Poštnina plačana v gotovim LetO LVill. v V Ljubljani, v soboto, dne 28. junija 1930 St. 146 z. izaaja st.3oin Naročnina Dnevno Izdala u kraljevino Ja«osla»IJo mesečno 25 Din pollelno 130 Din celoletno 300 Din za Inozemslvo mesečno 40 Din peJelUka Izdala celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov l stolp. petU-vraJa mali oglasi po l'30 in 2 D.večjl oglasi nad 45 mm vlilne po Din 2-50, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po IO Din □ Pri večlem o Izide ob 4 zfulraJ razen pondelfto ln dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopltarfevl ulici it. 6/III Sokoplsl ae ne vračalo. nclranklrana pisma se ne aprelemafo - Uredništva telefon St. 2050. upravnlStva St. 2992 Informativen Ust za slovenski narod Uprava /o, ako se ne bo spustil v razgovor s prebivalstvom, opazil nobenega zunanjega znaka nemškega značaja dežele. Drugače pa je v srcih. Ljudstvo je složno in je ostalo od prvega do zadnjega človeka nemško: renegatov južnotirolski Nemci nimamo tudi enega nc. Črne srajce so brez izjeme vsi Italijani. Zelo razrušilno delo pa opravlja šola, in sicer v tem oziru, da siccr nc izpodjeda direktno tradicionalnega nemškega mišljenja, pač pa otroci ne znajo več pravilno nemškega je-ziiika, tako da se čedalje bolj pojavlja revščina na označbah pojmov, to se pravi, tla eksisti-rajo stvari, za katere mladina ne pozna več nemške besede, ako je dotični pojem redek in presega jezikovni zaklad, ki je vsakodnevnemu življenju družine potreben. Poučevanje verouka, ki ga opravlja farna duhovščina, je zato zelo otežkočeno, ker otroci svetopisemsko povest pač razumejo, ne morejo jc pa sami pravilno ponoviti ali pa še celo napisati. Sicer tu pojav še ni splošen, vendar pa jc siguren znak začenjajočega se procesa. Nemci v južnih Tirolah smo toliko na boljšem od drugih narodnih manjšin v Italiji, da imaino nekaj nemškega privatnega pouka, ki pa je podvržen tolikim omejitvam in šikanam, da jo njegov praktični pomen zelo majhen. Prav v tem oziru pričakuje prebivalstvo p« Schobrovcm obisku v Rimu, da bodo prenehalo vsaj policijske šikane, s katerimi se je doslej ta pouk na vse načine omejeval in tudi onemogočal. Vendar pa zaenkrat šc ni videli znamenj, da bi fašistični režim nameraval dali privatnemu pouku nemškega jezika popolno svobodo. Seveda pravijo nekateri, da jc boljše tako. Čini bolj brezobziren jo režim, tem večji jc tihi, notranji odpor prebivalstva. In končno, naj se zgodi karkoli hoče, ostane cerkev, ki je nepremagljiva varhinja materinega jezika. Za ohranitev narodnega čutenja je zadosti, če se v cerkvi nemško moli, poje in pridiguje. Kajti naši ljudje so sc ponotrunjili in so ostali nedotaknjeni od gonje za veseličenjem, kar jx>-spešuje notranjo zbranost in povzdignjenost. Ta-le resna poteza, ta obrnjenost našega ljudstvu na znotraj je prav očividna in to pride ievedu zelo v korist narodnemu čutenju. (Žal da med Slovenci in Hrvati v Julijski Benečiji ni tako. — Opomba urednika.) Toda, čeprav je vse to resnično, pa sem jaz in z menoj večina mojih sorojakov odločno mnenja, tla je treba zagrabiti tudi zu najmanjšo koncesijo otl strani režima, ki mofe naš narodni in kulturni položaj olajšati in zboljšati — naj bo tudi v najminimalnejši meri. Da preidem zdaj vnovič na aktualno vprašanje, tla-li sedanje milejše ali boljše rečeno, previdnejše vršenje oblasti od strani Italije pomeni začetek kakšne resnične preusmeritve dosedanjega kurza, ki je šel za amalgamizacijo Nemcev v italijanstvo brez ostanka, potem je treba na to odgovoriti, tla take preoricntacije nc opazimo. Bojimo sc, tla nam najnovejši kurz Zaključek konference Male antante - Končni rezultati Gospodarsko zbližanje I Zbtižanje z Madjarsko Strbske Plešo, 27. jun. x. Po oficijelnem komunikeju se je danes na zaključni seji Male antante podpisala trgovinska pogodba med Češkoslovaško in Romunijo. Nato se je govorilo o praktični izvedbi pariške pogodbe glede vzhodnih reparacij in tozadevnih podrobnih določb. Nato so podali ministri pregled splošnega gospodarskega položaja držav Male antante. Ugotovili so, da obstoja danes po vsej Evropi tendenca po boljši organizaciji gospodarskega sodelovanja Razen tega so razpravljali tudi o novem statutu Male antante, katerega besedilo bodo podpisali še danes. Prihodnje zasedanje Male antante bo v Romuniji. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš jc podal izjavo, v kateri je navajal, da ima češko-slovaško-romunska trgovinska pogodba poseben pomen, ker jo bila sklenjena v času, ko vlada težka gospodarska kriza v obeh državah in po vsej Evropi. Nova češkoslovaška carina na žito in moko je sicer pogodbo otežkočila, vendar sc jo pogodba zaključila pod vtisom političnega prijateljstva med obema državama. On in dr. Marinkovič upata, da se bo kmalu posrečila tudi slična trgovinska pogodba med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Kar liče vprašanj iz pariškega dogovora glede ! vzhodnih reparacij, je šlo v glavnem za tehnično izvedbo tega dogovora. Dogovorile so se skupne smernice za skupno postopanje. 0 gospodarskem položaju v Evropi in posebno v državah Male antante so vsi trije ministri drug drugega natančno informirali. Ne pričakujejo nobenih čudežev in vsa gospodarska vprašanja se bodo preštudirala temeljito. Daljo se je govorilo o vprašanju Društva narodov, o zastopanju Male anlante v Društvu narodov, o volitvah v Svet Društva narodov, o programu prihodnjega zasedanja Društva narodov in o gotovih tehničnih vprašanjih. Novi statut Obširno se jc potem Za nas je povsem eno, kakšno državno obliko si izbere Madjarska, ker se to nas prav nič ne tiče. Poskus restavracije Habsburžanov pa bi sc v treh dneh končal ravno tako, kakor sc jo svojčas končal poskus nesrečnega cesarja Karla. Priznavam, da prav nič ne verujem, cla bi bil tak poskus verjeten.« — V političnih krogih so te Beneševe izjave povzročile veliko pozornost in se navaja, da bi bila tudi eventuelna restavracija Habsburžanov notranja zadeva Madjarske, ne pa zunanjepolitična. Voditelj krščansko socialne stranke dr. Turi jc izjavil, da se na Madjarskem ne bavijo resno z eventualno restavracijo Habsburžanov. Madjarska si v tem vprašanju pušča prosto .roko. V nedeljo bo v šopronju velik shod legitimi-stov, na katerem bo poleg grofa Alberta Apponyia, grofa Jožefa Hunyadyia in grofa Jožefa Szechenyija govoril tudi poslanec dr. Baracs in ua katerega je prijavilo svoj prihod okoli 30 poslancev magnatske zbornice. Nastop dr. Baracsa povzroča pozornost, ker velja za vodilno osebnost liberalne opozicije. Resume štrbske Plešo. 27. jun. x. Končni rezultat konference Male antante se lahko izrazi s tem, tla v političnem pogledu ni m nesla nobenega presenečenja. Sprejem Briandovegu načrta in odklonilno stališče v vprašanju madžarskega kralja je bilo vidno že vnaprej. Kakor doznava Vaš dopisnik, so se na konferenci informativno izmenjale misli o napetosti med Francijo in Italijo. Dr. Beneš je bil v tem vprašanju optimističen in izrazil prepričanje, da bo to nesoglasje končno prenehalo. Mala antanta pa sc ne more vmešavati v konflikt meti obema velesilama. Razen tega sta Mironescu in Marinkovič izrazila svoje simpatije zn bodočo balkansko konferenco. Predpogoj zanjo pa je seveda, da se ohrani status quo. Posebno zahteva Jugoslavija, da se izključi macedonsko vprašanje. V gospodarskem pogledu je prinesla konferenca Mule antante trgovinsko |>ogod-bo meti Češkoslovaško in Romunijo ter izrazila željo za gospodarsko sodelovanje tudi / drugimi sosedami Mule antante. Ideja agrarnega bloka držav ob dolenji Donavi z Madžarsko vred je dobila mnogo tal posebno \ Romuniji lil i Jugoslaviji. Posebno propagira to idejo Maniu. Češkoslovaška pa je dosegla, da ostane že vnaprej izven numeriivuuega državnega bloka. Izjave vseh treh zunanjih ministrov časnikarjem štrhskc Plešo, 27. jun. \. Popoldne so vsi trije ministri skupno sprejeli zastopnike listov. Prvi je govoril Mironescu. Zanikal je, tla bi bila na dnevnem redu konference vprašanja, ki bi vsebovala kaka nasprotstva uietl člani Male antante. Vse točke dnevnega reda so se obravnavale v popolnem sporazumu. O Briandoveni memorandu je izjavil, da je združitev evropskih držav potrebna, da pu se morajo mednarodne obveznosti vedno spoštovati. Na vprašanje, kakšno bo razmerje bodoče gospodarske Male antante nasproti Madžarski. je izjavil Mironescu, da Madžarska v okviru Male antante ni mogoča, da pa bi zboljšanje politične atmosfere pripomoglo k temu, da bi sc Madžarski v tej gospodarski skupnosti pomagalo do njenih pravic. Dr. Marinkovič je obširno govoril o načrtu tako zvunega agrarnega bloka, pri čemer je izjavil, tla oddaja samo svoje osebno mnenje, ker ta načrt ni bil na dnevnem redu konference. Izraz blok je premočen, ker ne gre za boj proti drugim, temveč za sporazumno sodelovanje, če so interesi istosmerni. Pri tem se pa ne sme pozabili, da industrijska država ne more pogrešati svojih lastnih .agrarnih produktov, temveč je nasprotno treba poiskati -vis tel n, ki bo istočasno zadovoljil industrijo in poljedelstvo. Dr. Beneš jc poutlarjul, da se jc z danes podpisu mini statutom ustvarila organična konstrukcija Male antante. Odnošaji z- Nemčijo so dobri in bodo tudi taki ostali. Oboroževanje je trajna nevarnost za mir in zato stoji Mala a.n-tanta na strani onih, ki hočejo oboroževanje zmanjšati, ter propagira tudi moralično razorožitev. Po sporazumih v Haagu in Parizu je bil storjen velik korak naprej. Dr. Beneš upa, tla bo prihodnja razorožitvena konferenca dosegla realne rezultate. Med razorožitvijo ua morju iu razorožitvijo ua suhem se ne more delati razlika. Mala antanta hoče doseči oboje. Seveda pa more Mala antunta zase določiti samo splošne smernice za primer, tla postanejo nekoč ta vprašanja aktualna. Problem jc rudi tega tudi gospodarsko silno kompliciran. Odnošaji med Francijo in Kalijo so taki, da ni treba misliti na očiten konflikt. Ni dvoma, da se bo tudi to razmerje zopet popravilo. Mala antanta lw> to vprašanje vedno opazovala, toda vanj ne bo posegla. Končno je tir. Beneš reu-sumiral uspehe konference in izjavil v svojem in v imenu obeh svojih tovarišev, tla je bila konferenca v štrbskem Plesu ena izmed najboljših konferenc Male antante. Obstoječe težkoče se niso vzele tragično, temveč smo jih reducirali na naravno mero. Mala antanta sodeluje sporazumno v okviru svojih skromnih možnosti. Nn vseli enajstih konferencah je Mala antanta vodila konstruktivno politiko. Pobijala je v*ak negativ i/.eni in vsak defetizem lei je bila proti vsaki pustolovski politiki. Mala antanta hoče doprinesti samo skromen kamen za konstruktivno politiko v Kvropi. Romunska delegacija odpotuje i/ štrbske-gu Plesa jutri zjutraj, dr. Mariiikovie pa bo jutri zvečer odpotoval na obisk v Bukarešt. Ameriški finančni strokovnjak o slovanskih državah Slovanske države potrebujejo tuj kapital za gospodarski podvig Belgrad, 27. jun. p. Kakor smo že poročali, se tukaj mudi finančni svetovalec poljske vlade in bivši pomočnik ameriškega finančnega ministra Charles IJevvcv. Bivanje odličnega ameriškega finančnega strokovnjaka je v naši prestolnici vzbudilo vseobčo pozornost. G. De-vvey se je par dui liavil s proučevanjem gosjio-durskih vprašanj in je v lo svrho stopil v zvezo z vsemi nicrodujnimi činitelji. Danes dopoldne je Devvev sprejel zastopnike liska in jim dal o svojih dosedanjih vtisih tole izjavo: »Skoro tri leta so že minila, ko sem bil imenovan za člana odbora poljske narodne banke. Bil sem pozvan za finančnega svetovalca. Za času svojega bivanju v Poljski sein imel priliko obiskati države Srednje K v rope in se seznaniti z najnovejšimi problemi. Rezultat je bil ta, tla sem dobil mnenje t) slovanski rasi, o njenem rasnem pojmovanju in njeni deluvnosti. /, zelo majhno pomočjo od zunaj so države Srednje Evrope dosegle glede obnove tisto, kar je uničila vojna, enako tudi glede razvoja in zunanje politike Italijo rnzun nebistvene ublažitve administrativnih in policijskih form nebo prinesel ničesar. Rivn, 24. junija. zdravega gospodarskega napredka. Vidini, tlu je prišel čas, da se tla prirodiiemu bogastvu in narodni deluvnosti vzpodbuja z uvedbo tujega kapitala in z izkušnjami, da ne bi bil napredek prepočasen. Du bi se ta spodbuja zares izvršila, je potreba dokazati sigurnost udeležbe inozemskega kapitala. Itadi tega bi bilo svetovati, tla sc pospeši izdaja zakonov, s katerimi bi sc zaščitili: interesi manjšine iu s katerimi bi se položaj tujega kapitala postavil na isto mesto, kot je domači, kot Američan verujem, tla bo poslovna in linančnu intenzivnost moje domovine postala vedno večja in večju. Cilj obiska sosednje Poljske je ta. tla proučim njene potrebe in probleme, tla bi po vrnitvi v Ameriko, ki se lit) vršila ua koncu tega letu, čim bolj koristil, tako interesom svoje lastile kukor tudi interesom države, v kateri sem v poslednjih par letih delal / velikim zadovoljstvom.« V razgovoru s časnikarji je Dewcy omenil, du je bil še oil Nj. Vel. kralja sprejet v iiv-clienco. Dunajska vremenska napoved. Nevihte, v ostalem ostane dosedanji značaj vremena, morda nn-slopijo za padu i velrovi. Zagrebška vremenska napoved. Oblačnost Hildchrnndus. j »e bt> večala, loplo. Maltežani solidarni s Sv. Stolico Rim, 27. jun. AA. Italijanski listi poročajo o obisku, ki so ga napravili odposlanci nacionalne stranke pri malteškem nadškofu. Večinoma so to bili senatorji in |>oslanci, ki so izrazili v imenu nacionalne stranke popolno uda-nost nacionalne stranke katoliški Cerkvi. Nadškof je izjavil, tla se zahvaljuje zu izraze uda-nosti. Po telil obisku je odposlanstvo stranke poslalo kardinalu Pacellili brzojavko, v kateri jc izjavilo, tla se katoličani na Malti oopol-nonia strinjajo s stališčem, ki ga ie zavzela Sveta Stolica. Odlično stanje irane. financ Pariz, 27. jun. AA. V poslanski zbornici i* predsednik vlade Tardieu izjavil, da ie stanie državne blagajne odlično. Njena sredstva bodo z lahkolo pokrila predvidene vojaške izdatke. kakor tudi kredite za pospeševanje gospodarske^« udejstvovanja. Nato je zbornica z veliko večin» odklonila socijalističen predlog o anketi, ki tuj ugotovi stanje državne blagajne. Socijalistični li»t( napadajo zadržanje socialističnih poslancev » zbornici in velijo, da je francoski socijalizcm n* cijonalističen. Italija bojkotira Ameriko Rim, 27. jun. AA. ftalijanski ministrski je razpravljal o načrtu za boj proti novi ameriiki carinski tarifi. Italijanski gospodarski kroji *• sklenili, da bodo popolnoma bojkotirali ameriiko blago. Rim dela na spravi med Ogrsko in Romunijo Iz seje VZS Berlin, 27. jun. <1. Med vprašan ji, ki jili je italijanski minister za zunanje zadeve ob svojem posetu v Varšavi načel, je bilo, kakor trdijo dobro informirani nemški diplonuitični krogi, eno najbolj važnih vprašanje zhližanja med Budimpešto in Buknreštom, un kar se zadnji1 čase koncentrirajo vse diplomtitičnc sile Italije. Poljska bi bila za tako nalogo v resnici najbolj pripravna, ker ima z Madžarsko raz- sodiščni pakt, ki bnzirn mi poljski izjavi, da je n.i trianonskem miru desinteresiranii. to je, da s<' je vzdrževanje ali revizija tegu miru nič i.e tiče. Nn drugi struni pn obstoja najtesnejši politični in vojaški pakt med Poljsko iu Romunijo. Poljska bi z enega stališču tem lažje med Budimpešto in Bukareštom posredovala, ker bi Romunija v slučaju kakega aranžnnina z Madžarsko imela /a slučaj kakšnega konflikta z Rusijo krit hrbet, kar bi odgovarjalo tudi interesom Francije — bi torej ne pomenilo poljskega ulrontii proti Franciji. Ker Italija brez v suhega dvoma dela na v postavitvi ogrske krone po Otonu, bi rada še prej eliminirala možnost bodočega konflikta nj od Madžarsko in Romunijo zaradi Sedmograškega, kjer bi v slučaju zopetnega zu vladanja Habsburžanov na Ogrskem madžarska iredenta nevarno narasla — kar hoče ltulija po madžarsko-romunskem sporazumu. oziroma pnktu preprečiti. More se reči, d« je bil to sploh glavni namen obiska g. Grun- ilijii pri Pilsudskeni. Zato se je podal (1 rundi po tem obisku nu Dunaj preko Budimpešte, kjer se je tozadevno nizgovurju! z grofom ISetlile-nom. Italijanska zunanja politiku se je loti lu tega problema v Varšavi s tem večjim prepričanjem v uspeli, ker je od povratku iu iutroni-zticije Karolu s polno gotovostjo pričnkovalu |K>polne preusmeritve romunske politike v itu-lofilskem zniislu. v čemer se je pil. kukor vemo, nu celi črti uručtinnlu. Če se. pravijo v Berlinu, vpošlova odločilna v loga ki jo je igrala Italija pri z.aključitv i turško-grške prijateljske pogodbe, pn s tem kombinira njeno prizadevanje, da bi si' tesneje zvezali \ u ršavu — B ml i m peš tu — Hu k a res t, potem ji očividno zu vsakega, dn meri politiku Mussoliniju na popolno izolacijo Jugoslavije. Največji) važnost konference Mule niitante v štrbskem 1'iesu in njenih zunanjepolitičnih rezultutov je znto ta, du |K)iueni preprečitev tega načrtu, kur je tudi bilo pričakovali, ker je bil pač v palači \ ene z. in zasnovan s prevelikim optimizmom in čisto napačnim 'vrednotenjem političnih smeri Poljske in Ro.niuui.je. Ivori pu obstoj tegu načrti! s^vo-tUi slejkoprej staluo nevarnost motenj, s katero je treliu računati, čeprav je ideja gru-pacijo držav od llelsingforsa — Poljska je namreč baltiški blok več uli uieiij uresničila — do Rimu precej zelo fantastična, nuj jo je tudi Grumli maršalu Pilsudskemii slikul pod zape- ljivo prispodobo .kulturne barijere krščanskega zapadli proti tizijtilskeniu boljševizmu'. Kur tiče v leni niičrlu Nemčijo, sj Nemci ■•( delajo nobenih iluzij, du imajo po načrtu g: Mussoliniju igrati samo vlogo »cirkuškega hlapen.. kukor st' je nekdo lu drastično izrazil. Nemci so prepričani, dn Italija srčno želi priti do sprave s Francijo, dn le osumi Jugoslavijo. \ tem je sploh ves cilj in ziuisel |Militike palače Vene/in. Italijanska vodilna buržuuz.ijii skuša Francijo prepričati, du jo zanjo stokrat I ol.jše, če se / Italijo sporazume in si z. njo razdeli interesni sferi« v Evropi, kukor du se utluja Mitopiji sporazumu z Nemčijo« in pa -dvomljivi nntnnti z Veliko Britanijo, ki je samo še z enim prstom nn nogi v Evropi«. Nemški desničarji, ki ginjeno poslušajo Musso-linijevo pesem o nujni potrebi revizije mirovnih pogodb«, so slabo slišali. kajti Mussolini ni nikoli zahteval revizije mirovnih pogodb sploh, ampak «amo nekaterih, v prvi vrsti trianouske, iločiiii je že večkrat izjavil, da se Italija ver-zajskega miru ne misli dotikati. \ ostalem se ne ilii tajiti, poudarjujo nemški politiki, da je Mndžniskn v sedanjem po-lnžnjii postala jako važen činitclj mednarodne politike in je zaradi tegu treba z njo ručunati drugače kukor doslej pa dobre odnošaje z. njo vrednotiti višje nego so se morebiti od njenih sosedov v reci noti 1 i dosedaj. Schober obišče Prago Dunaj, 27. jun. x. Zvezni kancler dr. Schober, ki bo začetkom julija napravil v Budimpešti vljudnostni obisk pri madjarski vladi, bo obiskal Prago jeseni -Neuigkeits-VVeltblatt pripominja k temu, da se obisk Prage predvideva zato, ker je nastalo neko nesoglasje med avstrijsko in češkoslovaško delegacijo v Ženevi, ko se je neko vprašanje rešilo ugodno za Avstrijo in je dr. Schober odpotoval, ne da bi se formalno poslovil od čeških delegatov. Ker pa polaga dr. Schober važnost na to, da manifestira dobro razpoloženje s Češkoslovaško, mu je na tem, da pride osebno v Prago, posebno ker tudi nemške stranke na Češkoslovaškem polagajo važnost na lo, da se poudarijo prijateljski odnosi med obema državama. Sestanek leimcev Mate amiante in Poljske Belgrad. 27. jun. AA, Na Vidov dan t, 1. j>e bodo prvič sestali letalci aeroklubov držav Male antante in Poljske. Ta sestanek prireja belgrajski aeroklub. Sestanek predstavlja važen datum v razvoiu letalstva držav Male. antante Udeležili se ga bodo najvažnejši predstavniki letalstva naše in prijateljskih držav, da se dogovorijo, kako naj priredijo vsakoletne letalske tekme držav Male antante. Dozdaj so prirejale take tekme samo vojne avijucije držav Male antante. Danes dopoldne so pričakovali prihod češkoslovaških letalcev. Ob 11 dopoldne so sc podali češkoslovaškim letalccm nasproti naši piloti Sondermajer, Stano-jevič, Vaver ter veliko število drugih pilotov in predstavniki našega tiska. Ob 11.46 so prispela češkoslovaška letala, tri po številu, na bedžamij-sko letališče. Češkoslovaško letalsko delegacijo vodi podpolkovnik Jaroslav Plast, spremljajo pa ga generalštabni kapetan I razreda Šindler ter predstavniki češkoslovaškega aerokluba Lipovsky, inž. Vladimir Voraček, major Sika ter podporočnik Bohuslav Sediaček. Čehoslovaki so bili na aerodromu prisrčno in toplo sprejeti. V imenu naših vojnih letalcev jih je pozdravil komandant 6. letalskega polka g. podpolkovnik Tomič z oficirji, v imenu jugoslovanskega aerokluba pa podpredsednik Sondermajer z mnogimi člani. Danes popoldan pričakujejo prihod poljskih letalcev. Poincare se umakne polemiki ? Pariz, 27. jun. x. Pri volitvah v pariško odvetniško zbornico je dobil Poincare 702 glasova, znani odvetnik in bivši poslanec Giaffery pa 617 glasov. Millerand pa .je prišel v ožjo volitev. Pariz, 27. jun. z. Echo de Parise prinaša, da jo z izvolitvijo Poincarea v svet odvetniške zbornice in z. bližnjo njegovo izvolitvijo v zborniško predsedstvo postalo izključeno, da bi Poincare skozi tri leta mogel sodelovati aktivno v politiki. Velik požar spiriine rafinerije Praga. 27. jun. \. Popoldne je bilu silna nevihta liud Pardubicami. Strelu je udarila v skladi '-(f špirita rafinerije ]. VVortliciinor, v katerem je mistnhi silna eksploziji! in je bilo skladišče nenadoma vse v ognju. Komaj so se Sl' m,udi i -šiti delavci iz. goreči' tovarne. Vojaštvu m gasilcem se je do večera posrečilo, da s" "."<'ii,i vsaj toliko lokuliz.irali. dn niso več v nevarnosti sosedne tovarne, od katerih so najbližja tovarna za sladkor in nckii petrolej-ska rafinerija. Zaloge uničene tovarne so znašali -Udu lil špirita iu so popolnoma uničene, škoda se ceni ua jO do 40 milijonov čeških kroti, ki je pokrita z. zavarovalnino. Požar bo trajal še dvu dni. Huda obsodba dveh bivših ministrov AI..110, 27. jun. \. Senat je danes popoldne potrdil rti/sodbo izjemnega sodišča proti biv-seimi ministrskemu predsedniku Pangolosu lil notranjemu ministru Vokopulosu v procesu radi podelitve koncesije za igralni kazino, lit notrtlilev razsodbe Domeni z:i Pnnnii.ln.„ .1. . , — ....p—,v3», /gubi šaržo, državljanske pravice in pokojnino. Nemčija zahteva svoje bivše kolonije imzaiji Berlin, 27. jun. \ A. V tekn včera jšnje razprave v parlamentu o proračunu ministrstva zunanjih zadev je ziniti nji minister dr. Curtius dejal, du je nemška vlada že davno zastopala osnovno stališče, du Nemčija na temelju uprave, ki jo je pokazala v svojih koloni-« jul, lahko ponovilo stnvi svojo zahtevo po kolon-'juh in to tembolj, ker so ji prejšnje kolonije bile odvzete s pozivom na ponižujoče razloge. v katerih resničnost zdaj niti izven mej nemške države nihče ne verjame. Razume se. jc rekel dr. Curtius. du se danes ne more' ni-re-ii: gotov e jšeg-a n tem povedati, kdaj bodo le /d Ije vrnili. Izgledu, da je nesumljivo. tla se pripravlja angleška vlada, tln prejšnji' iiem-k e kolonije v v/hodni Afriki slopi s sedanjimi angleškimi kolonijami v pogledu ustave, uprave in finnuc, kar s(. ne sklada z. predpisi člena 22 pakta Društva narodov, posebno z o/.i-ii ni na osnovna načelu neodvisnosti teh teritorijev. Pokojni Stresenianii sc j(- večkrat pro-livil tem nameram iu naglasil, tla bo nemška vltlila uporabili! vse mere, ki jili iliui nu razpolago, litiki izboljšanja gospodarskega položaja dežele iu suc-iiiluegu stanju velike večine prebivalstva. Zlasti je mizerno stanje kočarjev iu ktne-liškili delavcev v sicer naravno tako bogati Andaluziji. Kriinn dozdnj v Španiji nedavno \v-| delana statistiki! o dohodkih v poljedelski široki izkazuje, da povprečni letni dohodek kmeti! l družinskega očeta v provinciji kor.loba ne ilo-segit uiti 1200 pivo t (okel j N000 Din). Spričo tega puč ni čudno, čc agitacija revolucionarnih elementov najde ugodna tln. Zelo se je opttzilo, ilii je ob nemirih prispel v Seviljo general Martine/ Atiidti. ki tam prav za prav nima ničesar iskati iu sply|i ui več v aktivni službi. Bil je minister za notranje zadeve pod Priinom tle Rivero iti se je po svoji upokojitvi po šo lanji vladi generalu Be-rengucrn podu I na Porlug: Isko. N jegov prihod v Seviljo se smatra kot provokucija, tembolj, ker so um <""■ luni fašistične tJuioii Patrjolicn priredili ovtici.je, Mujtinez Anido zelo intiigira proli sedanji vladi in želi. liti bi se v postavila v no v č diktatura, kur pa se niti ne bo posrečilo. ampak bo izzvalo le še večjo revolucionarno proptigundo. česar general Berengucr sani ne želi. /
  • pozvala tln se v rue ua Portugalsko. Vprašanje povnitka Sitntiugo Albe nn obla-.; je zopet postalo dvoml jivo, katoliški -II Debate. meni. dn sestanek med kraljem iu Albo v Parizu ni Uil srečna poteza. Albo so hoteli nekateri p rov u riti, da bi bil sprejel oblast, ki bi se bila pu končala s popolnim neuspehom zanj. kar bi bilo imelo za posledico anarhijo, katero bi bile gotove osebe izrabile zn proglasitev ponovne diktature. Dobro, tla Alba vlade ni sprejel. Zaenkrat je najboljše, če general Berengucr vodi posle dalje in sicer z vso potrebno energijo. Liberalni I'.I Si.i, pn nasprotno obžaluje, da se \ Iba ni vrnil v Španijo, da prevzame vodstvo države. Ne udobni v u. du se je izrekel zn nadaljnji obstoj režima generalu Berengueru. ki n;ae deželi vrnili ustavnih svoboščin, lakti se bo splošno konliiz.ijti le še povečala. konservativni A B( <■ je naklonjen bodoč' lili-r;ilili levičarski v ludi. meni pu, tla je bil sesalnik v Parizu le hipen blisk na temnem španskem nebu. ki za enkrat še nc l>o prinesel blli-;:>'.!e.jiiegu dežja. Belgrad, 27. jun. AA. Nu seji vrhovnega zakonodajnega sveta dne 20. I. ni. sta bili izvoljeni sekciji za proučitev zakonov, uredb m pravilnikov Iz resora ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje in zakonov iz. resora minislrstva z.a trgovino in industrijo. V sekcijo za predmete iz. resora minislrstva za socialno pulUiko in narodni zdravje so bili izvoljeni tile gospo Ije: Kosta Timoli.ievič, dr. Slavko Mllelič >lr llain-diia Karamehinedovič. dr Andrej Gusar in dr. Albert Kramer. V sekcijo za predmete iz resora minislrstva trgovine in industrije pa so prišli lile gospodje; Dr. G juro šuraiin, dr. Draguljub Arangjelovlč, dr Slavko Šečerov, dr. Milan Škerl in Vilko Krpan. Sekciji i mala nalego. da proučita predmete, ki so bili predloženi vrhovnemu svelu in tla predložita poročila pleiuiinu vrhovnega zakonodajnega svelu. Gospod, konferenca rta Szjšaha Sušak, 27. jun. z. (i. julija bo v sušuški mestni posvetovalnici konferenca gospodarskih krogov savske in dravske banovine. Obravnavalo se bo vprašanje zveze Slovenije z morjem in zgradbe proge od Kočevja na suŠaško progo. fcov obrtni zakon Belgrad. 27. jun p. V trgovinskem ministrstvu se zavišujejo dela na ureditvi materi,jala za izdajo novega zakona o obrtnikih, ki bo lo! julija predložen vrhovnemu zakonodajnemu svetu. Bilo je govora o tem, da bi se sestala širša konferenca zainteresiranih. Vendar se je lo opustilo, ker su vse strokovne komisije sestavile la zakon in od vsega začetka pri njem sodelovale. Obrtoi^ei; trgovskih pogodb Belgrad. 27. jun. z. Strokovnjaki zainteresira, nih ministrstev zbirajo podatke za zaključitev in obnovitev starih trgovinskih pogodb, katerih roki poteče j o to leto. Zelo je verjetno, du se bodo la pogajanja vršila v Belgradu iu da jili bo vodil naš delegat in izvedenec, ki sedaj vodi pogajanja na Dunaju, dr. Todorovič. Avto ob tramvai Zagreb, 27. jun. z. Pred glavnini kolodvorom su je zgodila strahovita nesreča. Avtobus, polil ljudi, je trčil v tramvaj. Pri tej priliki je padel nek potnik poti kt lesa. Kolo je šlo preko noge. V bolnici so um morali takoj nogo odrezati Ponesrečenec se piše Krav t; s Andrej iz Maribora. Nesrečo je zakr ivil šoler. ki se je izgovarjal, tla ni videl tramvaja. ker je bil avto prenapolnjen. Podokrs: ca gosp. Pefoa GrasseHim Enemu najstarejših ljubljanskih prebivalcev in prvemu svojemu slovenskemu županu g. Petru Grasselliju se je Ljubliana sneči dostojno oddolžila. Ob pol 9 je priredil pevski zbor »-Glasbene Malice pod oknom Grasscllijevega stanovanja uspelo podokr.ico. Ljubljansko občinstvo pa ie tei podoknici prisostvovalo v veliki množici, med' katero je bilo opaziti prav mnogo stare-ših osebnosti našega javnega življenja. Pevski zbor »Glasbene Matice« je pod vodstvom prof Juvana zapel troje lepih pcsm;, primernih za tako priliko: Abaževo »Divno noč«, Vilharjevo »Maso zvezdo in lpavičtvo »Domovini« Med petjem je odšla deputacija -C-!"sb:rc Maticc« čestitat Grasselliju kot ed!nemu e živečemu ustanovitelju »Glasbene Matice« n "'c-nenra vnetemu pospeševatelju. V deputiiciji so bili predsednik »Glasbene Malice« dr Vladimir Ravni-har. predsednik pevskega zbora g. Silvan Pečenko in podpredsednico pevskega zbora gospa Klementina Hrovatinova, V imenu »Giasbsne Matice« jc izrekel čestitke g. Grasselliju dr. Ravnihar, g. Gras-selli pa se je šc prav čvrsto in i.rep!,o zdivaiii in s tem dokazal, da si )e ohranil svež-osl duha in živahnost besede še v svo,a vi-.oka leta Po končani podoknici je p-ičelo ,"-b"in tvo vzklikati: »Živel Grasselli!« in mu primati ova-ciio. G Grasselli sa:n, ki jp. podoknici prisostvoval 7. okna, p r >e ie ginjeno zahvaljeval. Odlikovanje ti. GrnsseUir. Belgrad, 27. ion AA Nj Vel kralj jc blagovolil odlikovali g. Pclra Grasstllija povodom njegove 901etnicc z visokim odlikovanjem -edit Sv Save II. stopnje. ^ V Znrtiinivc izjave leiatccv Newyork, 27. jun. AA. Major Kingsford !«'• Ko je lelel nad Nevvyorkom, so ga prebivalci Smilh je pristal s svojim letalom »Južni križ« na I Pozdravljali z vseh streli, v pristanišču in v lovar-letališču Roosevelt v Newyorku. Pred pristankom j ,1uh ',a 80 v l'0zdraV ,uli,e vse sirene je obkrožil v spremstvu 12 ameriških 1 r tal me lo. Polet iz Nove Fundlandske v Nevvyork jc v po-četku ovirala gosta megla. Pozneje je po bilo krasno vreme. Ko so Kingsford Smilh in njegovi tovariši pristali po velikem poletu in Dulrina v Newyork, jih je sprejela velika množica 7. ovaci-jami. V razgovoru z novinarji ie Smitli dejal, da ovirajo polet preko Atlantskega oceana najbolj vremenske neprilike. Smitli je nadalje pripomnil, da dvomi da bi bil severni Atlantik pripraven za prckcocc n-ki trgovinski promet. Težkoče so velikanske, Meteorološke študije dokazujejo, da ie na tej zračni progi veliko nevarnih mest in da ie treba premagati nasprotne vetrove. Nevvvork. 27 jun. x. Ob 28.30 srednjeevropskega časa je lelalo Južni križ pristp.lo na letališču Hocsevveltfield ob nepopisnem navdušenju ne\vyorškega prebivalstva. Smilh je izjavil, da razen poleta v San Francisco, da dovrši polel okoli sveta, ne namerava nobenega drugega potovanja. Drugi pilot van D.vck je izjavil, da je bila pot strašna in da je srečen, da se bo vračal s parnikom. Tudi radlotelegrafist je izjavil, da ima zadosti in da naj drugič napravi pol kdo drugi. Od Bostona dalje- je spremljalo Južni križ več ameriških vojaških le- Nevv vcik. 2". jun. \.\. Letalec KingsTord Omilil je izjiivil. ilii Iki na jOni tlrnž.bi. ki m-bo višilii v Ockliintlu, piti-dul svoje letalo Sulli-crn l\ ros s. tla si bo lahko nabavil listek za |>o-v rute k s parnikoiiti. Letalec kingsloi I Siuitli je dejal tlopi; iiiku lleiiterju, tla jc bil to njegov /tidnji let iu tla ne bo nikoli več poskušal takih letov čez Ocenil, ker nukouilir ne koristijo. Jttgostov. ■ indijanska frgovira Rim, 27. jun p. l'o uradnih podulkih znaša ilulijanskl izvoz iz. Jugoslavije v prvih treh mesecih loga leta 162 milijonov lir proli 128 milijonov lir v preteklem lelu. Italijanski uvoz v Jugoslavijo znaša 71 milijonov proti OH milijonom v preteklem letu. Strehi nžgata z dinamitoni natovorjsn parnih London. 27 jun \. Med hudo nevihto je včeraj na roki Sv. Lovrenca udarila strelu v parnik, ki j" bi! niitovorjen z dinamitom za raz-ftrclicvanjc rečne struge, da sc razširi plovna pot. Strelu je iržgaln 20 tou' dinamita ter se je parnik popoluouiii ra-,letel. Nn njem je bilo 12 mož. posadke, od katerih je !>1 ubitih in t ii ra-ujcnili. VOft Izjubljiuia, 27. jun. AA. Zdravljenje vojnih invalidov v Toplicah pri Novem mestu >;e prične dne I', julija 19510 'zn v.-:e upravičene vojne invalide dravske banovine. Obsega radioemanacijske kopelji, po patrebi ludi metianoierapijo, za ves čas zdravljenja Popolno brezplačno oskrbo (hrano in stanovanje) v invalidskem domu v Toplicah Pravico do brezplačnega zdravljenja na osnovi čl. 16. In Ilii. invalidskega zakona imajo sicer vsi vojni invalidi, ki so po mnenju uradnega zdravnika lake,. a zdravljenja potrebni, toda vojni invalidi VIL, VIII. in IX. skupine le letlaj, če je bolezen, za Kolero se žele v Toplicah zdravili, v vzročni zvezi s priznano Invalidsko hibo. Prošnjo .ie naslavljali na kr. bansko upravo | dravske banovine v Ljubljani. Prošnji jo Ireba pri-I tožiti: 1. dokaz, o invalidnosli; uradno poverjen prepis sodnega sklepa o priznanju invalidnine, po starem ali novem zakeiiu ali prepis uverenja. da jo upravičen prejemati invalidnino tudi po novem invalidske:!! zakonu; 2. zdravniško izpričevalo uradnega zdravnika, da je tako zdravljenje potrebno Vojni invalidi VIL, VIII. in IX. skupine mo-' rajo razen tegu priložiti prepis invalidskega uve-| renja o zadnjem komisijskem pregledu. Dobo zdravljenja določi v vsakem posameznem primeru kopališki zdravnik pri prvi zdravniški pjeiskavi. Nastanitev vseli invalidov brez izjeme je skupna v poslopju Invalidskega doma. Slovensko planinsko društvo nu/.nunja, da so zu Vitlov da n vse koče v Julijskih Alpah, karuvanktih iu kamniških planinah otvoriene • iu oslunejo ceol sezijo oskrbovane.