Slovenski cesti in podobno. 7.2 Ocena letne onesnaženosti zraka z dušikovim dioksidom v odprtem prostoru ob cestah Ocena letne onesnaženosti zraka z dušikovim dioksidom v odprtem prostoru ob cestah izven cestnih koridorjev nam kaže različne stopnje onesnaženosti, ki so odvisne predvsem od prometnih obremenitev. Ljubljanska obvoznica beleži največje količine prometa. V letu 2012 je povprečni letni dnevni promet na njej znašal kar 64.000 vozil (Povprečni letni dnevni promet …., 2014), zato ne preseneča, da so ob obvoznici koncentracije du- šikovega dioksida med najvišjimi. Vpliv obvoznice in vpadnice hkrati pa se kaže na nadvozih Celovške in Dunajske ceste, saj sta to nadvoza vpadnice nad ljubljansko obvoznico, kjer se onesnaževanje z obeh cest združi. Tudi v naših primerih smo izmerili zelo visoke koncentracije dušikovega dioksida. Na prvih šestih mestih po največji stopnji onesnaženosti so tako obe mesti nad obvoznico in štiri merilna mesta ob obvoznici, ki so sicer del prečnih profilov. Na teh lokacijah je ocenjena povprečna letna koncentracija dušikovega dioksida od 64 do 76 µg/m3, kar je od 60 do 90 % nad dopustno mejo. Seveda pa gre za specifičen tip mestnega prostora oziroma prostora ob cestah, ki praviloma ni namenjen nobeni drugi funkciji oziroma se ljudje v njem ne zadržujejo dalj časa ali pa so tam zelo kratek čas, kot na primer ob hoji ali kolesarjenju po nadvozu Celovške ali Dunajske ceste. Preglednica 27: Ocena povprečne letne koncentracije dušikovega dioksida v odprtem prostoru ob cestah od 1. februarja 2013 do 1. februarja 2014. Merilno mesto Ocena letne Merilno mesto Ocena letne koncentracije koncentracije (µg/m3) (µg/m3) Nadvoz Celovška cesta 76 Tržaška cesta (Tbilisijska ulica) 54 Profil Barje – sever 1** 76 Zoisova cesta (Breg) 50 Nadvoz Dunajska cesta 73 Celovška cesta (Tivoli) – zahod 49 Profil Vič – zahod 1** 71 Drenikova ulica (Aljaževa ulica) 47 Profil Vič – vzhod 1** 68 Zaloška cesta (Grablovičeva ulica) 47 Profil Barje – jug 1** 64 Šmartinska cesta (BS BTC) 45 Trg OF (Avtobusna postaja) 64 Zaloška cesta (Ulica bratov 44 Rozmanov) Celovška cesta (Slovenija avto) 63 Zaloška cesta (BS) 41 Dunajska cesta (Stadion) 62 Linhartova cesta (Vojkova cesta) 40 Dunajska cesta (Gospodarsko 61 Linhartova cesta (Fabianijeva 40 razstavišče) ulica) Tivolska cesta 57 Poljanski nasip 35 Tržaška cesta (Jadranska ulica) 54 **Merilno mesto iz profila je za potrebe celovitosti analize izjemoma upoštevano v primerjavi zaradi lege, ki ustreza tudi kriterijem odprtega prostora ob cestah. 70 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 70 6.11.2014 14:52:25 GeograFF 14 Pregled ostalih merilnih mest kaže, da so razlike še vedno razmeroma velike. Ob Celovški, Tržaški in Dunajski cesti so koncentracije precej visoke in večinoma presegajo 50 µg/m3 (od 49 do 64 µg/m3), ob Zaloški in Šmartinski cesti, ki sta ravno tako vpadnici, pa so koncentracije od 41 do 47 µg/m3, kar kaže manjše onesnaženje, ki pa še vedno presega referenčno vrednost 40 µg/m3. Ob povezovalnih cestah je zrak precej onesnažen ob Tivolski cesti (57 µg/m3), manj, a še vedno preveč, pa ob Drenikovi ulici, medtem ko so ocenjene letne koncentracije dušikovega dioksida ob Linhartovi cesti ravno na meji dovoljene letne vrednosti. Te vrednosti so sicer opazno nižje od tistih v cestnem koridorju, a je stanje zaskrbljujoče zaradi kolesarskih poti in pločnikov vzdolž vpadnic. V posameznih primerih je ta infrastruktura oddaljena od cestišča tudi okoli 10 m, kar je precej bolje kot v primerih njihovega poteka tik ob cestah. V prihodnje bi bilo treba z vidika kakovosti zraka kolesarsko infrastrukturo umestiti nekoliko bolj stran od vpadnic, kjer je seveda to mogoče, srednjeročno pa bi bilo smiselno zmanjšati število motoriziranih prihodov v mesto in povečati delež javnega prometa, saj vsak avto manj pomeni za mesto ne le manjše prometno onesnaževanje ozračja, pač pa tudi manjši pritisk na parkirne površine, manjšo porabo prostora za parkirišča, manjše obremenitve s hrupom in večjo prometno varnost. Spodbudno je, da se v osebna vozila vgrajujejo vse bolj napredni motorji z vse čistejšimi tehnologijami izgorevanja oziroma izpustov iz prometa, na pohodu pa so tudi že vozila na električni pogon, kar tudi prispeva k vse nižjim izpustom onesnaževal. 7.3 Ocena letne onesnaženosti zraka z dušikovim dioksidom v urbanem ozadju Tudi za urbano ozadje velja, da je ocena letne onesnaženosti zraka z dušikovim dioksidom zelo odvisna od lokacije, kar pomeni, da raven onesnaženosti urbanega ozadja ni povsod enaka. Gibanje vrednosti v razponu od 20 do 43 µg/m3 je posle- dica notranje heterogenosti v tem prostorskem tipu. Najvišje koncentracije, ki presegajo mejno letno vrednost ali so okoli te vrednosti, so ob Cankarjevi cesti, med Slovensko cesto in Beethovnovo ulico, kjer se kaže tudi še vpliv Slovenske ceste. Razmeroma visoke koncentracije so tudi v območju za pešce v središču Ljubljane, kjer znašajo od 29 do 37 µg/m3, v stanovanjskih soseskah izven središča mesta pa od 23 do 31 µg/m3. Izjema je le merilno mesto v Slomškovi ulici na Taboru, kjer zna- ša ocena povprečne letne koncentracije 35 µg/m3. Najnižje ocene letne koncentra- cije, od 20 do 25 µg/ m3, so na Rožniku, ob Poti spominov in tovarištva pri Koseškem bajerju, na Ljubljanskem gradu, v Tivoliju (Jakopičevo sprehajališče) in na Kodeljevem v Ulici Jana Husa. Razen slednjega merilnega mesta, ki sodi v stanovanjsko sosesko, se ostala merilna mesta nahajajo v parkih oziroma na robu poselitvenega območja, kar kaže na opazno zmanjšanje koncentracij dušikovega dioksida na zele- nih površinah urbanega ozadja v primerjavi s pozidanimi površinami. 71 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 71 6.11.2014 14:52:25 Onesnaženost zraka v Ljubljani Preglednica 28: Ocena povprečne letne koncentracije dušikovega dioksida v urbanem ozadju od 1. februarja 2013 do 1. februarja 2014. Merilno mesto Ocena letne Merilno mesto Ocena letne koncentracije koncentracije (µg/m3) (µg/m3) Cankarjeva cesta R2* 44 Rožna dolina: Rutarjeva ulica 30 Cankarjeva cesta R1* 38 Moste: Rojčeva ulica 30 Breg 37 Adamič-Lundrovo nabrežje 29 Tabor: Slomškova ulica 35 Gramozna jama 28 Stari trg 35 Poljane: Zemljemerska ulica 28 BTC parkirišče 34 ARSO 28 Šuštarski most 34 Kolezija: Koseskega ulica 27 FF atrij, sever 33 Šiška: Tugomerjeva ulica 27 Ciril-Metodov trg 33 Murgle: Pod hrasti 26 Tromostovje 32 Tivoli (Jakopičevo sprehajališče) 25 Trubarjeva cesta (Prečna ulica) 32 Ljubljanski grad 24 Mestni trg 32 Kodeljevo: Ulica Jana Husa 23 Šiška: Smrekarjeva ulica 31 Koseze ob PST pri bajerju 20 Bežigrad: Ptujska ulica 31 Rožnik 20 Vodmat: Potrčeva ulica 31 *Merilno mesto iz profila je za potrebe celovitosti analize izjemoma upoštevano v primerjavi zaradi lege, ki ustreza tudi kriterijem urbanega ozadja. 7.4 Ocena letne onesnaženosti zraka z dušikovim dioksidom v prečnih profilih Preglednica 29: Ocena povprečne letne koncentracije dušikovega dioksida na profilu Barje od 1. februarja 2013 do 1. februarja 2014. Jug Sever Razdalja od ceste (m) 92 28 13 2 0 5 14 33 76 Ocena letne koncentracije (µg/m3) 23 32 45 64 76 51 38 37 72 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 72 6.11.2014 14:52:26 GeograFF 14 Slika 35: Poletna in zimska koncentracija ter ocena povprečne letne koncentracije dušikovega dioksida na profilu Barje od 1. februarja 2013 do 1. februarja 2014. poleti 4. pozimi 4. 4. 4.4. 4. 4. 4. 4.4. 4. 4. 4.4. 4. 4. 4. letna raven Koncentracija NO2 v µg/m3 4. meritve 4. interpolacija 4. 4. manj kot 20 manj kot 20 4. 21–30 21–30 4. 4. 4 31–40 31–40 4.. 4. 41–50 41–50 4 4. . 51–60 51–60 4. več kot 60 več kot 60 © Kartografija: S. Koblar; Oddelek za geografijo, FF, 2014 Vir podlage: Državna topografska karta 1 : 5.000, GURS. ± 0 100 200 400 m Slika 36: Ocena povprečne letne koncentracije dušikovega dioksida na profilu Barje od 1. februarja 2013 do 1. februarja 2014 (µg/m3). 73 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 73 6.11.2014 14:52:27 Onesnaženost zraka v Ljubljani Profil ocenjene povprečne letne koncentracije dušikovega dioksida ob južni ljubljanski obvoznici kaže asimetričnost, ki nakazuje prevladujočo južno smer vetra, ki odna- ša onesnaževala z obvoznice na sever, proti središču mesta. Območje z onesnaženo- stjo nad dovoljeno mejno vrednostjo (40 µg/m3) sega na južni strani približno 16 m daleč od ceste, na severni pa približno 28 m, pri čemer na južni strani koncentracija do razdalje 100 m od ceste pada proti 20 µg/m3, na severni pa ohranja raven malo pod 40 µg/m3. Preglednica 30: Ocena povprečne letne koncentracije dušikovega dioksida na profilu Vič od 1. februarja 2013 do 1. februarja 2014. Zahod Vzhod Razdalja od ceste (m) 145 42 11 3 0 2 12 33 94 Ocena letne koncentracije (µg/m3) 27 34 46 71 68 42 36 29 Slika 37: Poletna in zimska koncentracija ter ocena povprečne letne koncentracije dušikovega dioksida na profilu Vič od 1. februarja 2013 do 1. februarja 2014. poleti pozimi 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. letna raven Koncentracija NO2 v µg/m3 4. meritve 4. interpolacija 4. manj kot 20 manj kot 20 4. 21–30 21–30 4. 4. 31–40 31–40 4. 4 . . 41–50 41–50 4. 4. 4 51–60 . 51–60 4. več kot 60 več kot 60 © Kartografija: S. Koblar; Oddelek za geografijo, FF, 2014 Vir podlage: Državna topografska karta 1 : 5.000, GURS. ± 0 100 200 400 m 74 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 74 6.11.2014 14:52:28 GeograFF 14 Slika 38: Ocena povprečne letne koncentracije dušikovega dioksida na profilu Vič od 1. februarja 2013 do 1. februarja 2014 (µg/m3). Profil ocenjene povprečne letne koncentracije dušikovega dioksida je na Viškem polju precej bolj simetričen kot profil Barje, kar kaže na uravnoteženost zahodnih in vzhodnih smeri vetra na tem območju. Na zahodni strani padejo ocenjene koncentracije na vrednost 40 µg/m3 na razdalji približno 20 m od obvoznice, na vzho- dni strani pa na razdalji približno 15 m. Na obeh straneh ceste se koncentracije na 30 µg/m3 spustijo podobno daleč od ceste, in sicer na zahodni strani okoli 90 m, na vzhodni pa okoli 85 m stran od ceste, medtem ko so neposredno ob obvoznici koncentracije okoli 70 µg/m3. Preglednica 31: Ocena povprečne letne koncentracije dušikovega dioksida na profilu Cankarjeva–Čopova od 1. februarja 2013 do 1. februarja 2014. Cankarjeva cesta Čopova ulica Razdalja od Slovenske ceste (m) 178 86 1 0 1 55 215 Ocena letne koncentracije (µg/m3) 44 38 75 73 36 32 75 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 75 6.11.2014 14:52:29 Onesnaženost zraka v Ljubljani Slika 39: Ocena zimske in poletne ter ocena povprečne letne koncentracije dušikovega dioksida na profilu Cankarjeva–Čopova od 1. februarja 2013 do 1. februarja 2014. poleti Koncentracija NO2 4. v µg/m3 4. Cankarjeva 4. 4. meritve Čopova 4. 4. 4. manj kot 20 4. 21–30 4. 4. 31–40 4. 41–50 pozimi 4. 51–60 4. več kot 60 4. 4. 4. Cankarjeva 4. 4. 4. 4. Čop 4. interpolacija ova manj kot 20 4. 21–30 31–40 letna raven 41–50 4. 51–60 4. več kot 60 Cankarjeva 4. 4. Čo 4. pova 4. © Kartografija: S. Koblar; Oddelek za geografijo, FF, 2014 Vir podlage: Gospodarska javna infrastruktura, 2012; Kataster stavb, 2012; Dejanska raba tal, 2013. ± 0 50 100 200 m Slika 40: Ocena povprečne letne koncentracije dušikovega dioksida na profilu Cankarjeva– Čopova od 1. februarja 2013 do 1. februarja 2014 (µg/m3). 76 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 76 6.11.2014 14:52:30 GeograFF 14 Profil ocenjene povprečne letne koncentracije dušikovega dioksida iz Slovenske ceste po Čopovi ulici in Cankarjevi cesti kaže nepričakovan skok koncentracij na Cankarjevi cesti na razdalji več kot 100 m od Slovenske ceste, kar si lahko razlagamo z vplivom prometa po Beethovnovi ulici in na ostalih ulicah v okolici. Na oddaljenosti približno 78 m od Slovenske ceste koncentracija sicer pade pod 40 µg/m3, a se nato na oddaljenosti približno 140 m zopet dvigne nad to mejo. Po Čopovi ulici pa je padec koncentracij pričakovan in se ustavi na razmeroma visoki stopnji onesnaženega ozadja, ki dosega okoli 30 µg/m3, medtem ko sega območje z več kot 40 µg/m3 do 40 m stran od Slovenske ceste. 77 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 77 6.11.2014 14:52:30 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 78 6.11.2014 14:52:30 GeograFF 14 8 Onesnaženje zraka s primarnimi onesnaževali v Ljubljani – določanje virov z aethalometrskimi meritvami črnega ogljika Aerosoliziran črni ogljik (black carbon, BC) nastaja pri nepopolnem zgorevanju ogljič- nih goriv, na primer fosilnih goriv in biomase. V atmosferi je prisoten v obliki aero-soliziranih delcev, za katere je značilna močna absorpcija svetlobe v vidnem delu svetlobnega spektra (Petzold in sod., 2013). Črni ogljik je dober indikator primarnih emisij in ga pogosto uporabljamo kot indikator uspešnosti ukrepov za zmanjševanje onesnaženosti zraka. Vdihavanje delcev črnega ogljika škodljivo vpliva na zdravje (WHO, 2012), hkrati pa je črni ogljik drugi najpomembnejši dejavnik podnebnih sprememb (Bond in sod., 2013). Z meritvami aerosoliziranega črnega ogljika v Ljubljani smo hoteli določiti vire črnega ogljika in ugotoviti, kako zaprtje Slovenske ceste med Gosposvetsko cesto Slika 41: Lokacije merilnih mest črnega ogljika v Ljubljani med 14. januarjem in 14. februarjem 2014: a) prikaz vseh merilnih mest, b) merilna mesta v širšem centru mesta, c) merilni mesti ob južni obvoznici. b) a) c) 79 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 79 6.11.2014 14:52:31 Onesnaženost zraka v Ljubljani in Kongresnim trgom vpliva na kakovost zraka v mestnem jedru. Poleg tega je bil namen meritev ugotoviti doseg lokalnega vpliva prometa na koncentracije črnega ogljika. Za ta namen smo v Ljubljani postavili pet Aethalometrov – inštrumentov za merjenje črnega ogljika: tri v središču mesta – na Slovenski cesti pri pošti, na Vošnjakovi ulici (Okoljski merilni sistem MOL) in pri Kmetijskem inštitutu Slovenije; dva merilna in- štrumenta smo postavili poleg južne ljubljanske obvoznice – enega tik ob obvoznici (Barje – cesta), drugega pa 150 m stran od ceste (Barje – skedenj). Tako smo pokrili območje zapore prometa v mestu in mestno ozadje, merilni mesti ob obvoznici pa sta služili za ugotavljanje dosega lokalnega vpliva prometa na kakovost zraka. Merilna kampanja je potekala od 14. januarja do 14. februarja 2014 sočasno na petih merilnih mestih (Slika 41). Tri merilna mesta smo izbrali v širšem središču mesta, medtem ko sta bili dve merilni mesti postavljeni ob južni obvoznici. Seznam merilnih mest: • Vošnjakova – Okoljski merilni sistem MOL, Vošnjakova ulica 9 – lokacija ob prometni cesti, • KIS, Hacquetova ulica 17 – mestno ozadje, • Pošta, Slovenska cesta 32 – lokacija zapore avtomobilskega prometa, • Barje – cesta, Cesta dveh cesarjev – lokacija ob avtocesti, • Barje – skedenj, Cesta dveh cesarjev – lokacija 150 m stran od avtoceste. 8.1 Merilna metoda in meteorološki podatki Aethalometer Aethalometer vzorči zrak s pretokom nekaj litrov na minuto skozi filtrski trak iz ste-klenih vlaken. Nad filtrom je vir svetlobe, pod njim pa so detektorji, ki merijo prepustnost traku za svetlobo. Koncentracijo črnega ogljika izračunamo iz sprememb atenuacije svetlobe z valovno dolžino 880 nm. Na delu filtra, skozi katerega teče zrak, se nabirajo aerosoli. Absorpcijo (oziroma atenuacijo, glej nižje) merimo relativno glede na vzporedno meritev optične prepustnosti referenčnega dela istega filtra, skozi katerega zrak ne teče. To naredimo enkrat na merilno periodo, ki tipično traja nekaj minut. Atenuacija je definirana kot logaritem razmerja meritve intenzitete svetlobe pod referenčnim delom filtra in delom, na katerem se nabirajo aerosolizirani delci. Postopno nabiranje ogljičnih aerosolov, ki absorbirajo svetlobo, povzroči postopno pa-danje optične prepustnosti filtra oziroma rast atenuacije. Pretok zraka skozi filter merimo s senzorjem masnega pretoka, ki hkrati služi kot meritev, potrebna za stabilizacijo zračne črpalke. Aethalometer meri in shranjuje podatke vsako merilno periodo. Iz meritev prepustnosti svetlobe Aethalometer določi vsakokratno povečanje atenuacije. To potem z znanim presekom optične absorpcije na enoto mase črnega ogljika preračuna v koncentracijo črnega ogljika, izraženo v nanogramih na kubični meter (ng/m3). Ko se na filtru 80 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 80 6.11.2014 14:52:31 GeograFF 14 nabere toliko aerosolov, da izmerjena intenziteta svetlobe pod filtrom pade pod dolo- čeno vrednost, se trak premakne naprej in meritev se začne na svežem delu traku. Ob premiku traku Aethalometer izvede teste, s katerimi zagotovi kakovost podatkov. Črni ogljik in Angstromov koeficient smo merili z inštrumenti Aethalometer AE33. Sve-tlobni izvor v tem tipu inštrumenta so svetleče diode s spektri, ki imajo maksimume pri valovnih dolžinah 370 nm, 470 nm, 520 nm, 590 nm, 660 nm, 880 nm in 950 nm. Meritve v tako širokem svetlobnem spektru nam omogočajo karakterizacijo absorpcije aerosolov v področju od ultravijolične do infrardeče. Aethalometer je imel nastavljen pretok 5 l/min. Časovno obdobje med posamičnimi meritvami je bilo 1 minuta. Angstromov eksponent opisuje, kako se absorpcijski koeficient aerosolov spremi- nja z valovno dolžino svetlobe. Za popolnoma črne sferične aerosole Miev izračun kaže, da je absorpcijski koeficient b obratno sorazmeren z valovno dolžino λ: b = A/λ. Enačbo lahko posplošimo v: b = A/λα, Angstromov eksponent α za popolnoma črne aerosole je tako 1. Za aerosole, ki močneje absorbirajo pri nizkih valovnih dolžinah, pričakujemo, da imajo višji Angstromov eksponent. Dizelski izpuh vsebuje velik delež črnega ogljika in ima, dokler je svež, Angstromov koeficient blizu 1 (Schnaiter in sod., 2003). Dim, ki nastaja pri zgorevanju lesa, vsebuje aerosolizirane delce, ki močno absorbirajo v modrem in ultravijoličnem (UV) delu svetlobnega spektra, v infrardečem (IR) delu spektra pa ne absorbirajo. Visoko ab-sorpcijo teh aerosolov pri nizkih valovnih dolžinah opazimo pri preučevanju odvisnosti absorpcijskega koeficienta od valovne dolžine kot zvišan Angstromov eksponent (Sandradewi in sod., 2008b). Za lesni dim ali dim, ki nastane pri sežiganju biomase, pričakujemo Angstromov eksponent okoli 2 (Favez in sod, 2009; Sandradewi in sod., 2008a in citati prav tam; Sandradewi in sod., 2008b). Angstromov eksponent je tako parameter, na podlagi katerega lahko razlikujemo med lesnim dimom in izpuhi dizel-skih motorjev. Izračunali smo ga za interval valovnih dolžin med 470 nm in 950 nm, saj je tam kontrast med aerosoli različnih virov največji. Za izračun smo uporabili me-todologijo, temelječo na članku Sandradewi in sod., (2008b). Meteorološki parametri Podatke o meteoroloških parametrih v času meritev črnega ogljika v Ljubljani smo pridobili s spletnega portala Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) za meteorološko postajo Bežigrad. Iz arhiva podatkov smo pridobili podatke o temperaturi zraka (T), zračnem tlaku (p), relativni zračni vlagi (RH), količini padavin (hp), smeri in hitrosti vetra ter jakosti sevanja (globalno in difuzno) v 30-minutnih intervalih. Poleg tega smo meteorološke podatke v 10-minutnih intervalih o temperaturi zraka (T), količini padavin (hp) ter smeri in hitrosti vetra pridobili tudi z okoljskega merilnega sistema, ki deluje na odlagališču odpadkov Barje (Snaga, d. o. o.). Za določanje stabilnosti in debeline planetarne mejne plasti smo podatke pridobili s spletne strani Air Resources Laboratory (NOAA, National Oceanic and Atmospheric Administration), kjer so na voljo arhivski podatki meteoroloških parametrov s prostorsko resolucijo 1° in časovno resolucijo 3 ure (GDAS, Global Data Assimilation System Archive Information). 81 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 81 6.11.2014 14:52:31 Onesnaženost zraka v Ljubljani Tako zbrani podatki vsebujejo naslednje informacije: PSQ – Pasquill Stability Class – razred stabilnosti (Preglednica 32): A – zelo nestabilne razmere, B – zmerno nestabilne razmere, C – rahlo nestabilne razmere, D – nevtralne razmere, E – rahlo stabilne razmere, F – zmerno stabilne razmere, G – zelo stabilne razmere), z – debelina planetarne mejne plasti, i Kz – vertikalni koeficient mešanja (m2/s2). Pasquillova klasifikacija stabilnosti atmosfere razdeli stabilnost planetarne mejne plasti v sedem razredov od A (zelo nestabilno) do G (zelo stabilno) glede na hitrost vetra, sončno obsevanje in pokritost neba z oblaki (Pasquill, 1961). Meteorološke razmere, ki določajo Pasquillov razred stabilnosti, so prikazane v Preglednici 32. Preglednica 32: Meteorološke razmere, ki določajo Pasquillov razred stabilnosti. Dnevno sončno sevanje Nočne razmere Veter na Močno Zmerno Rahlo Tanka oblačnost ali > <= 4/8 oblačnosti površini 4/8 nizkih oblakov (m/s) < 2 A A–B B E F–G 2–3 A–B B C E F–G 3–5 B B–C C D E 5–6 C C–D D D D >6 C D D D D Planetarna mejna plast (PBL – planetary boundary layer) je spodnji del ozračja, v katerem se pozna neposredni vpliv tal. Debelina planetarne mejne plasti je odvisna od in-tenzivnosti procesov v atmosferi. V zelo stabilnih pogojih je lahko debelina celo manjša kot 100 m, pri močni konvekciji pa lahko preseže 3 km. V splošnem velja, da je ponoči in v hladnejšem obdobju (ko je ozračje stabilnejše) planetarna mejna plast tanjša, podnevi in v toplejših obdobjih (ko so temperaturne razlike večje in je konvekcija močnejša) pa je debelejša. Struktura mejne plasti se čez dan spreminja (Quan in sod., 2013). 8.2 Vremenski pogoji v času meritev črnega ogljika v Ljubljani med 14. januarjem in 14. februarjem 2014 Temperatura zraka se je v času meritev črnega ogljika v Ljubljani gibala med –2,8 in 12 °C ter je bila v povprečju 3,1 °C (Slika 42). Od 30. januarja do 4. februarja 2014 se je zaradi obširne temperaturne inverzije v širši Sloveniji pojavil žled. Na Barju je v obravnavanem obdobju prevladoval jugovzhodni veter s hitrostjo do 4 m/s. Severni veter je bil prisoten le občasno in je pihal s hitrostjo do 2 m/s (Slika 43). Izjema sta le 16. in 17. januar, ko je pihal jugozahodni veter s hitrostjo do 6 m/s. Vetrno polje v mestnem jedru je heterogeno zaradi lokalnega vpliva infrastrukture in ga zato pri analizi virov črnega ogljika ne moremo upoštevati. 82 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 82 6.11.2014 14:52:31 GeograFF 14 Slika 42: Meteorološki parametri v obdobju merjenja črnega ogljika: temperatura zraka (T), relativna vlaga (RH), polurna višina padavin (hp), hitrost (v) in smer vetra na Barju, direktno sončno sevanje in debelina planetarne mejne plasti (boundary layer depth, zi). T RH h direktno sevanje z p i smer vetra (°) 0 90 180 270 360 1000 N E S W ) 6 500 /s) (m z i0 3 v (m 10 12 8 400 ) 90 2 /m 6 6 ) ) )m (% T (°C H (m 60 R 4 h p 200 0 2 direktno sevanje (W -6 30 0 0 11/01/2014 18/01/2014 25/01/2014 01/02/2014 08/02/2014 15/02/2014 Datum Slika 43: Frekvenčna porazdelitev hitrosti vetra glede na smer na meteorološki postaji Barje N v (m/s) w 28 >= 6 24 NW NE 5 - 6 20 4 - 5 16 3 - 4 2 - 3 12 1 - 2 8 0 - 1 4 0 W E 4 8 12 16 20 SW SE 24 28 S Vir podatkov: Snaga, d. o. o. 83 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 83 6.11.2014 14:52:34 Onesnaženost zraka v Ljubljani 8.3 Koncentracija črnega ogljika v Ljubljani med 14. januarjem in 14. februarjem 2014 Koncentracije črnega ogljika so najvišje na merilnih mestih, ki ležijo neposredno ob prometnih cestah (Slika 44). Povprečne koncentracije črnega ogljika so prikazane v Preglednici 33. Najvišje koncentracije (povprečje koncentracij ± standardna deviacija koncentracij) smo izmerili na merilnem mestu na Vošnjakovi ulici (6192 ± 3815 ng/m3) in na merilnem mestu ob avtocesti Barje – cesta (4608 ± 2598 ng/m3). Kljub zapori avtomobilskega prometa so koncentracije črnega ogljika visoke tudi pri Pošti (4849 ± 3161 ng/m3). Najnižje koncentracije smo izmerili na merilnih mestih, ki so odmaknjena od neposrednega vpliva prometa. To sta merilni mesti Barje – skedenj in KIS. Povprečna koncentracija črnega ogljika na merilnem mestu Barje – skedenj je bila 3627 ± 2124 ng/m3, na merilnem mestu KIS pa 3512 ± 2192 ng/m3. Slika 44: Koncentracije črnega ogljika na vseh merilnih mestih s škatlastimi diagrami, ki prikazujejo mediano (50 %, črta v škatli), prvi kvartil (25 %, spodnji rob škatle), tretji kvartil (75 %, zgornji rob škatle), povprečno vrednost (točka v škatli) in standardno deviacijo (SD). 15000 10000 1 SD 75% 1 SD )3 1 SD 75% 75% 1 SD 1 SD 50% (ng/m 5000 C 50% 75% 75% 50% B 50% 25% 25% 50% 25% -1 SD -1 SD 25% 25% -1 SD -1 SD -1 SD 0 Barje - cesta Barje - skedenj KIS Nihanje koncentracij črnega ogljika v ozračju je običajno posledica različnih vplivov. Vidimo, da je spreminjanje koncentracij (in s tem njihova standardna deviacija) višje 84 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 84 6.11.2014 14:52:34 GeograFF 14 tam, kjer so koncentracije višje – to je povezano s spreminjanjem virov, čez dan pa za redčenje poskrbijo mešanje v planetarni mejni plasti in drugi meteorološki dejavniki (debelina planetarne mejne plasti, sončno obsevanje, veter, zračna vlaga ...) (Backman in sod., 2012; Sahu in sod., 2011; Tiwari in sod, 2013). 8.3.1 Časovno spreminjanje koncentracij črnega ogljika in določanje virov Meritve optične absorpcije aerosolov z Aethalometrom omogočajo določitev Ang- stromovega eksponenta (α), ki opisuje, kako se absorpcijski koeficient aerosolov spreminja z valovno dolžino svetlobe (Moosmüller in sod., 2011). Ta parameter lahko uporabimo za določanje virov onesnaženja zraka, saj pri zgorevanju biomase (lesa) nastanejo aerosoli, ki močneje absorbirajo pri nižjih valovnih dolžinah, kar izmerimo kot povišane vrednosti Angstromovega eksponenta. Z uporabo dvokomponentnega modela (Sandradewi in sod., 2008b) smo določili prispevka prometa in kurjenja biomase h koncentracijam črnega ogljika. Časovni potek koncentracij črnega ogljika je prikazan na Sliki 45. Največje dnevno nihanje koncentracij črnega ogljika smo opazili na tistih merilnih mestih, ki so bližje prometnim cestam (Vošnjakova, Pošta in Barje – cesta). Na teh lokacijah namreč velik delež črnega ogljika prihaja iz emisij prometa (Preglednica 33, Slika 46). Preglednica 33: Koncentracija črnega ogljika – BC, prispevek prometa (BC ) in prispevek TR kurjenja biomase (BC ), prikazani kot absolutne vrednosti in deleži, za vsa merilna mesta. BB BC (μg/m3) BC (μg/m 3) BC (μg/m 3) BC / BC (%) BC / BC (%) TR BB TR BB Vošnjakova 6,2 ± 3,8 5,2 ± 3,7 1,0 ± 0,6 84 16 KIS 3,5 ± 2,2 2,6 ± 1,9 0,9 ± 0,6 73 27 Pošta 4,8 ± 3,2 3,7 ± 2,8 1,1 ± 0,7 77 23 Barje – cesta 4,6 ± 2,6 3,5 ± 2,2 1,1 ± 0,7 76 24 Barje – skedenj 3,6 ± 2,1 2,4 ± 1,6 1,2 ± 0,8 68 32 Prispevek kurjenja biomase (BC ) je precej homogeno porazdeljen po širšem območju BB Ljubljane. V obdobju meritev v Ljubljani je koncentracija BC znašala okrog 1 μg/m3. Višji BB prispevek smo izmerili na mestnem obrobju (do 32 % celotne koncentracije BC), medtem ko smo v središču mesta (merilni mesti Vošnjakova in Pošta) izmerili nižji prispevek BC BB (16 in 23 %). Na mestnem obrobju, kjer prevladujejo eno- ali dvostanovanjske hiše, je vir BC predvsem lokalno kurjenje lesa za ogrevanje. BB Slika 46 in Preglednica 34 prikazujeta deleža prispevka prometa in kurjenja biomase v obdobjih, ko je bila temperatura zraka nižja oziroma višja od 5 °C. V hladnejših obdobjih je bil prispevek kurjenja biomase pričakovano višji kot v toplejših obdobjih, kar lahko pojasnimo z intenzivnejšim ogrevanjem, vendar je bila v hladnejših obdobjih 85 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 85 6.11.2014 14:52:34 Onesnaženost zraka v Ljubljani skupna koncentracija črnega ogljika nižja kot v toplejših obdobjih. Hladnejša obdobja namreč zajemajo večerne in nočne dele dneva, ko je prometa manj, ogrevanje pa intenzivnejše, obenem pa se nizke temperature pozimi običajno pojavljajo ob jasnej- šem vremenu, ko je tudi mešanje planetarne mejne plasti večje, kar prav tako vpliva na nižanje koncentracije črnega ogljika podnevi. Slika 45: Časovni potek koncentracij črnega ogljika (BC) v obdobju od 14. januarja do 15. februarja 2014 za merilna mesta Vošnjakova, Pošta in KIS (a) ter merilni mesti Barje – cesta in Barje – skedenj (b). a) 50000 KIS 40000 )3 30000 (ng/m 20000 BC 10000 0 13/1 20/1 27/1 3/2 10/2 Datum, 2014 Barje - cesta b) 40000 Barje - skedenj 30000 )3 20000 (ng/m BC 10000 0 13/1 20/1 27/1 3/2 10/2 Datum, 2014 86 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 86 6.11.2014 14:53:18 GeograFF 14 Preglednica 34: Koncentracije črnega ogljika (srednja vrednost – AM in standardni odklon – SD), prispevek kurjenja biomase (BC ) in prispevek prometa (BC ) za vsa merilna mesta v BB TR obdobjih s temperaturo zraka nižjo in višjo od 5 °C. T BC (ng/m3) BC (ng/m3) BC (ng/m3) BB TR AM SD AM SD AM SD Vošnjakova >5 °C 6297 3272 830 693 5467 3124 < 5 °C 5851 2897 1038 508 4813 2735 KIS > 5 °C 3692 2277 834 649 2858 1864 < 5 °C 3368 1762 1061 527 2307 1397 Pošta > 5 °C 5206 2545 1018 788 4188 2151 < 5 °C 4484 2191 1134 547 3350 1923 Barje –cesta > 5 °C 4840 2727 1099 919 3742 2168 < 5 °C 4441 2057 1106 516 3335 1833 Barje –skedenj > 5 °C 3853 2548 1126 974 2727 1838 < 5 °C 3348 1617 1171 580 2177 1235 Slika 46: Prispevka prometa in kurjenja biomase h koncentracijam črnega ogljika na vseh merilnih mestih v obdobjih s temperaturo zraka nižjo in višjo od 5 °C. BC TR BC BB 6000 > 5 °C < 5 °C )3 4000 (ng/m CB 77% 75% 71% 65% 77% 68% 87% 82% 80% 75% 2000 23% 25% 29% 35% 23% 32% 13% 18% 20% 25% 0 Barje - cestaBarje - skedenj KIS 87 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 87 6.11.2014 14:53:22 Onesnaženost zraka v Ljubljani Iz dnevnega poteka koncentracij črnega ogljika, prispevka prometa (BC ) in prispev-TR ka biomase (BC ) (Slika 47) je razvidno, da promet najmočneje prispeva h koncen- BB tracijam črnega ogljika, medtem ko se prispevek kurjenja biomase rahlo poveča v jutranjih in večernih urah, kar je opazno predvsem na mestnem obrobju (merilni mesti na Barju) v bližini lokalnega vira iz malih kurišč. Vpliv prometa je največji na merilnih mestih ob prometnih cestah (Slika 41), medtem ko z oddaljenostjo od ceste vpliv prometa na koncentracijo črnega ogljika hitro pojema, kar je lepo razvidno pri primerjavi merilnih mest na Barju (Barje – skedenj in Barje – cesta). Dnevno nihanje koncentracij črnega ogljika lahko pripišemo povečanim emisijam predvsem ob jutranjih in popoldanskih prometnih konicah, pa tudi meteorološkim razmeram. Predvsem ob jasnih dneh, ko se čez dan debelina planetarne mejne plasti ozračja poveča, lahko čez dan pričakujemo znižanje koncentracij črnega ogljika, in sicer zaradi boljšega mešanja ozračja. Iz istega razloga so koncentracije črnega ogljika nižje ob vetrovnih dneh. Vpliv meteoroloških pojavov je manjši v mestnem sredi- šču kot zunaj njega. Krajevna homogenost virov zgorevanja biomase povzroči veliko manjše spreminjanje koncentracij BC kot BC čez dan. BB TR Ponoči se planetarna mejna plast stabilizira in mešanje zračne mase znotraj planetarne mejne plasti se zmanjša. Ker se intenzivnost prometa ponoči zmanjša, se tudi delež BC ponoči zmanjša. Ravno nasprotno se vir črnega ogljika iz emisij, pove-TR zanih s kurjenjem biomase, v poznih večernih urah poveča, stabilne atmosferske razmere pa še dodatno povečajo vpliv na koncentracijo črnega ogljika. Ta pojav je lepo razviden na merilnem mestu Barje – skedenj, ki predstavlja mestno ozadje. Na tem merilnem mestu lahko ponoči prispevek BC preseže 50 % celotne koncentra-BB cije črnega ogljika. 88 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 88 6.11.2014 14:53:22 GeograFF 14 Slika 47: Dnevni poteki koncentracij črnega ogljika (BC), prispevka kurjenja biomase (BCBB) in prometa (BCTR) na vseh merilnih mestih. Osenčeno področje predstavlja standardni odklon. 22 20 18 16 14 12 raU 10 8 6 B 4 C C B C TR B B B 2 0 0 2000 4000 6000 8000 10000 12000 ) m / g n ( C B 3 22 22 20 20 18 18 16 16 14 14 12 ra 12 ra U U 10 10 8 8 6 6 B 4 B 4 C C B C TR C C B C TR B B B B B B 2 2 arje - cestaB 0 0 0 0 2000 4000 6000 8000 2000 4000 6000 8000 10000 12000 10000 12000 ) m / g n ( C B ) m / g n ( C B 3 3 22 22 20 20 18 18 16 16 14 14 12 ra 12 ra U U 10 10 8 8 6 6 B 4 B 4 C C B C TR C C B C TR B B B B B B 2 2 IS arje - skedenj K B 0 0 0 0 2000 4000 6000 8000 2000 4000 6000 8000 10000 12000 10000 12000 ) m / g n ( C B ) m / g n ( C B 3 3 89 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 89 6.11.2014 14:53:23 Onesnaženost zraka v Ljubljani 8.3.2 Debelina planetarne mejne plasti Struktura in debelina planetarne mejne plasti se čez dan spreminjata. Običajno je ponoči in ob oblačnem vremenu ozračje stabilnejše, manj stabilno pa je ob jasnem vremenu zaradi močnejše konvekcije. Debelejša plast mešanja ozračja vpliva na zni- žanje koncentracij aerosolov v ozračju zaradi procesa redčenja (Quan in sod., 2013), kar je lepo razvidno na Sliki 48, ki prikazuje časovni potek najnižjih dnevnih koncentracij črnega ogljika in debeline planetarne mejne plasti (z ). V obdobju meritev so i koncentracije črnega ogljika običajno nižje ob dnevih z debelejšo planetarno mejno plastjo kot v obdobjih s tanjšo planetarno mejno plastjo. Daljše obdobje temperaturne inverzije in stabilnih razmer je trajalo od 27. januarja do 6. februarja 2014. V tem obdobju so se koncentracije črnega ogljika najprej zvišale, kasneje pa so se zaradi dodatnega vpliva vetra in padavin znižale (od 2. do 4. februarja). Slika 48: Časovni potek najnižjih dnevnih koncentracij črnega ogljika na vseh merilnih mestih, povprečne debeline planetarne mejne plasti (zi) in vertikalnega koeficienta mešanja. 4000 1400 )2 3500 /s 1200 2 (m 3000 1000 10 2500 × )3 ja 800 2000 /m ešan (ng 1500 600 (m) BC z i t m 1000 400 ficien 500 200 0 ni koe -500 0 kal 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 verti /01/ /01/ /01/ /01/ /01/ /01/ /01/ /01/ /01/ /01/ /01/ /01/ /01/ /01/ /01/ /01/ /01/ /02/ /02/ /02/ /02/ /02/ /02/ /02/ /02/ /02/ /02/ /02/ /02/ /02/ 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 Datum zi vertikalni koeficient mešanja KIS-min pošta-min Vošnjakova-min Barje-cesta-min Barje-skedenj-min D a bi preverili vpliv debeline planetarne mejne plasti oziroma mešanja ozračja na koncentracije črnega ogljika iz različnih virov, smo za vsak stabilnostni razred PSQ določili povprečno debelino planetarne mejne plasti (z ) in izračunali povprečne i vrednosti črnega ogljika, prispevka prometa (BC ) in kurjenja biomase (BC ) (Slika TR BB 49). Koncentracija črnega ogljika je obratno sorazmerna z debelino mejne plane- tarne plasti. Najboljše ujemanje je opazno na merilnem mestu KIS, ki predstavlja urbano ozadje in je odmaknjeno od neposrednih virov črnega ogljika. Najslabše ujemanje med obema parametroma pa je na merilnih mestih, kjer je prisoten lo- kalni vir črnega ogljika zaradi prometa. Točke, ki predstavljajo povprečne koncentracije črnega ogljika za stabilnostna razreda F in G, običajno izstopajo. Glede na večjo stabilnost in tanjšo planetarno mejno plast v razredih F in G bi pričakovali višje koncentracije črnega ogljika, vendar sta ta dva razreda značilna za nočne razmere (Preglednica 32), ko so izvori črnega ogljika, predvsem prometa (BC ) zaradi TR manjše gostote prometa, običajno manjši. Zato smo ti dve točki, F in G, iz nadaljnje analize linearne regresije izločili. 90 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 90 6.11.2014 14:53:23 GeograFF 14 Slika 49: Korelacija med povprečno koncentracijo črnega ogljika, prispevkom kurjenja biomase (BC ) in prispevkom prometa (BC ) pri posameznih razredih stabilnosti PSQ (A, BB TR B, C, D, E, F, G) ter povprečno debelino planetarne mejne plasti (z ) za vsako merilno mesto. i Vrednosti R2, ki so zapisane na posameznih grafih: zgoraj – linearna korelacija vseh točk, spodaj – linearna korelacija točk B, C, D, E (izločeni točki F in G sta obkroženi z rdečo barvo). B C C B C TR B B B 7000 C D E F 6000 C D E F G 5000 G )3 4000 BB (ng/m C =0,42 3000 B 2 =0,912 R R 2000 =0,282 =0,862RR E C F D G 1000 =0,702 =0,952 B R R 0 0 200 400 600 800 1000 i ) m ( z B B C C B C TR C C B C TR B B B 7000 B B B 7000 6000 6000 E D E F 5000 5000 D F C B C B D ) ) E 3 E 3 4000 B 4000 B C D F G F (ng/m C (ng/m C C B G =0,04 3000 =0,002 3000 B 2 =0,91 2 =0,57 2 G 2 R R R R G 2000 2000 =0,07 =0,16 2 =0,46 2 2 E F =0,002 E 2 F R R R R D C D C G 1000 G 1000 B B =0,65 =0,35 2 =0,98 2 =0,93 2 2 R R R R 0 0 0 0 200 400 600 800 200 400 600 800 1000 1000 i i ) m ( z ) m ( z arje - cestaB B C C B C TR B 5000 B B B 7000 C C B C TR B B B 6000 4000 E G 5000 F D E E G 3000 ) ) 3 3 C D 4000 D F F (ng/m C (ng/m C C C B E =0,96 =0,26 3000 B 2 =0,996 2 =0,98 2 2 2000 R R R R D F B C G B B 2000 F E =0,93 =0,24 2 =0,991 B E 2 D 2 =0,97 G 2 G R R C 1000 R R C F D 1000 B B G =0,872 =0,98 =0,282 2 =0,942 R R R R 0 0 0 0 200 400 600 800 200 400 600 800 1000 1000 i i ) m ( z ) m ( z IS arje - skedenj K B 91 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 91 6.11.2014 14:53:24 Onesnaženost zraka v Ljubljani Prispevek kurjenja biomase (BC ) se na vseh merilnih mestih zelo dobro ujema z de-BB belino planetarne mejne plasti, kar kaže na oddaljen vir, na katerega imajo meteorološki dejavniki velik vpliv. Nasprotno prispevek prometa (BC ) običajno kaže slabše TR ujemanje z debelino planetarne mejne plasti kot BC , vendar se stopnja ujemanja BB razlikuje glede na oddaljenost od vira. Najslabše ujemanje je opazno na merilnih mestih, ki se nahajajo tik ob cesti (Pošta, Vošnjakova, Barje – cesta), medtem ko se ujemanje z oddaljenostjo od ceste zvišuje (KIS, Barje – skedenj). 8.3.3 Hitrost in smer vetra Poleg debeline planetarne mejne plasti ima pomemben vpliv na koncentracije čr- nega ogljika tudi veter. Ta namreč vpliva na transport in redčenje črnega ogljika ter ostalih aerosolov v ozračju. Slika 50 prikazuje obratno sorazmerje med povprečno dnevno hitrostjo vetra in povprečnimi dnevnimi koncentracijami črnega ogljika. Linearna korelacija je najvišja na merilnih mestih, ki so oddaljena od neposrednih virov črnega ogljika – KIS in Barje – skedenj, medtem ko ima hitrost vetra najmanjši vpliv na koncentracijo črnega ogljika v bližini virov, na merilnih mestih Vošnjakova in Pošta. Na koncentracijo črnega ogljika v ozračju in s tem na kakovost zraka dodatno vpliva tudi smer vetra, saj lahko veter prenaša aerosole iz oddaljenih virov. Sliki 51 in 52 pred-stavljata prispevka prometa in kurjenja biomase v odvisnosti od hitrosti in smeri vetra. Na merilnih mestih v mestnem jedru – Vošnjakova in Pošta – prispevek prometa ne kaže odvisnosti od smeri vetra, saj je vetrno polje v mestu heterogeno zaradi vpliva infrastrukture. Nasprotno je na merilnih mestih Barje – skedenj in Barje – cesta jasno opazno povišanje koncentracij BC , ko veter piha iz smeri JZ, od avtoceste proti me-TR rilnima mestoma (Slika 51). Prispevek kurjenja biomase (BC ) ni odvisen od smeri vetra, kar kaže da je prispevek BB kurjenja biomase h koncentracijam črnega ogljika prostorsko homogeno porazde- ljen. Pri višjih hitrostih vetra je opazno znižanje koncentracij zaradi redčenja (Slika 52). 92 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 92 6.11.2014 14:53:24 GeograFF 14 Slika 50: Koncentracija črnega ogljika v odvisnosti od hitrosti vetra (dnevna povprečja). Pri R2 na desni so iz izračuna korelacije izločeni dnevi s pojavom žleda (od 30. januarja do 4. februarja 2014, točke so obkrožene z rdečo barvo); k predstavlja naklon premice linearne korelacije. 2.5 2.0 /s) (m 1.5 v w =0,522R k=−22,7% 1.0 =0,382R 3000 6000 9000 ) m / g n ( C B 3 2.5 2.5 2.0 2.0 /s) /s) (m (m 1.5 v w 1.5 v w =0,642R k=−23,6% =0,602R k=−23,8% 1.0 1.0 =0,522 arje - cesta =0,53 R B 2 R 3000 6000 9000 3000 6000 9000 ) m / g n ( C B ) m / g n ( C B 3 3 2.5 2.5 2.0 2.0 /s) /s) (m (m 1.5 v w 1.5 v w =0,672R k=−26,9% =0,672R k= −28,6% 1.0 1.0 IS =0,552 arje - skedenj =0,59 K R B 2 R 3000 6000 9000 3000 6000 9000 ) m / g n ( C B ) m / g n ( C B 3 3 93 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 93 6.11.2014 14:53:25 Onesnaženost zraka v Ljubljani Slika 51: Koncentracija BC (ng/m3, barvna skala) v odvisnosti od hitrosti in smeri vetra za vsa TR merilna mesta. ) 3 ) 3 (ng/m (ng/m TR TR BC BC 94 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 94 6.11.2014 14:53:26 GeograFF 14 Slika 52: Koncentracija BC (ng/m3, barvna skala) v odvisnosti od hitrosti in smeri vetra za vsa BB merilna mesta. ) 3 (ng/mBB BC 95 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 95 6.11.2014 14:53:26 Onesnaženost zraka v Ljubljani 8.4 Krajevna porazdelitev koncentracij črnega ogljika Najvišje koncentracije črnega ogljika smo izmerili na merilnih mestih Vošnjakova, Pošta in Barje – cesta, nižje pa na merilnih mestih KIS in Barje – skedenj. Višje koncentracije in večje dnevno nihanje črnega ogljika v središču mesta so predvsem posledica emisij iz prometa. Kljub zaprtju dela Slovenske ceste za motorni promet razen za mestne avtobuse so na merilnem mestu pri Pošti koncentracije črnega ogljika še vedno višje kot na mestnem obrobju, čeprav so se v primerjavi z Vošnjakovo po uved-bi zapore prometa jeseni 2013 znižale (Drinovec in sod., 2013). Še vedno pa je opazen vpliv mestnega avtobusnega potniškega prometa na Slovenski cesti na kakovost zraka v mestnem jedru. Prispevek kurjenja biomase je približno enak na vseh merilnih mestih. Nekoliko višji prispevek in večjo dinamiko BC smo opazili le na Barju, kar kaže na lokalni vpliv kur-BB jenja biomase v majhnih kuriščih na mestnem obrobju in v okolici Ljubljane. Prispevek prometa h koncentracijam črnega ogljika z oddaljevanjem od prometne ceste zelo hitro pojema in se že na razdalji 150 m zniža na raven mestnega ozadja. Na vseh merilnih mestih je opazno obratno sorazmerje med koncentracijo črnega ogljika in debelino planetarne mejne plasti, prav tako pa tudi obratno sorazmerje z jakostjo vetra. Oba procesa namreč vplivata na redčenje aerosolov zaradi intenzivnejšega mešanja atmosfere. Na lokacijah, ki so oddaljene od neposrednih virov črne-ga ogljika (urbano ozadje), je značilno dobro ujemanje med koncentracijami črnega ogljika in debelino mejne planetarne plasti, medtem ko se z bližino virov vpliv meteoroloških dejavnikov na koncentracije črnega ogljika manjša. Poleg jakosti vetra ima pomembno vlogo tudi smer vetra, ki vpliva na transport aerosoliziranega črnega ogljika in povzroči zvišanje koncentracij črnega ogljika v obdobjih, ko veter piha iz smeri večjih virov črneg ogljika. Vendar je ta vpliv opazen le pri zmerni jakosti vetra. 96 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 96 6.11.2014 14:53:26 GeograFF 14 9 Sklepne ugotovitve na podlagi opravljenih meritev Meritve dušikovega dioksida in ozona so v poletnem merilnem obdobju od 26. avgusta do 16. septembra 2013 potekale v zgodnjejesenskem vremenu s pogostimi padavinami in zmerno vetrovnostjo, kar pomeni, da ni bilo dolgotrajnih inverzijskih stanj, ki poslabšujejo kakovost zraka. Pokazale so veliko onesnaženost zraka v določenih mestnih predelih, pri čemer se onesnažene lokacije za obe onesnaževali izključujejo, saj so procesi nastanka obeh različni. Visoke koncentracije dušikovega dioksida v središču mesta, zlasti v koridorjih in tudi drugod neposredno ob cestah, nakazujejo nujnost omejeva-nja prometa v mestnem središču, saj bodo nove, čistejše tehnologije (npr. vozila na plin, zlasti pa električna vozila) napredovale prepočasi, da bi to omogočilo hitro izboljšanje kakovosti zraka. Slednje je glede na izmerjene koncentracije nujno. Rezultati poletnih meritev ozona so najvišje koncentracije, in sicer 40–50 µg/m3, pokazali marsikje v parkih in drugih mestnih območjih miru, kar je posledica odsotnosti ponora (dušikovega monoksida), ki razkraja ozon. Težava je, da za daljša obdobja nimamo primerljivih mejnih vrednosti za varovanje zdravja ljudi. Meritve koncentracij dušikovega dioksida v zimskem merilnem obdobju od 15. ja- nuarja do 6. februarja so pokazale visoke vrednosti v urbanem ozadju, ki so bile bistveno višje od poletnih. To je tudi eden od razlogov za visoke vrednosti koncentracij dušikovega dioksida tako v odprtem prostoru ob cestah kot tudi v cestnih koridorjih. Vremenske razmere so bile v splošnem zelo netipične in so povzročale večje mešanje ozračja kot v primeru ustaljenega anticiklonalnega vremena s pogostim toplotnim obratom. Sklepamo lahko, da bi bilo ob ustaljenem, mirnem anticiklonalnem vreme- nu onesnaženje še nekoliko večje, vseeno pa je bilo prizemno mešanje ozračja manj- še kot poleti. V času zimskih meritev se je na območju Ljubljane pokazala precejšnja splošna onesnaženost z dušikovim dioksidom, kar je zaskrbljujoče in opozarja na nujnost sistematičnega ter podrobnega spremljanja celotne problematike. Pri zim- skih stanjih kakovosti zraka je treba upoštevati še delež izpustov dušikovih oksidov iz kurišč, saj tudi ogrevanje s plinom doda svoj delež, ki se pozna kot povišana raven urbanega ozadja. Na letni ravni je v Sloveniji delež individualnih kurišč pri izpustih dušikovih oksidov okoli 10-odstoten, vendar se ti izpusti pojavljajo le pozimi. Visoke zimske koncentracije v koridorju Slovenske ceste, kjer je bil promet omejen, kažejo, da so izpusti iz javnega prometa še vedno dovolj veliki, da v območjih skromnih sa-močistilnih sposobnosti povzročijo visoke koncentracije. To je jasno sporočilo načrto-valcem prometa in rabe prostora v tem delu mesta, da se mora modernizacija javne- ga potniškega prometa nadaljevati, dejavnosti v in ob cestnem koridorju Slovenske ceste pa načrtovati tako, da bo imel negativen vpliv prekomerne onesnaženosti v koridorju čim manjši učinek. Tudi izmerjene koncentracije dušikovega dioksida v izbranih profilih so pokazale visoke ravni onesnaženosti urbanega ozadja in na dveh primerih z oddaljevanjem od 97 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 97 6.11.2014 14:53:26 Onesnaženost zraka v Ljubljani glavnega vira izpustov tudi pričakovan simetričen padec koncentracij. V primeru profila Cankarjeve ceste in Čopove ulice pa smo izmerili nepričakovan porast koncentracij v pasu 50–100 m oddaljenosti od Slovenske ceste. Na vsak način nas to vodi k skle-pu, da neposredno ob cestah koncentracije dušikovega dioksida celo ob ljubljanski obvoznici, ki je najbolj obremenjena cesta ne samo v Ljubljani, pač pa tudi v Sloveniji, razmeroma hitro padejo pod raven 40 µg/m3, tako da najbolj onesnažen pas ne presega 80 m. To pomeni, da k visokim koncentracijam dušikovega dioksida v mestnem središču in tudi drugod v mestu v večji oddaljenosti od obvoznice onesnaževanje z obvoznice prispeva kvečjemu na ravni urbanega ozadja, ne pa neposredno v obliki visokih epizod, saj se dušikov monoksid hitro razredči in koncentracije upadejo. Zimska onesnaženost z benzenom se glede na letno mejno vrednost v Ljubljani ni izkazala za problematično, vendar so bile meritve omejene na 17 merilnih mest, prostorska mreža pa ni primerljiva s tisto pri meritvah dušikovega dioksida. Kljub temu so meritve potekale tudi na prometno obremenjenih mestih, dobili pa smo tudi vpogled v onesnaženost z benzenom ob cestah v različnih prostorskih tipih. V nobenem od opisanih primerov rezultati ne kažejo prekomernega onesnaženja. Spreminjanje koncentracij črnega ogljika čez dan je odvisno od meteoroloških dejavnikov in emisij iz virov. Mešanje v planetarni mejni plasti in veter sta pomembna de-javnika, ki vplivata na redčenje emisij. Z razdaljo od virov prispevki h koncentracijam črnega ogljika padajo. To je še posebno očitno za promet. Ogrevanje z lesom ali bio-maso h koncentracijam črnega ogljika, ki je primarno onesnaževalo, prispeva pribli- žno enako na vseh merilnih mestih. Ta vir je zelo homogeno razporejen po Ljubljani in okolici, kar se bo najverjetneje pokazalo kot ena glavnih omejitev pri zniževanju te vrste emisij. Prispevki prometa so močnejši v bližini prometnic. Omejevanje prometa znižuje emisije in lokalno močno zmanjša vpliv prometa na onesnaženje zraka s primarnimi onesnaževali, zato je dober indikator učinkovitosti ukrepov. V zadnjih letih se je v Ljubljani na področju urejanja prometa marsikaj spremenilo, pozitivnih sprememb pa je več kakor negativnih. Širi se kolesarska mreža, zmanjšu-je se število parkirnih mest za osebna vozila, povečuje se število enosmernih ali za promet zaprtih ulic, posledično na ulicah videvamo tudi vse več kolesarjev. Ti ukrepi so znanilci prebujanja Ljubljane na področju trajnostnega prometa, še vedno pa pogrešamo usklajene ukrepe, ki bi pozitivne učinke povezali in okrepili. Eden teh bi bilo redno izvajanje meritev kakovosti zraka na način, ki je predstavljen v tem delu, in uporaba rezultatov pri upravljanju prometa na območju mesta ter za ozaveščanje prebivalcev in obiskovalcev Ljubljane. S povečevanjem števila nemotoriziranih prihodov v mesto bi bilo nujno povečati število kolesarskih parkirišč, tako zasebnih kot javnih, javni promet pa bi v duhu intermodalnega povezovanja lahko stopil nasproti kolesarjenju, bodisi z omogočanjem prevoza kolesa na avtobusih ali pa s táko ure-ditvijo postajališč mestnega potniškega prometa, da bodo v neposredni bližini tudi urejena parkirišča za kolesa. Slednje je dober način povečanja učinkovitosti javnega prometa ter njegove zasedenosti in dosegljivosti na način, ki ne zahteva uvajanja novih postajališč ali celo novih prog. Leta 2013 na vpadnicah uvedeni rumeni pas, ki je rezerviran le za javni potniški promet, je pomemben korak v smeri krepitve konkurenčnosti javnega potniškega prometa, a s tem je treba nadaljevati in rumene pasove postopno podaljševati. Za 98 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 98 6.11.2014 14:53:26 GeograFF 14 spremembo hierarhije načinov mobilnosti je treba poseči tudi v prometno signalizacijo. Veljalo bi razmisliti, da se intervali zelenih luči za pešce in kolesarje na semaforju z bližanjem središču mesta podaljšujejo, na večjih križiščih pa bi lahko pešci in kolesarji imeli zeleno luč za prečkanje celotnega križišča, in ne le ene ceste. Upravljavci prometa bi morali odpraviti številne nevarne odseke in črne točke kolesarjenja. Gra-dnja novih parkirišč sistema P + R je obvezen predpogoj za prestrezanje motoriziranih prihodov v mesto z obrobja ali iz drugih mest. V tem primeru brez sodelovanja državnih in mestnih ustanov ne bo šlo. Naloga države je tudi, da pri javnih uslužben-cih uvede sistem spodbujanja prihodov na delovno mesto z javnim prometom, hkrati pa mora povečati vlaganja v njegov razvoj; še zlasti to velja za medkrajevni potniški promet. Okrepiti je treba dnevne povezave med Ljubljano in drugimi mesti, saj so danes nekatere sramotno slabe. V Celje iz Ljubljane dnevno pelje le deset avtobusov, v Maribor, drugo največje slovensko mesto, pa le pet. Vlaganja so nujna tudi v razvoj miselnosti trajnostne mobilnosti, ki naj bi jo spodbujali že v vrtcu. Vrtci in osnovne šole potrebujejo pomoč lokalnih in državnih oblasti pri prizadevanjih, da bi se čim več prihodov otrok v vzgojno-izobraževalne ustanove zgodilo na trajnosten način, ostali deležniki pa jim morajo biti za zgled. Kot integralen ukrep zmanjševanja prometnega obremenjevanja bi veljalo uvesti tudi trajnostno prometno načrtovanje. Trajnostni mestni prometni načrti bi morali biti osnova prometnega načrtovanja v vseh slovenskih mestih, ne le v Ljubljani. Mesto bi lahko ponudilo dober zgled s pripravami mobilnostnih načrtov za lastne ustanove, ki bi bile zgled zmanjševanja motoriziranih prihodov v mesto. Temu bi lahko sledile tudi državne ustanove in seveda zasebniki. V prostorsko zakonodajo bi lahko vpeljali maksimalni parkirni standard (namesto sedaj uveljavljenega minimalnega parkirnega standarda), v akcije zmanjševanja motorizirane mobilnosti v mestu pa bi bilo nujno pritegniti tudi šole in univerze, tako z zgledi za zaposlene kot tudi za učen-ce, dijake in študente. Tudi pri organizaciji večjih dogodkov in prireditev je potencial javnega prometa še neizkoriščen, pa najsi gre za prireditve na državni ali občinski ravni. Vsa predlagana prizadevanja bi v večji ali manjši meri, vendar v vsakem primeru pomembno, prispevala k zmanjševanju onesnaženosti zraka zaradi prometa in s tem k izboljšanju kakovosti življenja v mestu. 99 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 99 6.11.2014 14:53:26 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 100 6.11.2014 14:53:26 GeograFF 14 Summary Modern society without transport is inconceivable. Among the different transport subsystems, road transport is by far the most predominant in the more economi- cally developed world, of which Slovenia is also a part. In the last three decades, road transport in Slovenia has experienced phenomenal growth, reflected in a rapid increase in car ownership and therefore also in a growing volume of road traffic. A car is no longer a means of transport for an entire family, but increasingly a personal means of transport, with more and more families owning two or even three cars. Besides car traffic, freight traffic also represents a heavy burden on roads and the environment, whether it is transit freight traffic resulting from the international flow of goods or local and regional freight traffic transporting services and goods between cities and towns within the country. In Slovenia, as well as more widely in Europe, the rapid growth of the service sector, especially trade, has replaced the decline of industry and its relocation to other parts of the world. The liberalization of trade and the policies of a single market and the free flow of goods, people, and capital are fun-damental principles underlying the functioning of the European Union. The effects of this growing traffic are also evident in the landscape, though we may not notice all of them at first. The use of space for big parking lots, new and wider roads, ring roads around cities and large parking garages are just some of the more obvious signs. The pressure of road transport on space can also be seen in the increasingly greater volume of traffic in unpopulated areas, where the minimal infrastructure is inadequate to support the level of traffic during peak hours. Road noise has increased due to the greater volume of traffic, and anti-noise road barriers have become urgent requirement in many populated areas. In cities, addressing the problem of noise is even more difficult since the density of sources is considerably greater. Along with noise, traffic-related air pollution is also a very serious problem. When traffic is minimal the problem is relatively insignificant, although it also depends on the composition of the traffic, the age of vehicles and a few other factors. But as traffic increases, the air quality in the vicinity of roads becomes increasingly problematic. If we also consider factors reducing the self-cleaning capacity of the air near roads, such as building density and temperature inversions, the negative impact of traffic-related pollution is further amplified. Traffic-related air pollution in Slovenia has not yet been assessed in view of the actual effects that it has. In recent years particulate matter has come under increasing attention as a problematic pollutant. Along with nitrogen oxides, volatile organic com-pounds and ozone, particulate matter represents a major problem for a number of institutions in meeting European air quality standards. The use of diffusive samplers is important for evaluating the spatial impacts of traffic-related pollution since it provides an insight into the spatial distribution of pollutants such as nitrogen dioxide, benzene, and ozone. Aethalometric measurements of black carbon have shown the structure of its sources as well as the level of pollution from black carbon, which is very important for adopting measures for its reduction or elimination. 101 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 101 6.11.2014 14:53:26 Onesnaženost zraka v Ljubljani Regarding the determination of spatial samples of pollution, previous studies (Ogrin, D. et al., 2006; Ogrin, M., 2008) have found the use of diffusive samplers to be suitable for determining air quality. For this reason we also used them in the 2013/2014 study presented in this book, thereby also enabling easier comparison of results with those from earlier investigations. In addition to determining the level of pollution from nitrogen dioxide we can also determine the level of pollution from ozone, sul-fur dioxide, and benzene. The method is based on the transfer of the pollutant in the sampler using molecular diffusion. Diffusive samplers measure the presence of certain substances in the air through passive sampling and are therefore also called passive samplers. This means that we do not need pumps for the supply of air into the samplers: they are simply placed in the air in external conditions. The level of sampling is monitored through the level of diffusion of the pollutant in the air within the sampler, as determined by Fick’s law of diffusion, which explains the name of the sampler. In this study we used Palmes samplers, which have been in frequent use ever since they were tested and described in 1976 (Palmes et al., 1976). • It is worth noting some of the important advantages of use of diffusive samplers (Ogrin, Vintar Mally, 2013, p. 58 ): • Flexibility and practicality. The samplers are simple and quick to set up and this can be performed by one person. The samplers and shelters are small, light-weight, and durable if cared for properly. Several hundred can be set up in one day, which greatly increases the quality of information on air pollution and also enables a dense spatial grid of measurements. • Low price. This enables a greater extent of measurements and thus considerably more detailed spatial data on pollution, which can also form the basis for map-ping pollution. Due to the low price we can often repeat measuring campaign and we can more easily tolerate losses of samplers due to vandalism. On the other hand we must also consider the disadvantages of carrying out measurements and interpreting results using this method: • Lower reliability, which is estimated at up to 30% (Cox, 2003; Bush et al., 2001); however, opinions regarding reliability are divided. Errors in any measuring campaign can be estimated and eliminated through parallel measurements at automatic reference stations, where we determine discrepancies between the results of measurements with samplers and with automatic measuring devices during the time of measurement. Assuming that the external conditions of the sampler at the reference station were sufficiently similar to others in the vicinity, we can use the ratio between the reference value and the value of the sampler as a correction factor for the other measured values. • Results obtained using this method provide only information on average pollu- tion and not on maximum, hourly, multi-hourly, or daily values on which legally determined threshold values are based. • The method is not suitable for monitoring air quality in real time since the results are available only after a time lag, after the final chemical analysis of the samplers, which can last from several days to several weeks. 102 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 102 6.11.2014 14:53:26 GeograFF 14 • Measurement with Palmes diffusive samplers is also less suitable for shorter periods and must last for at least a few days and preferably for one to three weeks. Where concentrations of pollutants are low, we tend to have a longer measuring campaign so that the quantity of mass of the pollutant collected on the mem- brane is greater than the threshold for perception in the analytical method. Since urban space is highly heterogeneous a dense grid of measuring spots in different types of urban space must be set up in order to determine changes in air pollution within a city. In Ljubljana measuring spots were determined with respect to three pre-defined types of urban space and for a special category of cross-sections along roads: • Urban background. For measuring spots in the urban background, it is the case that sources do not affect the flow of concentrations directly but rather with a lag. Daily fluctuations in pollutants are significantly lower than along roads, where there are fluctuations in the degree of traffic congestion, and the average concentrations are lower. These spots are located in neighborhoods of residential apart-ments, parks, gardens and similar areas and are as a rule more distant from major roads and other sources that would directly affect the path of concentrations. Pollution of these areas is an especially important problem since people spend free time in them more frequently and for longer periods, and such areas are generally regarded by people to be more peaceful and less polluted. • Street canyons. Street canyons are a particular spatial category. They are narrow, densely built up or walled areas, usually in city centers, where arterial roads converge in squares and large parking areas, or lead to a major road that runs through the city center. Along these canyons traffic is often congested and slow- moving. Although they usually have a lower volume of traffic than arterials at the outskirts of the city or ring roads, they are nonetheless quite busy. Since the self-cleaning capacity of the air in canyons is severely diminished, the concentrations of primary pollutants are greater. Pedestrian traffic is also frequently high on the narrow surfaces in these canyons, either at bus stops or in pedestrian areas, and we should also not forget about passengers in buses and cars. • Measuring spots in open space along roads. Measurements were also taken along arterial and other roads outside canyons in order to gain an insight into the air quality and its degree of pollution from nitrogen dioxide along roads where pollutants are not concentrated due to topography but pollution is dependent on the volume of traffic and the speed of vehicles along them. • Profiles of concentrations of nitrogen dioxide perpendicular to the main road. Measurements with a dense grid of measuring spots also enable the determination of the direct impact of roads on air quality, by using a determination of changes in concentrations of pollutants in a cross-section with respect to the road that is the principal source of the pollution. These are so-called cross-section profiles of concentrations that are not a particular type of urban space. We determined the change in concentrations of pollutants in cross-sections along roads only for nitrogen dioxide. 103 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 103 6.11.2014 14:53:26 Onesnaženost zraka v Ljubljani Measurements of nitrogen dioxide and ozone during the summer measuring cam- paign (26 August-16 September 2013) took place in early autumn weather with frequent precipitation and moderate winds, which means that there were no long- lasting inversions that would reduce air quality. Results showed a high level of pollution in certain parts of the city; the polluted locations for the two pollutants were mutually exclusive since the processes that give rise to them are different. High concentrations of nitrogen dioxide in the city center, particularly in canyons as well as elsewhere directly along roads, indicate the urgency of restricting traffic in the city center, since new, cleaner technologies (e.g. liquefied petroleum gas vehicles and especially electric vehicles) are being developed too slowly to enable a rapid improve-ment in air quality, and this is urgent in view of the concentrations measured. The results of summer measurements of ozone showed the highest concentrations, 40–50 µg/m3, in many locations in parks and other peaceful city areas, which is the result of the absence of a sink nitrogen monoxide that decomposes ozone. The problem is that we do not have comparable threshold values for protecting human health for longer periods. Measurements of nitrogen dioxide concentrations in the winter measuring campaign (15 January - 6 February 2014) showed high values in the urban background that were significantly higher than the summer values. This was one of the reasons for the high values of nitrogen dioxide in open spaces near roads as well as in road canyons. Weather conditions in general were quite atypical and caused a greater mixing of air than in the case of anticyclone weather with frequent temperature inversions. We can thus surmise that pollution would be somewhat greater during stable, calm, anticyclone weather but that nevertheless ground-level mixing of air is less than in summer. During the period of winter measurements the Ljubljana area showed a considerable degree of general pollution from nitrogen dioxide, which is alarming and underscores the urgency of systematic and detailed monitoring of the problem in its entirety. With respect to winter conditions of air quality, the share of nitrogen oxide emissions from heating furnaces must also be taken into account, since even heating with natural gas adds its share, which is noticeable as an increased level of the urban background. The annual level of the share of individual furnaces in Slovenia in nitrogen oxide emissions is about 10%; however, these emissions appear only in winter. High winter concentrations in the canyon along Slovenska Street, where traffic has been restricted, indicate that emissions from public transport are still sufficiently high that during periods of low self-cleaning capacity they result in high concentrations. This is a clear message to transport and urban land use planners that the modernization of public transit must continue and that activities in and along the canyon along Slovenska Street must be planned so as to minimize the negative impact of excessive pollution. The concentrations of nitrogen dioxide measured in the selected profiles also showed a high level of pollution of the urban background, and in two cases there was an expected symmetrical drop in concentrations with distance from the main source. However, in the case of the profile from Cankarjeva and Čopova streets, we measured an unexpected increase of concentrations in a belt 50–100 m distant from Slovenska Street. Nevertheless, the findings lead us to the conclusion that concentrations of nitrogen dioxide drop relatively quickly to a level below 40 µg/m3 directly along roads 104 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 104 6.11.2014 14:53:26 GeograFF 14 even along the Ljubljana ring road, which is the busiest road not only in Ljubljana but in all of Slovenia, such that the most heavily polluted zone does not exceed 80 m. Winter pollution from benzene did not turn out to be problematic in Ljubljana compared to the legally determined annual threshold value, but its measurement was restricted to 17 measuring spots, and the spatial grid is not comparable with that for nitrogen dioxide measurements. Measurements nevertheless also took place in locations with heavy traffic, and we also gained an insight into benzene pollution along roads of different spatial types. In none of the cases described did the results indicate excessive pollution. In addition to measurements with diffusive samplers to detect concentrations of nitrogen dioxide, ozone, and benzene in ambient air, we report also results of black carbon measurements. By measuring aerosolized black carbon in Ljubljana we wanted to identify the sources of black carbon in the city, and determine how the restriction of traffic on Slovenska Street between Gosposvetska Street and Congress Square affects the air quality in the city center. For this purpose we installed five Aethalometers, instruments for measuring black carbon. Three were placed in the city center: (Slovenska Street in the Post Office; Vošnjakova Street in the environmental measuring station of the City of Ljubljana; and the Agricultural Institute of Slovenia (AIS). Two instruments were set up along the southern motorway ring road – one in its immediate vicinity (Barje – cesta), and the other at a distance of 150 m (Barje – skedenj). We thus covered the area closed to traffic in the city and the urban background, while the measuring sites along the ring road served to determine the spatial gradient of the air pollution from the traffic sources. The Aethalometer samples air with flow rate of few litres per minute. The sampled air passes a quartz filter on which aerosols are collected. Above the quartz filter there is a light source and beneath it there are detectors that measure light attenuation. Black carbon concentrations are calculated from light attenuation at 880 nm. Attenuation is measured relative to the reference – the unloaded part of the same filter without the air flow. Attenuation is defined as the logarithm of the ratio of the intensities of light under the reference part of the filter and the sampling part of the filter. The gradual accumulation of light absorbing carbonaceous aerosols causes a gradual decline in the optical transmission of the filter and the growth of the attenuation. The flow of air through the filter is measured by a mass flow sensor which also serves as the measurement needed to stabilize the air pump. The Aethalometer stores data for each sampling period. From measurements of light transmission the Aethalometer determines the respective increase in attenuation. This is then converted with the known black carbon optical mass absorption cross-section into black carbon concentration expressed in nano-grams per cubic meter (ng/m3). When the filter is loaded so that the light intensity measured under the filter falls below a specified value the filter tape advances and the measurement starts on the new part of the tape. At this time the Aethalometer performs quality control and assurance self-tests. The black carbon measurements showed that concentrations are highest at sites lo- cated in the direct proximity of busy roads. The highest concentrations (average ± standard deviation) were measured on Vošnjakova Street (6192 ± 3815 ng/m3) and 105 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 105 6.11.2014 14:53:26 Onesnaženost zraka v Ljubljani along the motorway at Barje - cesta (4608 ± 2598 ng/m3). Black carbon concentra- tions at the Post Office remain high (4849 ± 3161 ng/m3) despite the closure of the street to passenger car traffic. The lowest concentrations were measured at sites re-moved from the direct impact of traffic: Barje – skedenj and AIS with respective black carbon concentrations 3627 ± 2124 ng/m3 and 3512 ± 2192 ng/m3. The greatest diurnal variation of black carbon concentrations during the measure- ment campaign (14 January – 14 February 2014 ) was observed at sites close to busy roads (Vošnjakova, Post Office, and Barje - cesta). There, the source of black carbon is mainly traffic. During the measurement campaign the black carbon concentration apportioned to biomass burning (BC ) was about 1 μg/m3. A higher relative contri-BB bution was determined at the outskirts of the city (up to 32 % of the total concentration of BC), while measurements show a smaller contribution of BC (16% and BB 23%) in the center of the city (measuring points at Vošnjakova and the Post Office). At the city outskirts, where single-family and semi-detached houses dominate, the main source of BC is domestic heating with wood. As expected, the contribution of BB biomass burning was higher in colder than in warmer periods due to increased use of fuel for domestic heating. However, the total concentration of black carbon was lower in colder periods than in warmer ones. The colder periods include evening and night parts of the day when the traffic contributes less with a higher contribution from heating At the same time low temperatures are characteristic for periods ofclear skies with more efficient mixing within a thicker planet boundary layer(PBL) , lower-ing the black carbon concentration throughout the day. The burning biomass contribution to black carbon concentrations (BC ) correlates BB well with the PBL thickness, indicating that regional sources contribute and that the mixing is strongly influenced by meteorological factors. In contrast, the contribution of traffic (BC ) usually shows a poorer correlation with PBL thickness than BC . Its TR BB level of correlation depends on the distance from the source. The poorest correlation can be observed at sites located in street canyons and next to the roads (Post Office, Vošnjakova, Barje – cesta), while correlation increases with distance from the road (AIS, Barje – skedenj). In recent years, traffic regulation in Ljubljana has undergone many changes: there have been more positive changes than negative ones. The network of bicycle paths has expanded, the number of parking spaces for private cars has been reduced, the number of one-way streets and streets closed to traffic has increased, and conse-quently we can see many more cyclists on the roads. These measures are harbingers of an awakening of Ljubljana regarding sustainable transport. Nevertheless, there is still a lack of coordinated measures that would link up these positive impacts and in-tegrate the findings of air quality research projects into traffic planning with the aim of increasing the quality of life in cities. Translated by Jean McCollister 106 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 106 6.11.2014 14:53:26 GeograFF 14 Viri in literatura Arhiv ARSO, 2013. Arhiv ARSO, 2014. Backman, J., Rizzo, L. V., Hakala, J., Nieminen, T., Manninen, H. E., Morais, F., Aalto, P. P., Siivola, E., Carbone, S., Hillamo, R., Artaxo, P., Virkkula, A., Petäjä, T., and Kulmala, M., 2012. On the diurnal cycle of urban aerosols, black carbon and the occurrence of new particle formation events in springtime São Paulo, Brazil. Atmospheric Chemistry and Physics, 12, str. 11733–11751. Berce Bratko, B., Černič, B., 1986. Ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti in izboljšanje zraka. Ljubljana, Urbanistični inštitut SR Slovenije, 91 str. Bolte, T., Murovec, M., 2013. Zakonodaja. V: Koleša, T. (ur.). Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2012. Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Agencija Republike Slovenije za okolje, str. 8–10. Bolte, T., 2005. Vpliv prometa na imisijo delcev. Magistrsko delo. Maribor, Fakulteta za strojništvo, Univerza v Mariboru, 100 str. Bond, T. C., Doherty, S. J., Fahey, D. W., Forster, P. M., Berntsen, T., DeAngelo, B. J., Flanner, M. G., Ghan, S., Kärcher, B., Koch, D., Kinne, S., Kondo, Y., Quinn, P. K., Sarofirm, M. C., Schultz, M. G., Schultz, M., Venkataraman, C., Zhang, H., Zhang, S., Bellouin, N., Guttikunda, S. K., Hopke, P. K., Jacobson, M. Z., Kaiser, J. W., Klimont, Z., Lohmann, U., Schwarz, J. P., Schindell, D., Storelvmo, T., Warren, S. G., Zender, C. S., 2013. Bounding the role of black carbon in the climate system: A scientific assessment. Journal of Geophysical Research: Atmospheres, 118, 11, str. 5380–5552. Bush, T., Smith, S., Stevenson, K., Moorcroft, S., 2001. Validation of nitrogen dioxide diffusion tube methodology in the UK. Atmospheric Environment, 35, 2, str. 289–296. Cerkvenik, B., 2012. Ocena emisij onesnaževal v zrak. Predstavitev študije na konferenci. Ljubljana, Inštitut za energetiko – Energis. URL: http:// www.civitasljubljana.si/uploads/datoteke/12%2003%2015%20MOL%20 delavnica%20_v6.ppt (Citirano 5. 10. 2014). Cestni promet in okolje v mestu Ljubljana. 2006. Pirc, M., Ogrin, M. (ur.). Ljubljana, Cipra Slovenija, društvo za varstvo Alp, 73 str. Ciglar, R., Šprajcar T., 2000. Tunel Golovec, meritve in ocena onesnaženosti vpliva prometa v tunelu na onesnaženost zraka v okolici. Ljubljana, Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije. (interno gradivo). Cox, M. R., 2003. The use of passive sampling to monitor forest exposure to O , NO 3 2 and SO : a review and some case studies. Environmental pollution, 126, 3, str. 2 301–311. 107 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 107 6.11.2014 14:53:26 Onesnaženost zraka v Ljubljani Čemas, D., 2013. Preliminarno poročilo projektov AIRPECO in PEOPLE. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, ARSO, 8 str. URL: http://www. arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/ AIRPECOinPEOPLEporocilo.pdf (Citirano 5. 12. 2013). Dejanska raba tal. 2013. Ministrstvo za kmetijstvo, gospodarstvo in promet. Drinovec, L., Iskra, I., Močnik, G., 2013. Meritve koncentracij črnega ogljika v času evropskega tedna mobilnosti, Ljubljana, avgust – oktober 2013. Ljubljana, Aerosol d.o.o., 12 str. Državna topografska karta Republike Slovenije 1 : 5000. 42, Ljubljana S. 1993. 1 : 5000. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije. Državna topografska karta Republike Slovenije 1 : 5000. 43, Ljubljana J. 1993. 1 : 5000. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije. Državna topografska karta Republike Slovenije 1 : 5000. 44, Ljubljana S. 1993. 1 : 5000. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije. Favez, O., Cachier, H., Sciare, J., Sarda-Estève, R., Martinon, L., 2009. Evidence for a significant contribution of wood burning aerosols to PM2.5 during the winter season in Paris, France. Atmospheric Environment, 43, 22–23, str. 3640–3644. Gardina, S., 2000. Onesnaževanje zraka zaradi prometa z motornimi vozili. Diplomsko delo. Ljubljana, Visoka šola za zdravstvo, Univerza v Ljubljani, 62 str. Gospodarska javna infrastruktura. 2012. Geodetska uprava Republike Slovenije. Health effects of Black Carbon. 2012. Bonn, WHO, The WHO European Centre for Environment and Health, 86 str. Hrček, D., 2014. Začetki spremljanja kakovosti zraka. Vetrnica 7, str. 4–6. Jacobson, M. Z., 2001. Strong radiative heating due to the mixing state of black carbon in atmospheric aerosols. Nature, 409, str. 695–697. Jernej, S., 2000. Analiza klime mesta Ljubljana: z dodatkom aplikacij za uporabo klimatskih izhodišč pri načrtovanju rabe prostora. Gradec, Inštitut za geografijo Univerze Karla in Franca, 252 str. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2012. 2013. Koleša, T. (ur.). Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Agencija Republike Slovenije za okolje, 141 str. Kataster stavb. 2012. Geodetska uprava Republike Slovenije. Kušar, S., Vintar Mally, K., 2004. Ljubljanska urbana regija – problemska regija? Dela, 22, str. 15–26. Likar, B., 1995. Ekološki vidiki cestnih predorov. Magistrsko delo. Maribor, Fakulteta za strojništvo, Univerza v Mariboru. Lukan, B., 2002. Možnosti zmanjšanja vsebnosti ozona v zraku zaradi emisij vozil v prometu. Magistrsko delo. Maribor, Fakulteta za strojništvo, Univerza v Mariboru, 91 str. 108 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 108 6.11.2014 14:53:27 GeograFF 14 Lukan, B., 2006. Kakovost zunanjega zraka zaradi prometa. V: Gostinčar, A. (ur). 8. Slovenski kongres o cestah, zbornik referatov. Ljubljana, DRC, str. 18–28. Moosmüller, H., Chakrabarty, R. K., Ehlers, K. M., Arnott, W. P., 2011. Absorption Ångström coefficient, brown carbon, and aerosols: basic concepts, bulk matter, and spherical particles. Atmospheric Chemistry and Physics, 11, str. 1217–1225. Odredba o določitvi območij in razvrstitvi območij, aglomeracij in podobmočij glede na onesnaženost zunanjega zraka. 2011. Uradni list RS, 50, str. 6965– 6970. URL: http://www.uradni-list.si/_pdf/2011/Ur/u2011050.pdf#!/u2011050- pdf (Citirano 10. 10. 2014). Ogrin, D., 2010. Physical-geographical factors relevant for the development of Ljubljana. V: Challenges of spatial development of Ljubljana and Belgrade. GeograFF 8. Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete, str. 27–36. Ogrin, D., Ogrin, M., Čemas, D., Planinšek, A., 2006. Prometno onesnaževanje ozračja v Ljubljani znotraj avtocestnega obroča. Končno poročilo raziskovalnega projekta. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 73 str. Ogrin, D., Vysoudil, M., Mrak, I., Ogrin, M., 2012. Splošne in lokalne podnebne poteze. V: Geografija stika Slovenske Istre in Tržaškega zaliva. GeograFF 12. Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete, str. 67–86. Ogrin, M., 2008. Prometno onesnaževanje ozračja z dušikovim dioksidom v Ljubljani (GeograFF 1). Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete, Oddelek za geografijo, 87 str. Ogrin, M., Vintar Mally, K., 2013. Primerjava poletne onesnaženosti zraka z dušikovim dioksidom v Ljubljani med letoma 2005 in 2013. Dela, 40, str. 55–72. Okoljski učinki prometa in turizma v Sloveniji. (GeograFF 5). 2009. Ogrin, D., Špes, M. (ur.) Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete, Oddelek za geografijo, 205 str. Palatinus, A., 2009. Vdihni Ljubljano. Spremno besedilo k strokovni razstavi o kakovosti zraka v Ljubljani. URL: http://www.lukatarina.net/Vdihni_Ljubljano/ VDIHNI_LJUBLJANO_spremno%20besedilo.pdf (Citirano 22. 11. 2013). Palmes, E. D., Gunnison, A. F., Di Mattio, J., Tomaczyk, C., 1976. Personal sampler for nitrogen dioxide. American Industrial Hygiene Association Journal, 37, 10, str. 570–577. Paradiž, B., 1970. Nekaj karakteristik onesnaženja zraka v Ljubljani. Razprave – Papers, 12, str. 54–74. Pasquill, F., 1961. The estimation of the dispersion of windborne material. The Meteorological Magazine, 90, str. 33–49. Petkovšek, Z., Vrhovec, T., 2000. Zrak in onesnaženost. Del 1, Meteorologija. Ljubljana, Visoka šola za zdravstvo, 87 str. 109 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 109 6.11.2014 14:53:27 Onesnaženost zraka v Ljubljani Petzold, A., Ogren, J. A., Fiebig, M., Laj, P., Li, S.-M., Baltensperger, U., Holzer-Popp, T., Kinne, S., Pappalardo, G., Sugimoto, N., Wehrli, C., Wiedensohler, A., Zhang, X.- Y., 2013. Recommendations for reporting “black carbon” measurements. Atmospheric Chemistry and Physics, 13, str. 8365–8379. Plut, D., 2007. Ljubljana in izzivi sonaravnega razvoja. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 183 str. Povprečni letni dnevni promet (PLDP) za pretekla leta. Direkcija RS za ceste, arhiv podatkov o prometnih obremenitvah. URL: http://www.promet.si/portal/sl/ podatki-o-prometnih-obremenitvah.aspx (Citirano 14. 3. 2014). Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka. 2011. Uradni list RS, 55, str. 7771–7800. URL: http://www.uradni-list.si/_pdf/2011/Ur/u2011055.pdf#!/ u2011055-pdf (Citirano 10. 10. 2014). Projekt SILAQ – Meritve PM10 in PM2,5 delcev. Agencija Republike Slovenije za okolje. URL: http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/ poro%c4%8dila%20in%20publikacije/silaq.pdf (Citirano 5. 10. 2014). Prometne obremenitve 2012. Direkcija RS za ceste. URL: http://www.promet.si/ portal/sl/podatki-o-prometnih-obremenitvah.aspx (Citirano 5. 11. 2013). Quan, J., Gao, Y., Zhang, Q., Tie, X., Cao, J., Han, S., Meng, J., Chen, P., Zhao, D., 2013. Evolution of planetary boundary layer under different weather conditions, and its impact on aerosol concentrations. Particuology, 11, 1, str. 34–40. Rakovec, J., Vrhovec, T., 1989. Primerjava količine NOx in CO v zraku pri tleh zaradi prometa od Hrušice do Vrbe po obstoječi cesti oz. po avtomobilski cesti. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, FNT, Fizika, Katedra za meteorologijo, 23 str. Rakovec, J., Vrhovec, T., 2000. Osnove meteorologije za naravoslovce in tehnike. Ljubljana, Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, 329 str. Rakovec, J., Vrhovec, T., Zaveršek, J., Poredoš, A., 1989. Proučitev razširjanja onesnaženja zraka v Zgornji savski dolini po izgradnji avtomobilske ceste od Hrušice do Žirovnice. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, FNT, Fizika, Katedra za meteorologijo, 52 str. Rode, B., 2009. Izpusti dušikovih oksidov. Kazalci okolja v Sloveniji. URL: http:// kazalci.arso.gov.si/xml_table?data=graph_table&graph_id=7279&ind_id=161 (Citirano 5. 11. 2013). Sahu, L. K., Kondo, Y., Miyazaki, Y., Pongkiatkul, P., Kim Oanh, N. T., 2011. Seasonal and diurnal variations of black carbon and organic carbon aerosols in Bangkok. Journal of Geophysical Research, 116, D15302, doi:10.1029/2010JD015563. Sandradewi, J., Prévôt, A. S. H., Szidat, S., Perron, N., Alfarra, M. R., Lanz, V. A., Weingartner, E., Baltensperger, U., 2008a. Using aerosol light absorption measurements for the quantitative determination of wood burning and traffic emission contributions to particulate matter. Environmental Science & Technology, 42, 9, str. 3316–3323. 110 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 110 6.11.2014 14:53:27 GeograFF 14 Sandradewi, J., Prévôt, A. S. H., Weingartner, E., Schmidhauser, R., Gysel, M., Baltensperger, U., 2008b. A study of wood burning and traffic aerosols in an Alpine valley using a multi-wavelength Aethalometer. Atmospheric Environment, 42, 1, str. 101–112. Schnaiter, M., Horvath, H., Möhler, O., Naumann, K.-H., Saathoff, H., Schöck, O. W., 2003. UV-VIS-NIR spectral optical properties of soot and soot-containing aerosols. Journal of Aerosol Science, 34, 10, str. 1421–1444. Sklep o določitvi podobmočij zaradi upravljanja s kakovostjo zunanjega zraka. 2011. Uradni list RS, 58, str. 8437–8439. URL: http://www.uradni-list.si/_pdf/2011/Ur/ u2011058.pdf#!/u2011058-pdf (Citirano 10. 10. 2014). Špes, M., Lampič, B., Smrekar, A., 2000. Kvaliteta bivalnega okolja v Ljubljani. V: Gabrovec, M., Orožen Adamič, M. (ur.). Ljubljana: geografija mesta. Ljubljana, LGD, Založba ZRC, str. 163–174. Tiwari, S., Srivastava, A. K., Bisht, D. S., Parmita, P., Srivastava, M. K., Attri, S. D., 2013. Diurnal and seasonal variations of black carbon and PM2.5 over New Delhi, India: Influence of meteorology. Atmospheric Research, 125–126, str. 50–62. Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja. 2007. Uradni list RS, 31, str. 4308–4376. URL: http://www.uradni-list.si/_pdf/2007/Ur/u2007031. pdf#!/u2007031-pdf (Citirano 10. 10. 2014). Uredba o kakovosti zunanjega zraka. 2011. Uradni list RS, 9, str. 964–983. URL: http:// www.uradni-list.si/_pdf/2011/Ur/u2011009.pdf#!/u2011009-pdf (Citirano 10. 10. 2014). Uredba o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku. 2002. Uradni list RS, 52, str. 5292–5297. URL: http://www.uradni-list. si/_pdf/2002/Ur/u2002052.pdf (Citirano 10. 10. 2014). Zakon o varstvu okolja (uradno prečiščeno besedilo) – ZVO-1-UPB1. 2006. Uradni list RS, 39, str. 4151–4189. URL: http://www.uradni-list.si/_pdf/2006/Ur/u2006039. pdf#!/u2006039-pdf (Citirano 10. 10. 2014). Zupančič, N., 1997. Lead pollution of Ljubljana – Zagreb roadside soils. Rudarsko metalurški zbornik, 44, 3–4, str. 169–185. Žabkar, R., 2000. Preučevanje spreminjanja koncentracij SO v Zasavju s pomočjo 2 trajektorij. Razprave, 32, 1–2, str. 104–107. 111 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 111 6.11.2014 14:53:27 Onesnaženost zraka v Ljubljani Seznam preglednic Preglednica 1: Mejne vrednosti za posamezna onesnaževala ..................................................................................... 16 Preglednica 2: Pogostnost (%) in povprečna hitrost (m/s) vetra po smereh v poletnem merilnem obdobju na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad ..................................................................................................... 25 Preglednica 3: Pogostnost (%) in povprečna hitrost (m/s) vetra po smereh v zimskem merilnem obdobju na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad ..................................................................................................... 28 Preglednica 4: Merilne točke za dušikov dioksid v poletnem merilnem obdobju 2013 .................................... 33 Preglednica 5: Koncentracije dušikovega dioksida v poletnem merilnem obdobju 2013 na merilnih mestih urbanega ozadja .................................................................................................................................... 35 Preglednica 6: Koncentracije dušikovega dioksida v cestnih koridorjih Slovenske, Aškerčeve, Poljanske in Resljeve ceste v poletnem merilnem obdobju 2013 .............................................................................. 37 Preglednica 7: Koncentracije dušikovega dioksida v odprtem prostoru ob cestah v poletnem merilnem obdobju 2013 .................................................................................................................................... 38 Preglednica 8: Merilne točke za ozon v poletnem merilnem obdobju 2013 .......................................................... 43 Preglednica 9: Koncentracije ozona v Ljubljani v poletnem merilnem obdobju 2013 ....................................... 43 Preglednica 10: Merilne točke za dušikov dioksid v zimskem merilnem obdobju 2014 .................................... 45 Preglednica 11: Koncentracije dušikovega dioksida v zimskem merilnem obdobju 2014 na merilnih mestih urbanega ozadja .................................................................................................................................... 48 Preglednica 12: Koncentracije dušikovega dioksida v cestnih koridorjih Slovenske, Aškerčeve, Poljanske in Resljeve ceste v Ljubljani v zimskem merilnem obdobju 2014 .......................................................... 49 Preglednica 13: Koncentracije dušikovega dioksida v odprtem prostoru ob cestah v zimskem merilnem obdobju 2014...................................................................................................................................... 51 Preglednica 14: Merilna mesta za benzen v zimskem merilnem obdobju 2014 ................................................... 55 Preglednica 15: Koncentracije benzena v zimskem merilnem obdobju 2014 na merilnih mestih urbanega ozadja .................................................................................................................................... 56 Preglednica 16: Koncentracije benzena v cestnih koridorjih Aškerčeve in Slovenske ceste v zimskem merilnem obdobju 2014...................................................................................................................................... 56 Preglednica 17: Koncentracije benzena v odprtem prostoru ob cestah v zimskem merilnem obdobju 2014...................................................................................................................................... 56 Preglednica 18: Primerjava koncentracij dušikovega dioksida v odprtem prostoru ob cestah med poletnim merilnim obdobjem 2013 in zimskim merilnim obdobjem 2014 ........................................................... 59 Preglednica 19: Primerjava koncentracij dušikovega dioksida v urbanem ozadju med poletnim merilnim obdobjem 2013 in zimskim merilnim obdobjem 2014 ........................................................... 60 Preglednica 20: Primerjava koncentracij dušikovega dioksida v cestnih koridorjih med poletnim merilnim obdobjem 2013 in zimskim merilnim obdobjem 2014 .............................................................................. 61 Preglednica 21: Razlike v onesnaženosti zraka z dušikovim dioksidom na merilnih mestih cestnih koridorjev med poletnim merilnim obdobjem 2013 in zimskim merilnim obdobjem 2014 ........................... 62 112 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 112 6.11.2014 14:53:27 GeograFF 14 Preglednica 22: Potek koncentracij dušikovega dioksida na profilu Cankarjeva–Čopova med poletnim merilnim obdobjem 2013 in zimskim merilnim obdobjem 2014 .............................................................................. 62 Preglednica 23: Potek koncentracij dušikovega dioksida na profilu Barje med poletnim merilnim obdobjem 2013 in zimskim merilnim obdobjem 2014 .................................................................................................. 63 Preglednica 24: Potek koncentracij dušikovega dioksida na profilu Vič med poletnim merilnim obdobjem 2013 in zimskim merilnim obdobjem 2014 .................................................................................................. 63 Preglednica 25: Ocena povprečne letne koncentracije dušikovega dioksida v Ljubljani od 1. februarja 2013 do 1. februarja 2014 ...................................................................................................... 66 Preglednica 26: Ocena povprečne letne koncentracije dušikovega dioksida v cestnih koridorjih Slovenske, Poljanske, Resljeve in Aškerčeve ceste od 1. februarja 2013 do 1. februarja 2014 ......................... 68 Preglednica 27: Ocena povprečne letne koncentracije dušikovega dioksida v odprtem prostoru ob cestah od 1. februarja 2013 do 1. februarja 2014 ....................................................................................................... 70 Preglednica 28: Ocena povprečne letne koncentracije dušikovega dioksida v urbanem ozadju od 1. februarja 2013 do 1. februarja 2014............................................................................................................................ 72 Preglednica 29: Ocena povprečne letne koncentracije dušikovega dioksida na profilu Barje od 1. februarja 2013 do 1. februarja 2014............................................................................................................................ 72 Preglednica 30: Ocena povprečne letne koncentracije dušikovega dioksida na profilu Vič od 1. februarja 2013 do 1. februarja 2014............................................................................................................................ 74 Preglednica 31: Ocena povprečne letne koncentracije dušikovega dioksida na profilu Cankarjeva–Čopova od 1. februarja 2013 do 1. februarja 2014 .................................................................................. 75 Preglednica 32: Meteorološke razmere, ki določajo Pasquillov razred stabilnosti ............................................... 82 Preglednica 33: Koncentracija črnega ogljika – BC, prispevek prometa ( BC ) in prispevek kurjenja TR biomase ( BC ), prikazani kot absolutne vrednosti in deleži, za vsa merilna mesta ............................................. 85 BB Preglednica 34: Koncentracije BC (srednja vrednost – AM in standardni -odklon – SD), prispevek kurjenja biomase ( BC ) in prispevek prometa ( BC ) za vsa merilna mesta v obdobjih BB TR s temperaturo zraka nižjo in višjo od 5 °C ........................................................................................................................... 87 113 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 113 6.11.2014 14:53:27 Onesnaženost zraka v Ljubljani Seznam slik Slika 1: Palmesov difuzivni vzorčevalnik .............................................................................................................................. 17 Slika 2: Palmesovi difuzivni vzorčevalniki v zaklonu ........................................................................................................ 18 Slika 3: Cestni koridor na Slovenski cesti pri merilni točki A Banka............................................................................ 19 Slika 4: Merilno mesto urbanega ozadja na Tugomerjevi ulici v Šiški ....................................................................... 20 Slika 5: Na stiku Linhartove in Vojkove ceste je pozidava dovolj razredčena in oddaljena od glavnih cest, da se onesnaževala iz prometa hitro redčijo. Merilno mesto uvrščamo v tip mest v odprtem prostoru ob cestah................................................................................................................................................. 21 Slika 6: Potek najvišje (Tmaks), najnižje (Tmin) in povprečne (Tpovp) temperature zraka ter količine padavin v poletnem merilnem obdobju na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad ....................... 23 Slika 7: Pogostnost vetra (%) po smereh v poletnem merilnem obdobju na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad ......................................................................................................................................................... 24 Slika 8: Vreme je bilo med poletnim merilnim obdobjem spremenljivo in že zgodnje jesensko. Merilno mesto na Zaloški cesti ................................................................................................................................................ 25 Slika 9: Potek najvišje (Tmaks), najnižje (Tmin) in povprečne (Tpovp) temperature zraka v zimskem merilnem obdobju na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad................................................................................. 26 Slika 10: Padavinske razmere v zimskem merilnem obdobju na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad ....................................................................................................................................................................... 27 Slika 11: Pogostnost vetra (%) po smereh v zimskem merilnem obdobju na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad ......................................................................................................................................................... 28 Slika 12: Merilne točke za dušikov dioksid in ozon v poletnem merilnem obdobju 2013 ................................ 32 Slika 13: Po onesnaženosti z dušikovim dioksidom sodi območje Poti spominov in tovarištva ob Koseškem bajerju med najmanj obremenjena območja v Ljubljani ................................................................... 36 Slika 14: Kljub veliki prometni obremenjenosti Celovške ceste je zrak z dušikovim dioksidom ob njej manj onesnažen kot v prometno manj obremenjenem cestnem koridorju Slovenske ali Aškerčeve ceste .................................................................................................................................................. 39 Slika 15: Onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom v Ljubljani v poletnem merilnem obdobju 2013 .... 39 Slika 16: Potek koncentracij dušikovega dioksida na profilu Barje ob južni obvoznici v poletnem merilnem obdobju 2013 (µg/m3) ................................................................................................................... 40 Slika 17: Potek koncentracij dušikovega dioksida na profilu Vič ob zahodni obvoznici v poletnem merilnem obdobju 2013 (µg/m3)............................................................................................................................................ 40 Slika 18: Tik ob obvoznici je zrak z dušikovim dioksidom zelo onesnažen, a onesnaženost po nekaj 10 metrih hitro pade pod dopustno mejo ........................................................................................................ 41 Slika 19: Potek koncentracij dušikovega dioksida na profilu Cankarjeva–Čopova ob Slovenski cesti v poletnem merilnem obdobju 2013 (µg/m3) ................................................................................................................... 42 Slika 20: Kjer je prometa veliko, je ozona malo.................................................................................................................. 44 Slika 21: Onesnaženost zraka z ozonom v Ljubljani v poletnem merilnem obdobju 2013 ............................... 44 Slika 22: Merilne točke za dušikov dioksid v zimskem merilnem obdobju 2014 .................................................. 47 114 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 114 6.11.2014 14:53:27 GeograFF 14 Slika 23: Cankarjevo nabrežje v stari Ljubljani. V zimskem merilnem obdobju 2014 je bilo urbano ozadje starega mestnega jedra precej onesnaženo z dušikovim dioksidom ......................................................... 49 Slika 24: Koridor Resljeve ceste se pri Zmajskem mostu odpre in prezrači ............................................................. 50 Slika 25: Koridor Poljanske ceste je izpostavljen visokim koncentracijam dušikovega dioksida .................... 50 Slika 26: Merilno mesto ob Poljanskem nasipu je pokazalo najnižje koncentracije dušikovega dioksida med merilnimi mesti ob cestah izven cestnih koridorjev .................................................... 51 Slika 27: Onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom v Ljubljani v zimskem merilnem obdobju 2014 ...... 52 Slika 28: Potek koncentracij dušikovega dioksida na profilu Barje ob južni obvoznici v zimskem merilnem obdobju 2014 (µg/m3)............................................................................................................................................ 53 Slika 29: Merilno mesto ob južni obvoznici ........................................................................................................................ 53 Slika 30: Potek koncentracij dušikovega dioksida na profilu Vič ob zahodni obvoznici v zimskem merilnem obdobju 2014 (µg/m3)............................................................................................................................................ 54 Slika 31: Potek koncentracij dušikovega dioksida na profilu Cankarjeva–Čopova ob Slovenski cesti v zimskem merilnem obdobju 2014 (µg/m3) ..................................................................................................................... 54 Slika 32: Onesnaženost zraka z benzenom v Ljubljani v zimskem merilnem obdobju 2014 ........................... 57 Slika 33: Ocena povprečne letne koncentracije dušikovega dioksida v Ljubljani od 1. februarja 2013 do 1. februarja 2014............................................................................................................................ 68 Slika 34: Poletna in zimska koncentracija ter ocena povprečne letne koncentracije dušikovega dioksida od 1. februarja 2013 do 1. februarja 2014 v koridorju Slovenske ceste .................................................. 69 Slika 35: Poletna in zimska koncentracija ter ocena povprečne letne koncentracije dušikovega dioksida na profilu Barje od 1. februarja 2013 do 1. februarja 2014 .......................................................................... 73 Slika 36: Ocena povprečne letne koncentracije dušikovega dioksida na profilu Barje od 1. februarja 2013 do 1. februarja 2014 (µg/m3) ........................................................................................................... 73 Slika 37: Poletna in zimska koncentracija ter ocena povprečne letne koncentracije dušikovega dioksida na profilu Vič od 1. februarja 2013 do 1. februarja 2014............................................................................... 74 Slika 38: Ocena povprečne letne koncentracije dušikovega dioksida na profilu Vič od 1. februarja 2013 do 1. februarja 2014 (µg/m3) ........................................................................................................... 75 Slika 39: Ocena zimske in poletne ter ocena povprečne letne koncentracije dušikovega dioksida na profilu Cankarjeva–Čopova od 1. februarja 2013 do 1. februarja 2014 ............................................ 76 Slika 40: Ocena povprečne letne koncentracije dušikovega dioksida na profilu Cankarjeva–Čopova od 1. februarja 2013 do 1. februarja 2014 (µg/m3) ........................................................................................................... 76 Slika 41: Lokacije merilnih mest črnega ogljika v Ljubljani med 14. januarjem in 14. februarjem 2014: a) prikaz vseh merilnih mest, b) merilna mesta v širšem centru mesta, c) merilni mesti ob južni obvoznici ........................................................................................................................................ 79 Slika 42: Meteorološki parametri v obdobju merjenja črnega ogljika: temperatura zraka ( T), relativna vlaga ( RH), polurna višina padavin ( h ), hitrost ( v) in smer vetra na Barju, direktno sončno p sevanje in debelina planetarne mejne plasti (boundary layer depth, z ) ................................................................. 83 i Slika 43: Frekvenčna porazdelitev hitrosti vetra glede na smer na meteorološki postaji Barje (Snaga, d. o. o.) ..................................................................................................................................................... 83 115 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 115 6.11.2014 14:53:27 Onesnaženost zraka v Ljubljani Slika 44: Koncentracije črnega ogljika na vseh merilnih mestih s škatlastimi diagrami, ki prikazujejo mediano (50 %, črta v škatli), prvi kvartil (25 %, spodnji rob škatle), tretji kvartil (75 %, zgornji rob škatle), povprečno vrednost (točka v škatli) in standardno deviacijo (SD) ...................................................... 84 Slika 45: Časovni potek koncentracij črnega ogljika ( BC) v obdobju od 14. januarja do 15. februarja 2014 za merilna mesta Vošnjakova, Pošta in KIS (a) ter merilni mesti Barje – cesta in Barje – skedenj (b) ................................................................................................................................................................... 86 Slika 46: Prispevka prometa in kurjenja biomase h koncentracijam črnega ogljika na vseh merilnih mestih v obdobjih s temperaturo zraka nižjo in višjo od 5 °C ...................................................................................... 87 Slika 47: Dnevni poteki koncentracij črnega ogljika ( BC), prispevka kurjenja biomase ( BC ) in BB prometa ( BC ) na vseh merilnih mestih. Osenčeno področje predstavlja standardni odklon ........................ 89 TR Slika 48: Časovni potek najnižjih dnevnih koncentracij črnega ogljika na vseh merilnih mestih, povprečne debeline planetarne mejne plasti (z ) in vertikalnega koeficienta mešanja ..................................... 90 i Slika 49: Korelacija med povprečno koncentracijo črnega ogljika, prispevkom kurjenja biomase (BC ) BB in prispevkom prometa (BC ) pri posameznih razredih stabilnosti PSQ (A, B, C, D, E, F, G) in povprečno TR debelino planetarne mejne plasti ( z ) za vsako merilno mesto. Vrednosti R2, ki so zapisane na posameznih i grafih: zgoraj – linearna korelacija vseh točk, spodaj – linearna korelacija točk B, C, D, E (izločeni točki F in G sta obkroženi z rdečo barvo). ...........................................................................................................................................................91 Slika 50: Koncentracija črnega ogljika v odvisnosti od hitrosti vetra (dnevna povprečja). Pri R2 na desni so iz izračuna korelacije izločeni dnevi s pojavom žleda (od 30. januarja do 4. februarja 2014, točke so obkrožene z rdečo barvo); k predstavlja naklon premice linearne korelacije ........................................................................................................................................................................ 93 Slika 51: Koncentracija BC (ng/m3, barvna skala) v odvisnosti od hitrosti in smeri vetra TR za vsa merilna mesta ................................................................................................................................................................... 94 Slika 52: Koncentracija BC (ng/m3, barvna skala) v odvisnosti od hitrosti in smeri vetra BB za vsa merilna mesta ................................................................................................................................................................... 95 116 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 116 6.11.2014 14:53:27 GeograFF 14 Stvarno in imensko kazalo Ddelci 8–13, 15–16, 79–81 A difuzija 17–19 aerosol 8, 80–81, 85, 88, 90, 92, 96, 105 difuzivni vzorčevalnik 8, 11–12, 17–19, Aethalometer 70–81, 85, 101, 105 23, 31 alarmna vrednost 16 določanje virov 79, 85 ANAS 9 Drenikova ulica 33, 38, 46, 51, 59, 67, Angstromov eksponent 81, 85 70–71 Angstromov koeficient 81 Dunajska cesta 33–34, 38, 46, 51–52, anticiklon 25–26, 29, 40, 97 55–56, 59–60, 66–67, 70–71 ARSO 23–28, 34–35, 42–43, 46, 48, dušikov dioksid 8, 11–12, 15–17, 19, 21, 55–56, 60, 65–67, 72, 81 31–43, 45, 47, 48–55, 59–63, 65–66, Aškerčeva cesta 33–34, 37, 39, 43, 45–46, 68–77, 97–98 49–50, 55–57, 61–62, 67–68, 70 dušikovi oksidi 8–10, 15, 29, 31, 42, 69, 97 atenuacija 80 E B emisija 10–11, 16, 69, 79, 85, 88, 96, 98 Barje 25, 34, 40–41, 46, 53–54, 59, 63, energent 9 66–67, 70, 72, 73, 75, 80–85, 87–93, energetika 9 96, 105–106 F bencinski servis 40, 56 faktor korekcije 55 benzen 8, 11–12, 16–17, 21, 45, 55–57, Fickov zakon difuzije 17 59, 98, 101–102, 105 Filozofska fakulteta 8, 12, 31, 37, 43, 50, Bežigrad 23–29, 32–33, 35–36, 39, 43–44, 62, 69 46–48, 52, 56–57, 60, 65, 67–68, 72, 81 fotokemični smog 42 biomasa 79, 81, 85, 87–90, 92, 96, 98 Breg 34–35, 38, 46, 48, 51, 59–60, 66–67, H 70, 72 hladna fronta 25–26 hrup 8, 71 C Cankarjeva cesta 34, 40–41, 43, 46, 49, I 54, 55, 62–63, 66–67, 71–72, 75–77, intermodalno povezovanje 98 98, 104 J Celovška cesta 33–34, 38–39, 45–46, 51–52, 55–56, 59–60, 66–67, 70–71 jakost sevanja 81 cestni koridor 12, 19–21, 36–39, 43, javni promet 49, 62, 69, 71, 97–99 49–51, 56, 60–62, 68–71, 97 K cestni promet 7, 12, 31 kakovost zraka 8–10, 13, 16–17, 19, 21, ciljna vrednost za varovanje zdravja ljudi 26, 29, 31, 34, 38, 48, 51, 55–56, 59, 91, 97 61, 69, 71, 80, 92, 96–98 Ciril-Metodov trg 34–35, 46, 48, 55–56, Kodeljevo 33, 35–36, 43, 46, 48, 60, 67, 60, 67, 72 71–72 Č kolesarske poti 71 Čopova ulica 34, 40–41, 46, 54–55, Kolezija 33, 35–36, 45, 48, 60, 67, 72 62–63, 66–67, 75–77, 98, 104 Koseze 32–33, 35–36, 39, 44–45, 47–48, črni ogljik 8, 79, 80–90, 92–93, 96, 98 52, 57, 67–68, 72 117 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 117 6.11.2014 14:53:27 Onesnaženost zraka v Ljubljani ksilen 12, 55 OMS MOL 80 kurjenje biomase 79, 81, 85, 87–90, 92, onesnaženje zraka 10–11, 17, 61, 69, 71, 96 79, 85, 98 ozaveščanje 12, 98 L les 81, 85, 98 P Linhartova cesta 21, 33, 38, 46, 51, 59, P + R 99 66–67, 70–71 padavine 15, 23–24, 26–29, 81, 83, 88, Ljubljana 8–13, 15–16, 18, 20, 23–29, 97 31–32, 34–37, 39–40, 42–46, 48–50, Palmesov difuzivni vzorčevalnik 17–19 52, 54–55, 57, 60–62, 65–68, 70–72, park 19–20, 34–36, 42, 69, 71, 97 74, 76, 79–82, 84–85, 88, 90, 92, 94, pasivno vzorčenje 17 96–99, 102–103 Pasquillov razred stabilnosti 82 Ljubljanska kotlina 9, 25, 29 pešci 11, 19, 21, 36, 40, 48, 52, 71, 99 Ljubljanski grad 34–36, 43, 46, 48, planetarna mejna plast 81–83, 85, 88, 55–56, 60, 67, 72 90–91, 96, 98 poletno merilno obdobje 25–26 M Poljane 33–36, 46, 48, 60–61, 67, 72 mejna vrednost 11, 15–16, 19, 31,36, 43, Poljanska cesta 34, 37, 46, 49–51, 61–62, 52–53, 55–57, 74, 98 67–69 merilna točka 32–35, 43, 45–46 Poljanski nasip 33, 38, 46, 51, 59, 66, 70 merilno mesto 12, 19–21, 25, 31, 35, pošta 37, 69, 80, 84–87, 90, 92, 96 37–38, 43, 46, 48–49, 51–53, 55–56, povprečni letni dnevni promet 70 59–62, 65–68, 70–72, 79–80, 85–87, prah 11 91–92, 94–95 prečni profil 12, 20–21, 31, 35, 40, 45, mestni toplotni otok 29, 53, 95 63, 70, 72 Mestni trg 34–35, 46, 48, 60, 67, 72 predhodniki ozona 10 Mežiška dolina 13 profil Barje 34, 40, 46, 59, 66–67, 70, 75 mobilnost 7, 12, 99 profil koncentracij 12, 21, 40, 53, 55 mobilnostni načrt 99 profil Vič 33–34, 40–41, 45–46, 54, 59, Moste 32–33, 35, 39, 43–44, 46–48, 52, 63, 66–67, 70, 74–75 57, 60, 68, 72 projekt AIRPECO 11 Murgle 33, 35–36, 43, 45, 48, 60, 67, 72 projekt PEOPLE 11 projekt SILAQ 11 N promet 7–12, 20–21, 31, 36, 39–40, 42, nadvoz 34, 38, 46, 51–52, 55–56, 59–60, 44, 49, 52, 55–56, 62, 66, 69–71, 77, 66, 70 80, 84–89, 90, 92, 96–99 Nama 33, 37–38, 42–43, 45, 49, 55–56, prometna politika 7, 12 61, 66, 69 prometno onesnaževanje 8–10, 12, 17, O 31, 71 območje za pešce 19, 21, 36, 40, 48, 71 R obvoznica 8, 20, 31, 36, 38, 40–41, relativna zračna vlaga 81, 83 45, 52–54, 60, 63, 70, 74–75, 79–80, Resljeva cesta 33, 37, 46, 49–50, 61–62, 98 67–68 odprt prostor 59, 70 Rožna dolina 32–33, 35, 39, 43–48, 52, ogrevanje individualnih hiš 97 60, 67–68, 72 118 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 118 6.11.2014 14:53:27 GeograFF 14 Rožnik 32, 34–36, 39, 44, 46–48, 52, 57, V 60, 67–68, 71–72 veter 9, 11, 19, 23–26, 28–29, 35, 40–41, rumeni pas 98 53–54, 74–75, 81–83, 85, 88, 90, S 92–96, 98 Vodmat 33, 35, 43, 46, 48, 60, 67, 72 samočistilne sposobnosti 8–9, 20, 36, Vojkova cesta 21, 33, 38, 46, 51, 59, 66, 70 59, 97 Vošnjakova ulica 56, 80, 84–87, 90, 92, 96 slepi vzorci 34 vpadnica 12, 20–21, 36, 38, 52, 70–71, 98 Slovenska cesta 12, 19, 33, 37, 40–43, vremenske razmere 23, 26, 29, 97 45–46, 49–50, 54–56, 61–63, 66–71, 75, 77, 79–80, 96–98 Z sončevo obsevanje 28 zaklon 15, 17 spodnji ocenjevalni prag 16 Zaloška cesta 25, 33, 38, 45–46, 51, stanovanjska soseka 19–20, 35–36, 42, 71 55–56, 59, 67, 70–71 Stari trg 34–35, 43, 46, 48, 60, 67, 72 Zasavje 11 Š zgornji ocenjevalni prag 16, 55 zimsko merilno obdobje 27, 59, 65–66 Šiška 20, 32–33, 35–36, 39, 43–45, Zoisova cesta 34, 38, 46, 51, 59, 67, 70 47–48, 52, 57, 60, 67–68, 72 zračni tlak 81 Šmartinska cesta 33, 38, 46, 51, 55–56, 59, 67, 70–71 Ž T žveplov dioksid 9, 11, 15, 17 Tabor 33, 35, 46, 48, 60, 67, 71–72 temperatura 23–24, 26–27, 29, 81–83, 85, 87 temperaturni obrat 8, 9, 23, 28, 82, 88 Tivoli 33, 35–36, 38, 43, 45–46, 48, 51, 55–56, 60, 67, 70–72 Tivolska cesta 33, 38, 46, 51, 55–56, 59–60, 67, 70–71 toplotni obrat 97 toplotni otok 8, 25, 29, 53 trajnostni mestni prometni načrt 99 trajnostno prometno načrtovanje 99 Tromostovje 34–35, 43, 46, 48, 55–56, 60, 67, 72 troposferski ozon 11 Trubarjeva cesta 33–37, 45–46, 48–49, 60–61, 67–68, 72 Tržaška cesta 33, 38, 45, 51, 55–56, 59, 67, 70–71 turbulenca 19 U urbano ozadje 20, 34–37, 42, 48–49, 55–56, 60–62, 65, 71–72, 90, 96–98 119 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 119 6.11.2014 14:53:27 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 120 6.11.2014 14:53:27 GeograFF 14 Avtorji Dr. Luka Drinovec, Aerosol d.o.o., Kamniška 41, 1000 Ljubljana, e-mail: luka.drinovec@aerosol.si Dr. Asta Gregorič, Laboratorij za raziskave v okolju, Univerza v Novi Gorici, Vipavska cesta 13, 5000 Nova Gorica, e-mail: asta.gregoric@ung.si Dr. Ivan Iskra, Aerosol d.o.o., Kamniška 41, 1000 Ljubljana, e-mail: ivan.iskra@aerosol.si Dr. Griša Močnik, Aerosol d.o.o., Kamniška 41, 1000 Ljubljana, e-mail: griša.mocnik@ aerosol.si Dr. Matej Ogrin, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Aškerčeva c. 2, 1000 Ljubljana, e-mail: matej.ogrin@ff.uni-lj.si Dr. Katja Vintar Mally, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Aškerčeva c. 2, 1000 Ljubljana, e-mail: katja.vintar@ff.uni-lj.si Anton Planinšek, Agencija Republike Slovenije za okolje, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana, e- mail: anton.planinsek@gov.si 121 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 121 6.11.2014 14:53:27 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 122 6.11.2014 14:53:27 GeograFF 14 Doslej izdane publikacije iz zbirke GeograFF GeograFF 1 – 2008 Matej Ogrin: Prometno onesnaževanje ozračja z dušikovim dioksidom v Ljubljani GeograFF 2 – 2008 Barbara Lampič: Kmetijstvo v Mestni občini Ljubljana: relikt ali razvojni potencial GeograFF 3 – 2008 Marijan M. Klemenčič, Barbara Lampič, Irma Potočnik Slavič: Življenjska (ne)moč obrobnih podeželskih območij v Sloveniji GeograFF 4 – 2009 Katja Vintar Mally: Države v razvoju – med okoljevarstvom in razvojnimi težavami GeograFF 5 – 2009 Več avtorjev: Okoljski učinki prometa in turizma v Sloveniji GeograFF 6 – 2010 Andrej Černe, Simon Kušar: The System of Indicators for Regional Development, Structure and Potentials GeograFF 7 – 2010 Irma Potočnik Slavič: Endogeni razvojni potenciali slovenskega podeželja GeograFF 8 – 2010 Marko Krevs, Dejan Djordjević, Nataša Pichler-Milanović (ur.): Challenges of spatial development of Ljubljana and Belgrade GeograFF 9 – 2010 Barbara Lampič, Dejan Rebernik (ur.): Spodnje Podravje pred izzivi trajnostnega razvoja GeograFF 10 – 2011 Karel Natek (ur.): Mali vodni tokovi in njihovo poplavno ogrožanje Ljubljane GeograFF 11 – 2011 Irena Mrak: High Mountain Areas and Their Resilience to Tourism Development GeograFF 12 – 2012 Darko Ogrin (ur.): Geografija stika Slovenske Istre in Tržaškega zaliva GeograFF 13 – 2014 Dušan Plut: Sonaravni razvoj Slovenije – priložnosti in pasti 123 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 123 6.11.2014 14:53:27 Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 124 6.11.2014 14:53:27