247. številka. Ljubljana, v torek 27. oktobra 1896. XXIX. leto. '«rb*ia Yft&2[ dan HVta*#x9 uticali nedelje n» pravnike, ttr nI j a po pošti prej rman ra a vsi ro-oj-er * k degfle *a «.•»« 1 15 gld., ea pol let* K gld. četrt letu 4 pri«!. /.a jeden 1 |jM, 40 kr.— Za Ljubljano bre* pošiljanja na dom r.a vse leto 13 gld., k« četrt leta S gld. 30 kr e& i--.v-, n>. •-.«»•. 1 gld. 10 kr. Za pošiljaujo na dom računa un po 10 kr na moaec, po 30 kr. za četrt let*. — Za tnje d ež i; I toliko •;• C kolikor noSt-Aina M>aia. Za osnauila plačr.je H od stiriatopne petit-vrate po B kr., te to osuaailo jerienkra* t-s!. ••. po 5 kr., > v »Koledarju" objavljenem »glasniku*: ,Vele-castno je res za naše ljudi, da jim ugaja taka diužba, da jih vesele take (družbine) knjige, kjer bahujajo nebeške in zemeljske nanke v najlepšem ftglesjt), kj»r ee pcočnjejo v vedah naravnih iu nadnaravnih, v prostih urah pa ai s poštenim kratkočasim blažijo življenje. Povej mi, s kom se shajaš, a jaz ti povem, kdo si 1 Ko te vidim v družbi takšni, in to le od I* ta do leta zaporedom, potem si nisem v skrbi zate — v družbi si naiboljšl, ki si je Id moreš želeti. V« ni, kakšen ai! Zbran pod svetlim praporjem meherjanskim pač vrl in blag, Bega in dobrim ljudem prijeten — častitljiv narod! Ti po-čaščnješ ne le samega >ieb«\ ampak vse Slovence tadi pred ananjim svetom. Ako smo Slovenci stva-rili kaj velikanskega, kar nam služi v čast pred dragimi, bodisi velikimi naredi, tako je to le ■ ta naša družba sv. Mohorja v svoji sedanji ogromnosti. Narod v svoji celoti, če pojde tako naprej, Čutil bo vedno bolje njen blagodejni upliv, in če Beg da, preobrazil se bo vedno bolje v pravi krščanski omiki, tako, da bo sčasom jednih mislij in žel.u, kakor jedne duše in jednega srca." Družba je letos h dala šestero knjig in sicer: Koledar družbe sv. Mohorja za navadno leto 1897. Razen koledarja samega in imenika druž-binih članov prinaša ta knjiga, katero krasi mnogo in prav ličnih ilustracij, tudi več pesmij pod skup* n m niislovcm „Sijcnski glasovi". Pesmi sta zložila M. Opeka in A. Medved. Dalje prinaša črtico „Kaj je v Rima o božiču lepega" spisal dr. M Opeka; „Božične pesmi", zapisal po Deli krajini Jmko Bar le; „Stričeva dedščina", povest, spisal J. Klemenčič; „Pokorščina*, zložil J. M. Krži-šnik; „Resje in bilje*, zložil A. Medved; „Frančišek Kosar, pisatelj in rtdoljub Blovenski*, spisal Fr. K.; ^Pripovedka o cerkvi Mttere Božje na Ptujski gori*, spisal P. Gregorec; „Pregled slovenske šmarnične književnosti*, spisal P. Bohinjec; „Pobožno pesmi*, zapisal po Beli Krajini J. Barle; alz davnih dnj", črtica iz prazgodovine slovenske, spisal Ivan S u b i c ; „Nevednost in sleparstvo*, povest, spisal P. Bohinjec; „Major Andrej Komel pl. Sočebran" , življenjepis, spisal Sevničan; .0 strelovodu*, spisal Fr. H a u p t-mann; .Skrivnosti gospodinje Anko", spisal Bož. F 1 e g e r i č ; „Spomin na staro mater", slika, spisal A. Koder; .Trije umrli odborniki Mthorjeve družbe'; „Tri slovanske pripovedke", spisal Ivau S te k lasa; „Razgled po katoliških misijomh*, spisal dr. J. Križan ič; „Desetletno delovanje šolske družbe sv. Cirila in Metoda*, spisal Anton Koblar; .Nekatere nerodnosti po kmetih*, spisal F. P i par; „Slovenske posojilnice in hranilnice I. 1895.*, spit-al J. L i p a j n e ; „Gospodatuke drobtinice", spisal F. Podborški. Vsebina je toiej jako mnogovrstna in tudi jako dobra, poučna in ■abavna, tsko da bo knj go bralo ljudstvo z veseljem. Nt;jkrasne|ša kujiga, kar jih jo doslej izdala dlOlba sv. Mohorja, so „Zgodbe sv. pisma", razsodnih ljudeh ob veljavo. Taki ljudje v stranki ne kori s1 i j o stvari sami, ker zaslsdujejo druga namene. Upamo, da bodo krščanski socijalisti, ki so si za nalogo postavili pravično preosnovo socijalnih razmer na podlagi krščanskih načel, kmalu se ločili od Ijndlj, ki propovednjejo, da je v politiki vsako lopovstvo dovoljeno. To zahteva dobro ime stranke, ker sicer ee bodo taka načela, kot se jih drže klerikalci, podtikala vsej krščanskosocijalni stranki. Državni zbor. £zi Na Dunaju, 26 oktobra. Mininterski predsednik je danes predložil zbornici zakonski načrt, s katerim se pri okrajnih gla* vaistv«h sietemizujejo mesta višjih komisarjev. Zbornica \* potem, ko se je prefiitala Paca-kova interpelacija g'ede kartela cukrarjev, nadaljevala razpravo o domovinskem zakonu. Pri § fr, določujočim, da zadobi inozemec pod istimi pogoji doroovinstvo kakor tuzemec, le da mora prej zadobiti avstrijsko državljanstvo, je Noske zbadal piot se mite, da no zastopajo dunajskih interesov, in zahteval, naj se črti ves paragraf. Dr. Marchet je dokazoval, da inozemcev ni postavljati v isto vrsto s tuzemci in predlagal, naj velja § 5. le ?a tiste, katerih drživa postopa napram Avstriji ravno tako, k .kor bod* določal novi zakon, P oseh je opozarjal zlasti na Ogersko, katera pokopa povse drugače in zahteval, naj se § 5. Črta, vlada pa naj se z raznimi državami glede pridobitve drmovinstva dogovori. Vladni zastopnik baion Sclnv arzena u je opravičeval ničrtovo določbo in pri poro al, naj se vzprejme, dočim ju dr. Fnnke opozarjal, da določba o pndobljenju državljanstva sploh sera ne spid ejo. Zbornica je v/prejela § 5. e 100 proti 53 glasom in pottui razpravljala o Ji 6, kateri deloča, da nsj politična oblast raascdi o prošnjah za podelitev domovinstva, ako tegu ne stori dotična občina tekom £> mesec«'v. Miadoćehi so predložili m uori-teini \oturu, naj ima to pravico avtonomna oblast, kateri prt-dleg je pr porisal A dame k, d ičim je Noske zahteva!, naj se rok podaMa na jedno leto. Dr. Sch uoker se je ustavljal minoritetnemu predlogu, ker ne gre, da bi jeden d ž. odbor razsojal o prepiru mej dvema kronovinama. Heil je za* htfeval, da razsojaj pol. oblast le, č-j ob^ni ne more zadosti opravičiti, zakaj teg* sama ne stori. Jos. K i. c• I. .-m 1. u sr z in vladni zastopnik S c h warzena u uo piedlog večine priporočali, dr. Dyk m Ada me k pa predlog manjšine. Vsprejet je bil predlog veČine. Pri J? 7. je Schneider izrazil strah, da zadobi na Dunaji preveč ž;dov domovinsko pravico, a zbornica je $ 7. v-nder v?prejeta. Daljša d*-ba»a m jo unela pri razpravi o §§ 8. in *J , dohiLDJ otih, da domovinstva ni tmeti na gotov čas polel ti, niti pod pogoji, domovinske pravice utesnjuj oči ur, in da je za pravico, zahtevati pri podelitvi domovfu^tva kak-j prisojbiuo treba dež. zakona. V debato se posegli dr. Krona- Sloveiicera priredil ju railožit dr [F atčišek Lampe. Knjiga je ilustrirana z umetuiško izdelanimi ilustracijami in je neizmerno povzdignila ogled družba sv. Mohorja, jej pridobila mnogo člauov ia njenim drugim knjigam mnogo č:tatoJjev. Velevažna, prava kbsčna kuj ga j* .Naše škodljive rastline v podobi in besedi", opisal Martin Cilenšek. L^cos je isial peti in zadnji BUOpio tega krasnega dela, o Ua'erora smo že v prejHUjih letih govorili in s katerim si ,e pisatelj pridobil neprecenljivo uslugo. „Slovenskih Vočeruic" je izdala druž >a letos 49 zvezek. Vsebina jm jo naslednja: „ Vas Kot", poveet, spisal Ž a ! j s k i; „ Zaklad", povest Spisal A. Koder; „Mujnik", aloiil L. Črno j; „Kako ae io Klančuik z železa.o spri in zopet spriji.zuil", povest, spisal l Klemenčič; „Slovenci, gDvrmo čisto slovensko*, spis d F. Svetilko; „Plug", zložil A. Medvod; „Kaj Da« učijo narodni pregovori o Bogu iu človeku", s^.sai I. Štrukelj; „Grajaki luvcc*, spine! P. (i re goreč; „ZgoduvHi.vvte povestici", spisal I. St. Druiba je letus izdala tudi običajni molitvenik, katerega naslov so glasi „Marija Devica, maj ni kova kraljica", slovenski priredil A; ton Zgur, a najvažnejša knji-in, kurjih jo le os diužba izdala, je nS ovenska pesmarica*4. v Konce juih ) wetter, dr. Funke, Herk, Dohernigg, Scbvrarz in A dame k, kateri je predlagal, da za podelitev domovinstva sploh ni smeti zahtevati nobene pristojbine, in kateremu predlogu je pritrjal tudi vladni zastopnik baron Schwarzenau. Pri glasovanju sta bila vzprejeta oba paragrafa s premembo, katero j« predlagal Adamek. § 10. načrta se j s vaprejel brez premembe. Koncem seje so bile čitane razne interpelacije. Prihodnja seja bo v sred o. V IJubUanl- 27. oktobra. Nemškoliberalna stranka je izvedela od nemškonarodne „ II uchenberger Zeitung", da je popolnoma odveč. Čs ne popusti zveze z veleposestniki in velekapitalisti, je ne more podpirati meščanstvo in zatorej nima nobenega upanja na kak uspeh. Veleposestvo in veliki kapital pa ima tudi dovolj zagovornikov in braniteljev mej konservativci in je torej popolnoma odveč, da bi ja Še liberalci zagovarjali. Če se pa Iib ralna stranka odreče zvezi z velepoar stvom in velekapitalisti, se pa ne bi dosti ločila od nemškonarodns stranke in je zatorej popolnoma nepotrebna. Nova napredna stranka bi le delala nejedinost mej nemškim prebivalstvom Zato upa omenjeni list, da prebivalstvo nove napredne strar«ke na noben način ne bode podpiralo. Volitve na Ogerskem. Madjarske stranke močno agitujejo mej Srbi, Rumuni in Slovaki, da naj se udeleže letošnjih volitev. Vladi je celo ljubo, če Slovani volijo razne opoz^cijske^kandidate, da se le volitve udeleže. To pa zaradi tega, da bode potem megla reči, da je ogerski državni zbor zastop vsega ogerskega prebivalstva. Seveda v vseh krajih bodo z« pijačo dobili nekaj Jjudij, ki bodo šli volit. „Pester Lloyl* je že prinesel članek, v katerem se v t s li, da slovaško, mmunsko in srbsko prebivalstvo ne posluša več svojih vodij, temveč se zanimlje .a volitve. V tem vidi, da se Slovani in Rumuni začenjajo prijazniti s sedanjimi razmerami na Ogerskem. Seveda to ni resnica; a Madjari hočejo svet prepričati, da je na Ogerskem vse zadovoljno. To se jim zdi tem potrebnejši, ker dualizem ne stoji več posebno trd io. Trozveza. Nt dolgo tega, ko so bili Madjari še najnavdušeneiši zagovorniki trozveze. Sedaj ma-djarski listi ž? pišejo kaj neprijazno o tej zvezi. Nemčiji očitajo, da je 1887. leta celo delala na to, da pride do vojne mej Avstrijo ia Rusijo. Bismuck je vedno delal ovire dobrim razmeram mej Avstrijo io Ru',ijo. Od kar je on odstopil so olnošajt maj Rusijo in Avstrijo mnogo boljši, nego ao bili poprej. Avstrija le prav naredi, ako se o važnejših političnih vprašanjih samo dogovori z Rusijo, brez ozira na Nemčijo in lt tlijo. Posebno je to potrebno glede b-.lkanske politike V ten zrni slu je priobčil jeden Članek celo „Peater Ucvd", ki ima zveze z cgertdco, avstrijsko in skupno vlado. V:di se, da se je v cd ločilnih političnih krogih vera v vrednost zveze z It i jo in Nemčijo močno omajala. Bolgarsko sobranje — razpuščeno- Večina sobranja ni bilo zadovoljna s sedanjo bolgarsko vlado Stojilov z-tira preveč svobodo v deželi. Poleg j tega je pa v opoziciji več mož, ki bi bdi radi ministri in že zato delajo ovire vladi. Ctnkovci niso zadovoljni, da se ne vsprejmejo zopet v bolgarsko vojsko častniki, ki so bili zapleteni v zaroto proti knezu Ferdinandu Knez je bil to obljubil v Rusiji, a svoje besed« ni držal. Sedaj ko je priznan, kuez zopet omahuje v politiki. Opozicija je mislila s tem pnkazati vladi svojo nezaupanje, da bi Cankova volili za predsednika sebranju. Zgovorili so se bili o tem razne opozicijske frakcije. To bi bilo za vlado nezaupnica. Da se temu izogne, razpustila je se-branje. Pri novih volitvah bode dobila že več no, ktjti v Bolgariji skoro vsaka vlada pri volitvah večino dobi, če ne morda zakonitim potom, pa s pritiskanjem n* volilee. Bolgarija baje misli osnovati diplomatične za-stope na Catinju in v Atenah. Naloga teh dveh za stopstev bi b.la neki delati na zvezo balkanskih držav. Po našem mnenju so vse nade, da se kdaj ta zveza osnuje, popoluoma prazne. Nasprotja mej 13 lgari, Srbi, Rumuni in Grki so prevelika, da bi se dala kar tako poravnati. Vsak teh narodov se čuti poklicanega nastopiti nasledstvo propadajoče Turčije. Baš ta nejedinost mej balkanskimi narodi mnogo pripomore, da se more Turčija vzdržati v K v ropi. če bi te nej*dinonti m bilo, pognali bi kri-stijaiski narodi sami Turke iz K /rope proti volji evropskih vlasti j. To nasprotje je tako veliko, da Bolgari huje sovražijo Grke, kakor pa Turke, in da Grki hodijo Bolgare Črnit turški vladi za izdajalce. Vlade ne morejo poravnati tacega nasprotja mej narodi, ko bi ga tudi hotele. Dopisi. X Vrli n I kf, 26 oktobra. V nedeljo dna 25. t. m., smo imeli v naši čitalnici krasen večer, bila je namreč veselica naše G ril Metodove podružnice in sicer v proslavo otvoritve velikovške šole. Naj sledi v o tej narodni svečanosti par vrstic! Naš vrli mešani zbor je pel tele pesmi: Nedved: .Naša zvezda", Vilhar: „Romanca", dr. Ipavec: „Planinar* in „Planinska roža". Videlo se je, d* pevske moči razumejo smisel lepega petje. Iz zbora se je jako lepo slišal ljubki glas gospe Gruduove, in poleg nje krasni tenor gospda Lenarčiča. Spretna pijanistinja gospica Vidičeva je spremljala na gla-sovirju goslača gospoda Golija. Občinstvo jima je bilo hvaležno za trud. Gospica Vidičeva je potem spremljala na glaaovirjn kouservatoristinjo gospico Amelijo De Rocco, ki je pela romanco iz „Caval. leria rustieaua", Gospica De Rocco je zares krasno pela ter žela frenetično priznanje in dobila krasen šopek. Gospod Luznik je isto pevko spremljal s harmonijem — in kako dobro se je harmonij podal za spremljanje I Gjspica De Rocco je pela V. Tmo> gorskega romanco: „Deklica in rožica". Ta n >. pe-sem je tako ugajala, kakor nobena druga, pela se je tako dovršeno ia krasno, da sa je morala valud burnih ovacij ponavljati. Izborno pevko je občinstvo večkrat aklamovalo in poklonil se ji je še lep šopek. Dalje je gospod Luzoik sviral ouverturo iz Viljema Telia na harmoniju iz naše domaČe tovarne. Nikoli nismo mislili, d* se dajo iz harmonija izvajati tako krasni glasovi ter da se more ta naši domači izdelek tako nadomestao vporabljati za spremljevanje petja, za solo sviranje, za sviranje z drugimi instrumenti in celo izborno za plesne komade ! Krasen prolog, katerega je zložil v verzih g. jurist Stupica, je govorila gospa dr. Maroltova in to s pravim povdarkom, ognjevito in s primeru m mimiko. Kaj pa igra: „To s m bil jaz?* Igrala bb je tako H io, da smo se kar čuddi spretnosti našili igralcev. Gospa dr. Maroltova je jako dobro pred stavljala iotrigautuo kmetico, gospod Fns se je kar sprevrgli v gorenjskega kmeta, njegova gospa je nepričakovanco dobro igrala, gospica Olga Grudnova in gospod Štupica sta pokazala, da imata resničen talent za oder. čast našim igralcem in igralkam' Po vspuredu je bilo srečkanje, potem pa ,bazar", v kojem smo kupovali slaščice, salame, klobas pijačo itd. Porcije so bile nalašč nekaj novce dražje, da je Ciril Metodovi dražbi kaj ve": ostalo. Ta naprava nam je zelo ugajala ter je vzbujali mnogo živahnosti in smeha. Prosta zabava, pri kateri se je napivalo, pelo, sviralo itd. je bila familijarna in res zabavna. Lepega večera ne poza bimo tako kmalu! Z« prireditev tako srečno vspet* veselice se imamo v prvi vrsti zahvaliti gosoej dr. Maroltovi, potem pa vsem vrlim in požrtovalnim uodelovalcem ia sodelovateljicam. Družbi ostan a preko 150 gld. Koncem še omenimo, da smo dobili iz Velikovea od tužnih nam koroških bratov tele gram, katerega smo z največjo radostjo vsprejeli. —č. Otvoritev velikovške šole. Koroški Slovenci še niso praznovali tako h pega in veselega dne, kakor minolo nedeljo, ko sa je v St. R ipertu tik ponemčanega Velikovca otvorila slovenska šola, katero je a prispevki vsega naroda zgradtla zatiranim rojakom onostran Karavank dična naša družba sv. Cir la in Metoda. Koroški Slovenci, spoznavajoč veliki narodni in kulturni pomen te redke slavnosti, prihiteli so l vseh etrauij, da se udale?.e slavnostne otvoritve nove Šole, in njim so se pridružili odposlaaci iz raanih slovenskih krajev. Iz Ljubljane ao bili navzočni gg-Oroslav Dolenec, kanonik in dež. posl. Kalan, drž. posl. K o b 1 a r kot zastopnik družbe sv. Cirila in Metoda in dež. posl. dr. T a v č a r s soprogo. Naroda se je zbralo na tisoče in narod je pri tej priliki pokazal, da ga je prešinila narodnostna ideja, da ee zaveda velikega pomena velikovške Šole. Navdušenost, ki je vladala mej udeležniki, mej maso, je bil jeden najlepših momentov pri celi elavnosti in obujala najlepše nade na bodočnost slovenskega življa na Koroškem. Slavnost se je začela s cerkveno slovesnostjo v šentrupertski cerkvi. Ta je bila natlačeno polna, a tudi pred cerkvijo se je vse trlo ljudstva. Besede propovedoika g. župnika PoJborška, primerne tej slavnosti, so naredile globok utis na vse poslušalce. Po cerkveni slovesnosti podali so se udeležniki v novo šolsko poslopje. Prva šola Ciril-M» r dove družbe na Koroškem je jako lepo in kaj primerno zgrajeno poslopje, okrašeno s kipoma slovenskih blagoveatnikov sv. Cirila ia M toda. V tem poslopja so je vršilo slavnostno zborovanje. Otvoril je ja a primernimi navdušujočimi besedami gosp. Loga t, na kar je drž. posl. Ko bi ar po jedrnatem ogovotu izročil ključe poslopja upraviteljstvu. Slavnostni govor je govoril g. KaŽnn in v njem zlasti poudarjal pomen narodnostne ideje in naglasa), da si vera in narodnost nista nikdar nasprotni. Govorila sta Se kanonik g. Mlakar iz Maribora in urednik BMira" g. Ho zrna n, potem pa je veli-kovški dekan gosp. W i e s e r blagoslovil slovensko trdnjavo pred velikovškimi vratmi. Končalo ee je slavnostno zborovanje s pesmijo na čast sv. C rilu in Metodu, katero so prav dobro peli pevci iz grabinjskega Kloštra, kakor tudi pesem Naša zvezda" začetkom zborovanja. Slavnostni obed, katerega se je udeležilo jako mnogo različnih gostov, mej njimi tudi grof C h risi a 11 n i g g lu zlasti lepo Š'ovilo duhovnikov, se je vršil v gostilni gospe Ane Aufmuth v V »likov cu. Mestnemu prebivalstvu, dasi je nasprotno Šoli in se ni veselilo slavnoBti, se mora priznati, da ni slav-nosti nič motilo, da se je obnaš-do povsem mirno in dostojno. Pri slavnostnim obedu >n sledtči mu prosti zabavi, katera je bila jako animirana, peli so pevci iz grebinjskega Kloštra, pevci društva »Go-rotan" in želei .jski pevski klub tako lepo, da so želi mnogo laskavega priznanja. Napitnic, navdušenih iu navdušnjoJib, je bilo jako mnogo in vse so bile vzprejete s tistim oduševljenjem, katero obudi krepka, poštena beseda v rodoljubnem Sici. Prvo napitnico cesarju je izrekel simpatični kanonik gosp. T r e i h e r , jeden tistih redkih mož, katerega čisla vsak, kdor ga pozna in kateri je jelen najunetejših in najdelavnejših mej slovenskimi duhovniki na Koroškem. Vs< bmo posamičnih napitnic no moremo podati, ker g. dr. Tavčar, ki nam je dal podatke za to poročilo, ce ve, kako se pišejo posamični govorniki in kaj da so, a Če nam kdo dopjšlj* obširnejše poročilo, priobčili jo bodimo z veseljem, lzaiej ljubljanskih gostov sta g. kanonik Kalan in g. dr. Tavčar napila koroškim Slovencem, iu je g dr. T a v č a r konstatoval v svoji napitnici, da sno vsi jed ni, kaslar gre za koroške Slovence. Po o ti »jelnem dela se je razvila kaj živahua prosta zabava, pri kateri je gospa dr. Tavčarjeva prodajala od litijskih Siovenk poslane slaščice in zanje skupila n»d 77 gld. Zabava je trajala do pozno zvečer, g>stje pa so ponesli s soboj utie, da koroško eloveu • etd'ričar: s0i kod pa pride to, da pe že pri Vas pečate s politiko, m n u slabe časniko berete? V t Nt* so it pri zadnjh deželnozborakib volitvah gospodom zamerili, ker nis'e ž njimi vrlih." Kmet: „Mi beremo samo črešnje iu grozdje, pa letos bo aJabo. Pc'e" ko nas gospodje kar spi-oii uče pa vi dimo, da marsikaj ni re», kar nam pravijo Pri zal njih volitvah fo nas goepod hi bi«, da vrdirno take nv ž«, ki še n so za v turšico pi slaviti, shtregiiu pana pa naj zavržemo." Gostilničar: „Pa bi bi!o vendar ptav, ako bi gospodo ubi gdi, bi pri beri in drugih rtč*h kaj odjenji'i". — „Sedaj pa vidim, da N tuli Vam že mt«*", pravi k Stat ter odide — mrmraje: BTo je čuden svet, vse nas hoče že ?a norca meti". — (Zadušil) se i e v Goričici v vrhniškaua okraju 70lctoi Janez Petrič V sobi, v kateri je starček prebival, je nastal požar in dim je no a zudušil — (Žitna letina) Kikor poscamorro poročilu poljedelskega mmisierhtva, ji žitni letina v A*etnji sploh, zlasti pa v južuih pokrajinah — mej drugimi tudi na Kranjskem — precej slaba Vsled neprestanega deževja s.> lito DJ m iglo spnvui ; »mj* ;e začelo v »tzoleih izpadati In poganjati, iivlj-no, a ue dovolj OtuieuO žito pa jo večinoma pi štulo zadubio, vsUd česar ga je teJko prodati in to la za nizko ceno. Najbolje s^ je še obaes'a iž, ki sa je deloma š • pred detevje.n poželd, dočici OVOt — zlasti v pogorskib kr.tjh — ni d>:zor>d in rs je motal za mrvo pokositi. Dobro žituo letino in-eh sta letos le Galicija in Bukovina — (Iz Škofije vasi pri Celju) ta nam piše: P.i današnji volitvi tretj-ga i.r^ilt v > !>. . m'h za stop jt zmagala sijajno navadna stranka. Ntrodoi kandidati so dobili po 187 gl;«sov ; nemškutarski pa le 24. NemŠkutarska stranka de'ala jo strastno ; včeraj so imoli Š^ volilni shod v bkollji vesi, pti khhreai ho bili glavač n> m^kutarske stranke Stali-nei- iu Zottl iz Vojnika; dr. Langer in dr. Taboraegg i« Celja itd. Danes so bdi vsi ti spet na volišču, meneč, da t ikrat mora njih strauka zmagati. Pa narodna zevednost nabili vrlih kmetov jim je prizadejala nečuven, uničujoč poraz! — (Druga železniška zveza s Trstom ) Občinski zastop borovljski jo obelodanil govor ravnatelja g. S. Riegerja na shodu v Borovljah, v katerem je pretresal vprašanje o drugi železniški zvezi s Trstom Morda iz^rc govorilno so kaj več o tej, za vse Kranjce zanimljivi brošuri, naslovljeni B£ n Beitrag zur Louing dat Triester Eisenbahn-Frage", na katero s tnru . ,• • .,uja.no zlasti int^resujoče se kroge. — (Shod pol društva „Edinost" na Prošeku) se je zvršil ob številni udeležbi in sicer povsem mirno in v redu. Vlade ni to pot zastopal odposlanec tržaškega magistrata, n-go okrajni komisar sežanski. Shoda so se udeležili tudi poslanci N a b e r g o j , Gorjup, Vatovec in Dolenc, predsedoval je posl. M a n d i d. Shod je po nasveta g. Bilanca izrekel zahvalo in priznanje slovenskim poslancem in vzprejel resolucijo glede ustanovitve okrajnega glavarstva za okolico tržaško. * (Najskrajnejše sredstvo) Na Ogerskem divja strasten volilni boj. Cela armada je pripravljena, da uduši vsak upor. Katoliška stranka, katere konečni cilj je razveljavljenje carkveno-politič-nili zakonov, se močno (rudi, da si pribori kar največ mandatov in podpira tudi vse protilberalne kandidate. Ponekod se jej gotovo posreči, tam nam-leč, koder se zanjo duhovščina poganja. Najgoto-vejša je zmaga v Jaszb«renyu kjer kandiduje vodja nnrodne stranke grof Apouvi, kajti oniotni župaik se je po.H u/.il sredstva, s katerim brez dvoma užene vse liberalce. Zipovedal je namreč ženam liberalnih volilcev, da ne smejo več slušati » oj li mož in jih oprostil vseh zakonskih dolžnostij. Če so jasaba-rer.v^kih libsralcev žeie kij trdaa v veri in se uklonijo topa (kot emu naročilu, potom je liberalni kandidat praves >dni minister Krdelvi izgub'jeo. * (Challemel Laoonr,) slavni francoski državnik in odlu ni učenjak, tovariš Gambuttov in večkratni minister, poslanik in predsednik senatu, je umrl v Avranchesu, star 69 let. Pokojnik jo bil dolgo let sotrudnik lista „Hepublque Fran<;iise"f v kttteri je pisal znamenite članke zoper klerikalizem. * {Iz obupa v smrt) V B robnu živeča vdova L:mberg ja delala noč in dan, da preživi sebe i a svoje tri otroke. Vnled prevelikega uapora je obolela in siromašni rodbini je nedostajalo celo kruha. ()'iip--na žena ni vedela p< ui či in je umorila svoje otroke, katerim je prerezala vratove in naposled sebi zabodla nož v prsa. Š-de več dnij po tem obupnem činu so ljudje pogledali v stanovanje in našli mrtvece. I___ Slovenci in Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda! I I Brzoj a^rlre- Dunaj 27. decembra. Uradoma se javlja, da je cesar sankcijoniral davčno reformo. Dunaj 27. oktobra. Proračunski odsek je dants dognal raipravo o proračunu justič-uega ministerstva in potem začel razpravo o dispo/icijsketn f uidu, katere pa dane* ne bo dokončal. Dunaj 27. okt)bra. D.mes se vr.se v kmetskih občinah dolenjeavstrijskih deželiio-zborske volitve. I«id boja še ni zn*n, a po doŠlih poročilih je soditi, zlasti v okrajih Zvvettl, k j t r kandiduje Schonererjev prisfaš D«">tz, in Btden, kjer kandiduje Sdionererjevec Herzog, da najbrž ama gala Schonererjeva pristaša ; a gotovo še ni. Hud boj se bije tudi v Vergani-jevem okraju, kjer kandiduje proti Ver^aniju nacijonalec W-ttuiann. Dunaj 27 oktobra. „N. Fr. Pr." javlja, da je tajna pogodba mej Rusijo in Nemčijo, zagotovljajoe.a mejstbojno neutraluost v slučaju napada, vdjala za čas od l. 1880. do^ 1890. Tedanji ruski poslanik v BeroUnn grof šuvalov da se je zamati trudil pri Copriviju izposlovati nje podaljšanje. Brno 27. oktobra. Pri včerajšnjih de-želuozborskih volitvah v kmetskih občinah je bilo izvoljenih: 13 kandidatov zdru/.euih Sta-roČehov In DdladoČehoV, 5 čeških klerikalcev, 3 .Mladočih, 8 Staroeeha, 1 kandidat nem. -kili kompromisnih strank, 3 nemški nacijo-nalci, 2 iKiuška liberalca, 1 pristaš nemške kmetske stranke in 1 krščanski socijalist. Izid volitev je hud udarec za združene Staročehe, in Mladočeho; klerikalci, katerih vodja je olomniki nadškof dr. Kohn. so jim odvzeli pet mandatov. Berolin 27. oktobra. OHcijozna „Kol. Zt^.tt izjavlja, da so Bismarckova ra/kritja zgolj izmišljena in nimajo nikakega pomena. London 27. oktobra. Govoreč o Dis-niaiekovih razkritjih dokazuje „Times", Al je pokojni c:ir Aleksander sklenil alijanco s Francijo le, ker je vedel, da so Ilismarckuve ma hinacije nevarne evropskemu iniru. Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebav ljenja se priporoča raba mnogo desetletij dobroznanega, pristnega „M»ll ovega Seidlitz-jtraška", ki se dobi za nizko ceno in kateri npliva najbolj trajno na ▼86 težkote prebavljenja. Originalna fikatljica 1 gld. a. v. Po poStnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tnchlanben 9 V lekarnah na deželi jo izrecno zahtevati MftLL-Ov preparat, saznamo van z varnostno znamko in podpisom. 1 (1766-16) ItvrAilue «»ai»«*l*nt,lvrie », sa 1-5° 0-2 pod nor- noalom dne 27 oktobra 1896. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebrn .... AvBtrijska zlata renta....... Avstrijska kronska renta 4*/i..... Ogerska zlata renta 4......- . Ogcrska kronska renta 4*/, ... ftvstro-ogerske bančne delnice Kreditne delnice ........ London vista....... Neruski drž. bankovci ta 100 nr.ark . , 80 mark............ 20 frankov .... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini .... ...... Dne" 2G tktobra 1896 *«0 državne srečke iz I. Ift54 po KO gld, Državne srečke iz 1. 1H64 po 100 gld.. . Dunava rtg. srečke 5% po loO gld. Zemli. ohč. avstr. z'a*' *ast. listi Kreditne srečke po ;••«• gld...... Ljubljanske srečke........ . Rudolfcve srečke po 10 gld. .... akcije an^lo-avBtr. banke po 200 gld. . . Trauiwav-drnAt. velj. 170 gld. a. v. Papirnati rubelj......... 101 gid 05 kr. 101 „ 05 p 122 , 05 t 101 , 15 | 191 , 60 99 „ 10 | 938 , — * 366 . 50 | U9 , 85 bb a t:> • 11 , 75 9 68' 44 , 45 9 t» i 67 b 143 gld. _ kr. li*0 . BO ■ 12» , 75 ■ 197 89 154 1 75 50 27" Zahvala. Za nebrojne tolažilne dokaze iskrenega Božalja ob bolezni, smrti in pogrebu mojega nepozabnega soproga, oziroma bratu, strijca in svaka, gospoda Antona Prosexiik-a lastnika zlatega križca za zaslupe, o kr. sodomerca, predsednika okrajnega cestnega odbora in zdravstvenega odbora, okrajnega komisarju e kr. priv. vzajemi.e zavarovalnice proti požarni škodi i. t. d. izreknm tem potom najtoplejšo zahvalo vsem udeležencem iz Metlike in daljnih krajev, posebno prsčastiti duhovščini, čast. g. voditelju c. kr. glavarstva v Črnomlju, čast. gg, uradnikom c. kr. sodišča, c. kr. davčnega urada in notsrija-a v Metliki, slavnemu mestnemu zastopu, učite)jstvu, c. kr. žandarmeriji in požarni hrambi za mnogobrojno udeltžbo pri sprevodu in \sem Borod nikom in znancem za darovane krasno vence tor častitim gg. pevcrin za ganljivo potje. V Metliki, dne 26. oktobra 1896. (3162) Alojzija Prosenik roj. Parma. Izvod iz voznega reda veljavnega od 1. ©lct©t>ra, 3-©©S. Naatopno omenjeni prihajalul In odliajalni čaai oanatonl ao i »rediajeeiropsiicm čami. (1705-24 7) O.IIkmI Is LJubljane (juž. kol.). Proga Čez Trbiž. Ob 13. uri S min. po novi oiobnl vlak t Trhli, Beljak, OeloTeo, Franzrnafoata, 1 ..miI.hu, ves SelsOial t Auaaeo, Iiohl, Umuuden, Nolnograd j čer. Kloiii-Heilling ▼ Steyr, IjIiic, tik DuuaJ vi» Ametotten. — Ob 7. uri 11) min. r.jutruj otobni Tlak t Trliii, Pontahol, Beljak, Ooloveo, Franaeni feate, Ljubno, Dunaj ; 0u» Selatlial v BolnoRrad, čea Aniatottoti na Dunaj — Ob 11. uri no min. ilopoluduo oiobnl ylak v Ti In/, 1'utitabol, Beljak, 5 mm po> poludue metani vlak. — Ob 6. uri 80 min. ivečer meiani vlak. Prihod v I,juM|»no juž. kol.). Proga Is Trbiža. Ob 6. uri 63 miu. zjutraj oaobui vlak ■ Duuaja via Amatetten, 1. 111 h I-1 u' t. Pmge, Fraiicovili varov, Karlovih tirov, lleba, Marijiuih varov, Plznja, Budejevio. Sulnograda, Unca, 8teyra, Omuudeua, laohla, Auaaeca, I.Julum, c.'l„vi'H, Beljaka, Franaeuafoate —Ob 11. uri j . min. dopoludn« iin.iim vi .1. ■ Dunaja via Aniatotteu, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzuja, liudrjeviu, Srluograda, Linoa, Stojra, Pariza, Geueve, Ourilia, Ilre-gi'iica, Iuomoiita, Zulla ua jezeru, I.end-Oaateina, l.juiiut, Oclovon, Linca, Poutubla — Ob 4. tiri 66 min. popoludue oaobui vlak ■ Dunaja, Ljubua, S.-./.*.!.:•.: «. Beljaka, ' • -I..vcu, Frunr.enafeete, Poutabla. — Ob B. uri 4 min. ■voćar oaobui vlak a Dunaja via Amatetten, iz Ljubua, Beljaka, Oelovoa, PoutuiiU. Proga is Novega mesta In ls Kočevja. Ob 8 uri ia min zjutraj m man i vlak. — Ob a. uri 33 min. popoludue i ii-.mi vlak. — Ob 8. uri 36 miu. aveiser meiaui vlak. Odhod Is Ljubi,ane (drž. kol.) v Ktsuiufk. Ob 7. uri '23 miu. zjutraj, ob 3. uri 6 miu. popoludue, ob 6. uri 60 miu. zvečer, ob 10. uri 26 min. zvečer. (Poaleduji vlak le v oktobru ob nedeljah in prasuikth.) I'rilio«! i !.j uMjiiii«. drž. kol.) Is Kauiui ka. Ob C. uri ...i miu. /mtraj, ob 11. uri 1 "> miu. dopolnilne, ob 0. uri 2o min. zvučer, ob 9 uri 65 min. zvečer. (Poaleduji vlak lo v uktobru ob uedeljut. iu praznikih.) Vsled službenega opomina, ki ga ja lesni agent Janez Ev. Lenassi v IiOgatcu meseca junija 1896. leta od mene prejel, obtožil me je radi raz-žalJHnja čanti pri c. kr. okrajnem sodinču v Logatca katero me je obsodilo na globo 5 gld. Ker se v Logatca še vedno vzdržuje mnenje da je ta obsodba obv.-ljala, čutim se v zavarovanje, svoje časti primoranega objaviti, da je slavno c. kr. deželno sodišče v Ljubljani to obsodbo razveljavilo, mene popolnoma oprostilo in obtožitelju naložilo povrnitev kazooskih troškov. (8165) V Ljubljani, dne 26. oktobra 189G. lESTen-rilc St-ilmpfl prometni kontrolor c. kr. priv. južno železnice. Javna zahvala in priporočilo. Že mnogokrat sem slifial hvaliti tovarniškega '/.nstop-nika gospoda And. Hallekar-Ja, Florljanako ulic it. 24 v LJubljani, zaradi izvrstnih šivalnih, in kmo-tljsklh strojev in zaradi njegove poštenosti tur je občno mnenje, da se pri njem najboljši stroji po jako nizki ceni naroči'*; zato sem tudi jaz. pri njem nm-očil slamoresnloo patent , Austrla" it. 5 m sem prepričan, da so te slamo-reznice zaradi obilne delavne zmožnosti, lahke hoje in ker je pri njih v»ako pokvarj-nje popolno izključeno, v rosniri najboljše ter popolno nedosegljive in nujcenejSu. Zamorom torej priporočati g. Halleksrja kot najpofitenejega zastopnika vsakemu, ki potrebuje šivalne in kmetijske stroje ter roletne in laluztjo. Želeti bi bilo, da bi p. n. občinstvo podpiralo imenovanega z muogobrojnmi naročili. Kakor be Čuje z zanesljive strani, bode tovarna prav v kratkem otvorila tu zalogo, kar bi bilo za vsakega kupovalca jako važno. Želim torej imenovanemu prav obilno naročil ter ga vsakemu najtopleje priporočam. V Ljubljani, dne 26. oktobra 1896. T. 3*£. (3158—1) zemljiški posestnik, Poljanska cesta. V najem se da takoj ali z novim letom gostilna ki ima 4 sobe, kuhinjo, ledenico, kegljišče in lep seučnat vrt za goste. Pripravna je tudi za mesarijo in oddaljena par korakov od farne cerkve, 3 minute pa od železniške postaje. — Več pove pismeno ali ustno lastnik Km. TonaiiČ v Trebnjem, n Dolenjskem. (8159) Tp08tran8ki zaslužek 150—200 gld. mesečno za osobe vseh poklicnih vrst, ki se hote pečati s prodajo zakonito dovoljenih srečk. — Ponudbe na „Haoptstadtlaobe W«ohšelatuben-Oesellsohaft Adler & Oomp., Budapost1'. (3060-8) ITMinaiovlJeiiik I. 1N74. Vinski prekupci, krčmarji in drugi ki žele kup ti ali si preskrbeti naj se oglase neposredno p;i podpiaanem društvenem ravnateljstvu. — Isto posreduje pri en groš prodaji domačega kostanja, lepih maroni in otopljenih žvepljenih češpelj. Vinarsko in sadjarsko društvo za Brda s sedežem v Gorici npisano društvo z omejeno zavezo (3145—B) Lepo posestvo na prodaj. Lepo posestvo obstoječe iz jednonadotropne, z opeko krite hiše, ki je popolnoma v dobrem stanu in ima 4 aobe, kuhinjo in jedilno čumnato, 2 veliki obokani kleti, jedna pripravna za trgovino z vinom. kasarjem, stopami in jedno sobo ; vse z nova popravljeno. y^ f\ us; a. popolnoma v dobrem stanu, na močni vodi, pol ure od kolodvora Dobrepolje, poleg (krajno cente. — Nadalje druga gospodarska poslopja, rodovitne njive, hoste in pašniki skupne mere okolo 40 oral. — \hv t«» «.«• pi oda proNtfovolf no, Nkii|»'.| ali |»owiiiei4'jiim>, po prav primerni (8167) Več se izve pri žti|»aii*t m n «»l»«in«- % i«U in v Sh< bn m pol Ji. DITMAR-SVETILJKE v vseh renomiranih prodajalnicah svetiljk. iS Izdajatelj in odgovorni urednik: Jo hi p NoIIi. Lastnina in tisk BNarodne Tiskarne"' 96