Gospodarske stvari. Nekoliko skušenj zastran kokošje reje. M. 0 kokošji reji je naš liat nže 7e6krat ktero sprego^oril, da bi ae lahko komu od7e8 zdelo o tej stroki gospodarst^a še na dalje kaj reči. Veudar je reč 7ažna in skuanje tako dognane, da goto^o marsikteremu citatelju dobro dojdejo. Eokosi in perutnina aploh, 6e se jim tako, kakor njibo^a nara^a zahte^a, streže, so 7 gospodarst^u imenitna reč in 7ržejo gospodarju lep dobiček in marsikteii košček okusne pečenke. Da 80 jajca debelejša in boljša, to je za^isno 7eč ali manj od boljse ali slabejse krme, ktere se ži^adi poklada. Tudi kokoaim hasne spretuinjava 7 krmi, ker se jedne in iste hrane, 6e se jim 7 enomer polaga, kmalu prejedo in na^eličajo. Jajce ima skoro 7se delke ži^alskega teleaa 7 sebi. Zato se mora tudi kokoaim raznovrstna krma polagati, 8e ho8emo, da se 7 jajcu 7ae one sno^i naredijo. Eofcoai nebajo jajca neati, 8e ae jim primerno ne poklada, ali pa 6e so bolne. Ob mrzlih zimskib mesecih morajo imeti toplo in anažen in dobro pre7eterlji7 hle7. Ako se je 7 kokošjem hle^u ali kurnjaku po nemarnosti zaredil razni mr8es, se morajo kokoai brž kani drugam premeatiti. Eajti mrčea jim je zelo škodljiv. Tudi gnoj se mora iz kurnjaka 7ečkrat podrzati in odpra^iti. Nikakor ni pra7, 6e se gnoja na podu 7 kurnjaku pre^eč nabere. Večkrat se mora pod z ilo^ico in 8 peskom potrositi. Eokoši potrebujejo precej 7eliko 7 o d e. Na enkrat nje sicer le malo k sebi ^zamejo, ali to tem pogosteje. Zato se mora gledati na to, da imajo 7edno dosti čiste in 6rst7e 7ode. Tudi razne apnene spojnine so jim neobhodna potreba. Iz teh napra^ljajo jajčne lupine. Zato se jim mora teb pripra^iti tako, da morejo 7selej do njih. V ta namen služi najbolje stara zidna sipa, stol8ene akolke in polže^e lupine. Najbolje 7endar izmed 7sega pa so zmlete 8rat7e koati, kterib ae ae nekoliko mesa in hrusta^ca drži. Takih kostij bi kazalo vsaki dan nekoliko na tnalu s kuhinjsko sckiro vsekati in zdrobiti in jib perutnini, zlasti kokošim, položiti. Ravs in kavs, kteri nastane med ži^adjo, ki se za te zdrobljene koati piplje in puli, da bi jib 7saka kaj 7e8 7jela, je očiten dokaz, kako močno kokoai po njib hrepene in da so jim velika potreba. Ako imajo kokoai poleti kam na zeleno zabajati, kaže jim notrajni nagib, kje si imajo naj priležniše hrane iskati. Po zimi ko so na kokosji hle7 omejene, jim mora člo^ek skrbeti, da jim kaj potrebnega ne primanjkuje. Pei utnina nima zobo7 in je presiljena 87ojo hrano 7 takem stanu pozobati, 7 kterem se njej položi Umni gospodarji skrbijo torej perutnini za pesek in kamčeke. Pesek in kam8eki 7 kurjem želodci nameatujejo zobe drugih živalij. Euretnini se mora toraj za pesek in drobna kameni8je 7 obilni meri 8krbeti. (Eonec prih.) Ne pozabimo, da nam je v deželi trtna nš. II. Iz jajSič, ali gujid izlezejo 7 kiatkem m 1 a d e » š i, ki 80 primeroma bolj dolge, kakor stare uai. Naležene mlade uai kaj ži^ahno gomazijo aim in taj po korenini ali pra7 za pra7 po njeni skorji. Nemirno tipajo s tipalniki okolo sebe, dokler ne dojdejo na ugoden jim prostor, kder svoj rilcek 7 skorjo zarijejo. Tukaj se pomirijo in ostanejo ter sikajo 7 sebe trso7 aok, dokler ga ondi kaj je. Tako se hranijo, tako raz7ijajo. Pri tem raz7ijanji se pa uši^ečkrat 1 e v i j o ali lilijo, kakor gosenice ali raki. V neketerih dneh so mlade usi uže toliko raz^ite, da brez posebne uplojit^e polagajo godnib jajčic. To je tudi gla^ni uzrok, zakaj se ta mr8es tako naglo množi. Ena sama trtna ua zaplodi 7 teku enega poletja na sto tisoc no^ih takanib ži^alic, se 76, ako pomnože^anja nič ne pride 07irat. Iz tega si lehko 7sak domiali, kako neizmerno ne^aren da je ta mr8es. Na^adne do sedaj popisane trtne uši plodijo in množijo ae tako, kakor smo po^edali, na korenini trso^ej ter rodijo sebi jednakih živalic do poznega poletja (julija.) Proti koncu meseca julija prikažejo se med titnimi uami tudi takšne, ki so enkrat doraščene nekoliko bolj sloke od drugih. Po straneb imajo 2 temni marogi. Ako ti natancneje pogledamo, takoj spoznamo, da so to narastki, iz katerib izrastejo peruti, letanice ali krila. Te z^rsti uši imajo bolj dolge noge in tipalnike, kakor na^adne. Tem z narastki za bodoče peruti preskrbljenim ušem pra^ijo, da eo 7ile ali nimpfe. Preden se te uai zadnjokrat le^ijo zapuatijo trao^o korenino in 7lezejo na po^raino zemlje. Tukaj se izlevijo in se spremenijo 7 krilate uai, t. j. 7 takšne, ki imajo peruti, da lehko dalje zletijo. O^a 8udna sprememba vrsi ae proti koncu a7guata in 7es september. Eiilata trtna ua podobna je krilatej listnej uai, le precej menjša je od slednje. Ima po 2 para primeroma 7elikih perutij ali kril. V mirnem stanji pokri^ajo peruti telo kakor streha; telo samo pa je podobno telesu nimfinemu. Vrhu tega opazujemo na krilatej uai tam, kder se peruti držijo telesa, nekoliko temnejao bar^o ; 081 80 pa na zunaj bolj nepete. Erilata trtna ua ne živi pod zemljo, ampak ztniraj nabaja se nad zemljo, na trso7em listji. Večjidel tiči na spodnjej 8trani listovej in je težko najti. Najleži jo za8ledimo na pajče^ini, čestokrat razpetej med posameznimi trsi, kder ee je bila zaplela in ob^isela. O^e krilate uai prikažejo se 7ečjidel meaeca septembra. Skode traii ne delajo krilate uai nobene, pač pa jih 7eter čestokrat 7zdigne in po uro dale8 odneae, da se tako trtna ua znatno dalje zatepe; kajti krilate uai naležejo kmalu in brez poaebne uplojit^e 7eliko jajčic na spodnji atrani trsovih listkov, to pa med listova rebra. Jajeica ali gnjide krilate uši so podolgo^ate in nekoliko bolj raztegnene, kakor pri na^adnej trtnej uši. Iz jajčic krilate uši izleze poslednje pleme titne uši, namreč po spolu ločena ua, kot samec in samica. Tote uši so menjše od na^adnib ter imajo uata, trebuh in precej raz^ita 8polo7ila, namenjena uplojitvi. Samci in samice lezejo pozno jeseni z listko^ na trso7 les, kder se uplojijo. Nekaj 8asa potem položi samica med pokline trso^e ekorje jedno zelenkasto in pikasto jaj8ice. Temu jajčicu pra^ijo, da je zinisko jajčice, ker prezimi ondi, kder je položeno. Spomladi izieze iz zimskega jajčica no7a trtna uš, ki potem 07i mrčes dalje množi in zaredi no7o gnjezdo trtnih ušij 7 7inogradu. Sedaj hočemo kratko po^zeti, kar smo po7edali in razložili o tem, kako se trtna uš množi, kde jo je najleži najti y posameznih mesecih leta. Od novembra do februarja ti8i zimsko jajčice pod trso^o skorjo in je težko najti. Uši pa na srednjih in spodnjih delih trso7e korenine spijo. Meseca marca se uši probudijo, zacnejo iz trsa sok v sebe srkati iu tudi jajčica polagati. Aprila, maja, junija najdemo mlade in stare uši pa tudi jajčica na zgornjih delib tiso^e korenine. Meseca julija prilezejo trtne uši do najzgorejsnjib koreninic, do ^mustače^". Tukaj jih najleži najdemo. Ondi tudi lebko opazujemo, kako se mlade in stare uši hitro plodijo in jajčica polagajo. V auguatu opazinio pod zemljo jednake uši, kakor meseca julija. Raz7en teb pa še naletimo na takšne, katerim pra^ijo, da so nimfe, in ki imajo narastko7 za peruti. Meseca septembra lehko najdemo titnib uai 7sake vrste: na trso^em listji krilate uii z gnjidami ali jajčici 7red. V oktobru so po nadzemeljskih delih traa videti aamci in samice z zimskimi jajčicami. Navadne uši lezejo uže nazaj in 7edno globljeje 7 zemljo na srednje in spodnje dele koreninske. M. Zoper koliko pri koujih s^etujejo sledeči pomoček, ki je skoraj 78akokrat pomagal. Vzame se precej 7eliko strdi, peščica putra in oboje 7 plehasti posodi nad ognjem raztopi in med seboj pomeša. Na to se a pomo8jo plebaste žlice napra^i kepa, debela ko na^adno kurje jajce. Eo se je nekoliko strdila, se z dobrim laškim oljem namaže in potem bolenemu konju tako globoko ko mogoče 7 ritnik potisne. Skoraj 7sakokrat je brž in popolnoma pomagalo. Bolenemu konju 8e 6re7o odpre močno otrebi in 7 kratkem je zdra7 iu jedičen. Zapomnjenja je pomo8ek 7reden in tudi poskuanje. M, Lesni volk ali goba se rada zaredi na leso^inah zido^ju 7loženib. V kratkeoi je 7es les uničen. Po8ebno škoduje podom. Zato je treba podnice t. j. deske na spodnji plati dobio 8 katranovcem pomazati ia s pepelom potroaiti tako, da je katrano^ec prek in prek a pepelom pokrit. Takih podnic se lesna goba ali 7olk nikdar 7e8 ne loti in pod drži dolgo 8asa. M. Kako meso zaklane kuretnine mehko in nježno narediti. Da postane meso zaklanih kokoši in sploh 78e karetnine mebko in je lepo belo, se mora ži^ad, predno se zakolje, kakib 12 ur brez krme pušcati. Dalje se zaklano kure ne sme prej iz perja de^ati, predno se kri popolnoma ne izteče. Ce se prej zacne perje pukati, se luknjice, 7 kterih je perje tičalo, s kr^jo zalijejo in koža postane marogasta.