Naročnina znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din. Posamezna štev, I Din. UREDNIŠTVO — UPRAVA: pri g. Jos. 3enko v M Soboti, telefon številka 8. štev. rač. poštne hran. 12.549 izhaja vsako nedeljo. SHHJIHb Tednik za gospodarstvo, prosuefo in politiko vi. ltre Murska isbots, 11. aprila 1937. Cena oglasov Na oglasni strani : cela stran- 800* Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din,, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15®/« dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust. UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti. JRokopisi se ne vračajo. ŠTEV* 15. vine, od katere je v največji meri odvisno naše celokupno narodno gospodarstvo. Povdarili smo že, da sklenjen sporazum z Nemčijo predvideva zmanjšanje kupovanja našega blaga, da se na ta način doseže zahtevano ravnovesje: Kolikor boš pri meni kupil, toliko bom tudi jaz pri tebi. In to načelo, katerega se hoče držati Nemčija, gre predvsem na našo škodo. Tako bo Nemčija zmanjšala uvoz naše živine. To bo seveda udarec za naše gospodarstvo in posledice tega bomo čutili posredno ali neposredno tudi v naši krajini. Da je do tega prišlo, je treba iskati kr;vce na obeh straneh Ko je že naš saldo v Nemčiji naraste! 500,000.000 dinarjev, smo dobili še nove kontingente za naš izvoz v iznosu od 450 milijonov dinarjev ietno. In to smo tudi izkoristili. Proti koncu leta se je naš izvoz v Nemčijo naglo večal, ker je Nemčija začela bolj kupovati nekatere naše artikle (les, perje i. t. d.) ki jih prej ni kupovala. In ko je prišla doba za nakupovanje hrane in sirovin, kar je Nemčiji zelo potrebno, je skup- na vrednost našega izvoza že dosegla neverjetne vsšine. Nakupovali smo tudi mi mnogo, a vsote našega prodanega blaga v Nemčijo le nismo mogli doseči iz razloga, ker imamo obveznosti tudi do drugih držav, ki stalno kupujejo na naših tržiščih. In tako je prišlo do tega, da dolguje Nemčija našim izvoznikom velike vsote. Položaj pa je danes takšen, da se denar ne da iz rok, temveč blago, ki odgovarja po vrednosti dolžni vsoti. Tako je tudi prišlo do omenjenega berlinskega aranžmana", sklenjen v korist Nemčije, ki hoče na podlagi tega sporazuma zmanjšati do meseca avgusta svoj dolg za 10 milijonov mark. Na ta način se bo naš izyoz v Nemčijo v bodočih petih mesecih zmanjšal za okrog 240 milijonov dinarjev, alt za okrog 48 milijonov dinarjev mesečno. To bo seveda udarec za našo zunanjo trgovino, ki ga pa ne bomo tako občutili spričo izboljšanja trgovinskih razmer z Italijo. Po domače bi temu rekli: Nesreča v sreči! POLICIKfl fr@0¥isia Dne l.t. m. je stopilo v veljavo dopolnilo k trgovinskem sporazumu z Italijo, kakor tudi iako-zvani „berlinskiaranžman" z Nemčijo, ki je bil podpisan 24. marca. Sporazum z Italijo je bil sklenjen na podlagi povečanje našega izvoza v to deželo, medtem ko ima sporazum z Nemčijo za cili, da omeji nemški uvoz v Nemčijo. Gospodarski krogi so že začeli ugibati kakšne koristi nam bo doprinesla sklenjena pogodba z Italijo. Računa se, da bo znašal naš izvoz v sosedno kraljevino blaga v iznosu 800 milijonov dinarjev, seveda če bomo zmožni izkoristiti dane kontingente, ki smo jih dobili in ki jih še mogoče dobimo. Računa se tudi, da bo na ta način Italija zavzela prvenstvo med državami, ki spadajo k našim kupovalkam. To stališče je že imela leta 1935, a na katero mesto se je pozneje prerinila Nemčija. Italjani sami pravijo, da ne bodo mogli imeti aktivno trgovinsko bilanco, to se pravi, da bodo morali od nas več kupovati, kakor mi od njih. Sosedi računajo, da bo njihov uvoz v našo državo znašal okrog 450 milj. dinarjev, to se pravi, da bi imeli aktivno trgovinsko bilanco, ki bi znašala 350 milijonov dinarjev ali z drugimi besedami: za 350 milijonov dinarjev več blaga bi mi prodaii kot bi kupili. Te računi pa temeljijo na verjetni možnosti, da nam Italija podvoji naš uvozni kontingent in da ga bomo tudi popolnoma izrabili. Omeniti pa moramo, da še nismo zaprosili za dopolnitev kontingentov. Popolnoma pa nismo izkoristili niti sedanje kontingente, ki nam jih je Italija dovolila v zadnjem trgovinskem sporazumu, ki je b i sklenjen lansko leto v Rimu. Že na podlagi tega so razvidni zdravi pogoji, da se naša trgovina z Italijo dvigne do zdravih razmer od katerih bodo imele koristi ena kakor druga država. Do popolnega in vidnega preobrata pa ne bo prišlo čez noč temveč postopoma. Istočasno pa je prav, da si ogledamo naše trgovinske odnose tudi do Nemčije, ker nam bo le na ta način mogoče ustvariti si pravo sliko naše zunanje trgo- Inozemskl listi še vedno živo komentirajo Cianov ob sk v Beogradu. Ves mednarodni tisk omenja beograjski sporazum got važen faktor za msr v Evropi. Konferenca Male anttnte dne 1. iu 2 aprila v Beogradu je potekla v največjem soglasju zastopnikov treh držav. Češkoslovaški zunanji minister dr. Krefta in rusuBski zunanji minister Antonescu sta bila v naši prestolici prisrčno sprejeta. Po končani konferenci so izdsli zastopniki komunike, kjer ugotavljajo, da se je mednarodni položaj v zadnjem času tabo v političnem kot v gospodarskem ciiru popravil. Romunke odločno odklanja pr stop Msie anisnte k eni ali drugi izmed front, ki bi morebiti nastale. Mala sntanta stoji na stališču, da je pakt Druitva narodov najtrdnejši temelj vseh medaarodnlh pogodb. Stalni svet Male antante je z velikim zadovoljstvom vzel na znanje sporazum med Jugoslavijo in Bolgarijo ter Jugoslavijo In Italijo. Dr. BeneS, predsednik češkoslovaške republike je prispel dne 5 ap rila v Beograd. Poglavar bratske države je bil v prestolici prisrčno sprejet. Dr. Beneš ostane v Beogradu predvidoma tri dal. V Mariboru je bil ob veliki ude lezbi občinstva pokopan bivši narodni poslanec in javni delavec dr. Lju devit Pivko. Turški min. predsednik Izmet Ineni bo obiskal dne 11. aprila našo prestoiico. V političnih krogi zatrjujejo, da je njegov obisk v najtesnejši zvezi s političnimi sestanki preteklih dal v Beogradu, Mikado je podpisal razpust japonskega parlamenta, ker ni podpiral rnliiiar,stičnih teženj sedanje vlade V Španiji so vladine čete zabeležile na jugu pri Cordobš znatne uspehe. Franco pa prodira na severu proti Baskom. Po vesteh iz nacionalistične ga tabora namerava Franco zlomiti odpor Baskoy in šele tedaj misli kon centrirati vse sile okrog Madrida. Vendar pa Francova ofenziva, vsled velikega odpora Baskov, počasi napreduje. Maršal Ludendorf, znan iz svetovne vojne, ki je bil doslej Hitlerjev nasprotnik, seje pobotal s kancelarjem. Spor med Vatikanom in Nemčijo še vedno ni rešen. Nekateri francoski listi zatrjujejo, da nemška vlada resno misli na ločitev cerkve od države. Turk Josip, starešina gasilske zalednice, na mrtvaškem odru Z največjo naglico se je 3. t. m. razširila š!rom Slovenije in izven nje tužn.a vest o smrti Turk Josipa, sta-reihie Gasilske zajednice v Ljubljani. Pokojni je bil znamenit človek, uzor-nega vedenja, dobrodušen iri nesebičen; prvovrsten organizator in vodja nacijonalnih društev, posebno gasilskih in sokelskih. Bil je pa tudi vso dobo svojega dolgoletnega javnega delovanja, član in podpornik raznih gospodarskih in športnih ustanov. Ob reorganizaciji gasilstva v letu 1933. je pokojni Turk postal prvi starešina vsega gasilstva v državi. Dolgoletno nesebično delovanje v gasilskih in drugih korporacijah mu je doprineslo vidnih zaslug in splošno priznanje. Njegova prsa so dičila Številna raznovrstna naša in tuja odlikovanj?, ki so b*la ob mrtvaškem odru položena na 4 blazinice. Truplo blagopokojnega starešine so dne 4, t. m. zjutraj prenesli iz njegovega doma na V'dovdanski cesti v veliko dvorano Sokoiskega doma na Taboru. Okrog njegovega tihega ležišča, ki je bilo obloženo z številnimi venci in cvetjem, so se ves dan zbirale trume kropilcev. Kako visoko je narod cenil zaslu-ge pokojnega. Turka, je pokazal sprevod k večnemu počitku. Čeravno je bilo slabo deževno vreme, se je zbralo pred Sokolskim domom na Taboru ogromno število spremljevalcev. Prve molitvi ob krsti je opravil popularni gasilski kurat g. dr. Opeka cb asistenci drugih duhovnikov. Na to so nastopil! govorniki in sicer inž. Bevc, senator dr. Kramer in podžupan mestne občine Ljubljana g. Dr. Rav-nihar. Veličasten žalni sprevod je otvorila sokolska konjenica z godbo in praporjem na čelu, nato sokoli in sokoiice, člani Slovenskega lovskega društva, godba Sloga, armada 3000 gasilce? z 20 venci in 48 društvenimi prapori. Nato je sledilo duhovništvo, stekleni voz z krsto ter častno stražo, potem pokojnikovi otroci in številni ugledni predstavniki javnega življenja, vseh uradov in vojaštva. Ob odprtem grobu se je v imenu Gasilske zajednice od pokojnika slednjič poslovil podstarešina Konrad Gologranz in še drugi odlični zastopniki gssUstva in drugih društev. Pevci so zapeli „Vigred", nakar je zadonelo povelje v zadnji pozdrav. Dostojno je bil položen k večnemu počitku zaslužni mož, čigar dobrodelnost, lepe lastnosti ter 40 letno nesebično vodstvo gasilskih organizacij, bo vsem dolgo v prijetnem spominu. Zakliufoo poročilo 0 o župni skupščini V zadnjih treh številkah našega lista smo objavili potek zborovanja in poročila fuakcijonarjev na župni skupščini gasilske župe Murska Sobota, in na ta način pedali čitateljem našega lista natančen pregled o delovanju župne uprave kakor tudi o stanju gasilskega orodja in imovine. '^Danes si dovolimo bolj natančno podati naš komentar o poteku župne skupščine, tako da bodo naši gasilci in ostali prebivalci, ki se za gasilstvo •Kkniniajov tem 'obfe^čeni. , ;Fiinltbi^a 'fdoba pred 1 tremi leti pravilno tevtf jene župne naprave, je letos, potekla. Na dnevnem redu župne skupščine je bila, radi tega, letos tudi točka »Volitev nove uprave." Bivša župna uprava ni podvzela glede volitev nove uprave nobenih korakov, temveč je to prepustila svobodni in neprisiljeni odločitvi delegatov poedi-nih čet. V tem smislu je tudi številnim tovarišem gasilcem, ki so se o načinu volitve nove uprave v župni pisarni informirali, dajala pojasnila, ne da bi se najmanj omenjalo, kega naj volijo, To ni napravila uprava niti po tem ne, ko je nekaj dni pred skupščino pozitivno izvedela, da se od gotove strani od čete do čete agitira za izvedbo volitev, posebno starešine župe, v prid nove osebe, ki ima baje veliko za-slombo pri gasilcih in obširne zasluge na gasilskem polju. Razpoloženje delegatov na skup ščini je bilo zelo razgibano. Opaziti je bilo gotove struje, ki so zavzemale svojovrstno smer s popolnim prepričanjem, da bodo dotedanjega župne-ga starešino g. Benka iz starešinskega mesta odstranili. To razpoloženje, ki se je nekaj dni pred tem, potom agitacije pripravljalo, je postalo še izrazitejše, ko je navzoči podstarešina Vatrogasnega saveza g. Snoj Franc v svojem govoru vidno podčrtaval zasluge na gasilskem polju, ki jih je baje pridobil g. Džuban Josip, šolski upravitelj v Križevclh. Gospod Snoj je ob tej priliki tudi ponovno poudarjal, da so se pred tre mi leti, ob volitvi dosedanje župne (uprave, godile velike krivice in da bodo delegati danes imeli priliko te krivice popraviti, ni pa navedel nobenega konkretnega slučaja o omenjenih krivicah. In ko je g. Džuban Josip, s svojim govorom, poln samohvale, iznašal svoje dosedajno delovaje v prid gasilske organizacije, je bilo jasno, , da se pripravlja sporazumno izvolitev za starešino župe gospoda Džubana Josipa. Ako bi se to izvajalo odkrito, prijateljskim potom in ne očitalo dozdevnih krivic v zadnjih treh letih, ki naj bi se v župi godile in ne toliko povzdigovalo zasluge poedincev ter, js rtem Jako odkrito prikazovalo'separa ■: tiStično' strujo, W 'dosedanji* starešina župe iei mirno mimo tega s tem, dja bi kandidaturo v prid drugega odklonil. Toda spričo razpoloženja gotovip ■ delegatov, ki je bilo; naperjeno proti 1 g. Benku, idasi sam nepripravljen, e je; odredil tajne volitve« starešine in tudi z večino glasov ztsagal. Na tolika očitanju« krivic1, dtfzdevno izvrtenih^bb voHtvah£upneprid g. Džubana Josipa posredoval, kar je tudi v resnici storil. G. Džuban Josip je tudi tedaj imel v zajednički upravi v Ljubljani svojega prijatelja, kateremu se je pismeno pritožil rtidi-izvolitve g: poslanca za starešino'*in navedel, da je s tem. prišla tako naša, kakor tudi dolnje-lendavska župa v madžaronske roke.i Dotični zajednički funkcijonar je s tsvOjiml4opisom z dne 3. aprila 1934 gospoda nDžubana -uradno obvestil, da«*s4ot(Hiiiikakor. ne bo dovolilo, da ibi^'prekmurske župeu prišle v roke mSdžaronov ter^da se za enkrat iz-tfWjend'župno ;upfavo ne potrdi; Dokaz temu*je, da-se je odobritev res z a česala. Ta dopis, ki je bil pisan na papirju z tiskom: »Gasilska zveza Ljubljana", je bil naslovljen na gasilsko župo v Križevc h v roke starešine Džuban Josipu. Ker se je pa medtem sedež župe prenesel v M. Soboto, ga je poštni urad v Križevc h vrnil pošti Murska Sobota. Ta dokument je shranjen v župni pisarni! Komu se je torej godila krivica, ali g. Džubanu Josipu, kateremu ni bilo mogoče po tedanjih predpisih prepustiti župno upravo ali narodnemu poslancu g. Benku Josipu in starešini župe dolnjelendavskega sreza g. Tašu, ki jih je g. Džuban Josip tako zahrbtno v pi'smu ožigosal pri zajed-nici v Ljubljani kot madžarona? Pri prevzemu župne uprave koncem meseca marca 1934, se je v blagajniški knjigi ugotovilo 3880 85 Din iz datkov, ki so nastali v razdobju od 26 novembra 1933 do konca marca 1934. Ti izdatki so bili v marsičem pretirani, zlasti potnine za ustanavljanje novih čet in inštalacijo telefona v privatnem stanovanju g. Džubana Josipa v Križevcih, ki se je izvršiia brez predhodne odobritve župne uprave. Inštalacijske stroške, ki so znašali 800 Din, bi moral g. Džuban vrniti župni upravi. Toda iz tovariškega stališča in upoštevajoč dejstvo, da je moral g. Džuban Josip, vsled tedanjih predpisov odstopiti kot starešina, se vrnitev tega denarja župni upravi, na predlog narodnega poslanca g. Benka Josipa ni izvršila in tako ima g. Džuban še danes v svojem privatnem stanovanju telefon inštaliran na stroške župne uprave. Ali si morda g. Džuban tudi to šteje za krivico?Pod njegovim vodstvom ni imel pravilno izvoljeni blagajnik blagajniške knjige pri sebi, temveč se je ispopolnilo, po navodilih gg. Džubana in Pavlika, ob prevzemu župne uprave koncem meseca marca 1934. G. Džuban Josip je po obravnavi teh dogodkov svojevoljno poslal narodnemu posiancu g. Benku Josipu precej laskavo pismeno izjavo, v kateri preklicuje svoja prvotna govoričenja, ki so se tikala časti g. Benka obenem z zahvalo, ker se je ta ne-prijetnest na prijateljski način odstranila ter z pooblastilom, da jo lahko kadarkoli objavi. Itjava je v arhivu g. Benka Josipa. Ali so to krivice^ ki se se dozdevno godile g. Džubanu pred tremi leti in v dobi funkcije zadnje župne uprave? Mislimo, da ne in da je le nasprotno resnica. Izgleda pa, da je g. Džubanu zeio težko, ker so mu danes onemogočena nakazila raznih potnin in drugega iz župne blagajne, ki so bila v dobi svojega starešinstva, zlasti ona za ustanavljanje novih čet, presej visoko odmerjena. Tudi sedanji župni starešina je ustanovil številne nove čete, toda ne na stroške župne uprave, Iz tega lahko posnemajo tudi eni gasilci, ki so bili o stvari drugače poučeni, da ima g. Džuban poleg dozdevnih zaslug na gasilskem polju, tudi dovolj napak, ki se nanašajo na sebičnost in zahrbtnost. Govorniški slavospevi in samohvala, katero smo slišali na preiekii skupščini, se pač mnogo razlikujejo od stvarnega stanja. Gospodje gasilci, ki so glasovali za g. Benka, so župni upravi napravili veliko uslugo, kajti uprava ostane še dalje v M. Soboti, kt bo imela lokal za pisarno, kurjavo, razsvetljavo in čiščenje, kakGr dosedaj, brezplačno na razpolago. Dočim bi bila v slučaju izvolitve g. Džubana najbrže pre-nešena v Križevce in vsekakor obremenjena z izdatki v dosti večji meri kakor do sedaj. Nasprotniki naj si pa zapomnijo, da bi v slučaju, če bi uspeli, napravili nele župni upravi, marveč vem gasilcem velike težkoče. Za ta dopis prevzamemo popolno odgovornost in smo pripravljeni doprinesti dokaze. In ko se nam bo zdelo primerno, se morda povrnemo na daljšo obravnavo še marsičesa, kar imamo v naših zabeležkih iz Kri-ževec. Nekai malega o Dijaškem domu v Ptuju Pred dnevi sem se nahajal po svojih poslih v Ptuju in pri tej priliki mi je častiti gvardijan pater Mirko razkazal tamkajšnji Dijaški dom. Ker zavod vživa sloves po celi državi, je potrebno navesti par vrstic, da se tudi naši Prekmurcl, ki dajo precejšnje število dijakov, nekoliko upoznajo s tem zavodom. Dijaški dom v Ptuju stoji neposredno tik državne gimnazije, odnosno ti dve poslopji sta spojeni na način, da dijaki krenejo iz doma po hodniku, oziroma iz učilnice naravnost y gimnazijo ne da bi bil primoran hoditi na ulico. Dijaški dom, ki je zelo obširno poslopje, in moderno zidano, posebno v higijenskem oziru, ima lepe, svetle in zračne učilnice ter spalnice, kakor tudi obednico in druge potrebne pro- store. V zavodu je kopalnica ter je napeljena električna razsvetljava in vodovod. Razen tega poseduje dom, v neposredni bližini reke Drave, tudi obširno igrišče za šport in veliko telovadnico v gimnazijskem poslopju. Prijazni gospodje v zavodu, oso-bito jim na čelu agilni gvardjan pater Mirko, posvečajo vzgoji učencev največjo skrb. Učencem se nudi v zavodu brezplačen pouk in pomoč v vseh obveznih predmetih, ki se poučujejo na gimnaziji. Razen tega je vsak teden obvezna ura za gojence, v kateri se vadijo o lepem vedenju ter uglajenem nastopu v družabnem življenju. Nadalje je v zavodu obolelim učencem na razpolago domač zdravnik. Kakor za študij in druge potrebe, tako z vso painjo skrbi minoritski samostan tudi glfid* prehrane. Dijaki dobivajp.prvovrstno okusna hrano, in vadrževalakia znaša mesečno le 450 Din jza gojenca. Domače vtsz\ TTlurska Sobota: Naznanjamo porpko naše hierke Fany z Haroldom Ntlsonom, sinom konzula Raguara Nllsona. Wismar a. d. Ostsee, 10. IV. 1937, Gustav In Ana Dlttrlch. — Zahvala. Klub prekmurskih akademikov se zahvaljuje vsem, ki so mu na kakršenkoli način pripomogli, da je literarni večer, dne 3. aprila tako dobro uspel. Posebna zahvala pa gre za naklonjenost občini in Sokolskerau društvu — Akcija Olepševalnega društva za darovanje klopi lepo napreduje. Oo danes so darovali klopi sledeči gg.: Arvai Vincenc, Benko Josip st., Benko Josip ml., dr. Brandieu Silvij, Cvetko Ludvik, Černjavič Aleksander, Čeh Franc, Hahn Izidor, Hartner Ferdinand, Hartner Geza, Heimer Oskar, Hirschl Ferid, Horvat Josip, Gasilska četa to varne Benko, Jezoviek Vladimir, Ko-loša Jožef S. K. Mura, Lovsko društvo, Nadai Jožef, Nemec Janez, dr. Pinter Nikolaj, Sokol, dr. Šerbec Jože, šftar Ludvik tovarnar, Štivan Ernest, dr. Šumenjak Slavko, Združenje obrtnikov, ing. Zobec Ivo, Šomen Janez 2 klopi. (Nadaljevanje sledi.) — Državni tehnični izpit za pooblaščenega inženirja elektromsšinske stroke pri Ministrstvu gradjevina v Beogradu je položil s prav dobrim uspthom g. ing Hugo Hofbauer, obra-tovodja električnega podjetja v Murski Soboti. — Smrt salezijanskega duhovnika. V tukajšnjem Martinišču je zad nji pondeljek nenadoma preminul salezijanski duhovnik, g. Pavše Franc. Dočakal je 61 let ter je bil 37 let vzorni vzgojite! naše nis&diae. N. p. v m. — Ples Kluba prekmurskih aka demikov bo v soboto, dne 10. aprila pod pokroviteljsvom nar. poslanca g. Benka. Igral bo jazz ljubljanskih kon- >«ervatoristov, med njimi tudi znan jiksofonist Zicherl. Kdor morebiti pomotoma ne bi prejel vabila, naj to javi v trgovini Nemec J. Vstopnina je , D. 10,-po osebi, za družinske člane pa (Din 5 - Čisti dobiček je namenjen iz. popolnitvi potujoče knjižnice. Prijatelji neprisiljene zabave vabljeni I . Pu co n ci — Pogreb ugjedijega posestnika in gostilničarja Kološa Nikolaja, ki je umrl dne 4 aprila, se je 5. aprila po poldne vršil na občinskem pokopališču v Puconclh. Velika množica ljudi je dokazala, kako je bil pokojni popularen in daleč naokoli poznani. Po tno mesečnem bolehanju je umrl v starosti 65. leta. Naj počiva v miru I — Pokopališče v Puconc h je pa ie res potrebno radikalne preureditve, čiščenja in olepšavanja. Kakor se iliši, bo občina v kratkem Okrenila vse potrebno, da se vpelja na pokopališču red, d$*tojnQ k njegs nam${iu. bkrčifse ža^rel^grgjajer i^n^ti' i ograjo is;ži^ew|$r«žffiet,a|Nsc$Ura .na,^MfeJ, ^e vrstni red. vendar dočakali spr^nujpibe,, in sicer v osebi nov^i^>ostajewdje*?j>Qtaikotn.in.ohčanpm nc ho trrbaliLV.c^j4cga..atažiiika~lgriUc!^ v. Ljubljani ia hteva izurjenfcJgr^ce^^f^iki ijaa^e. jcJ& urrsWiloL ijudUJiselflJ3tSRiiq v .nlej, ,jso.Jipjžn^jl^d okolici bivajoči Prekmurci ter številni Zagrebčani (2000) in del ljubljanske publike so izražali močno navdušenje zaMuro. In Mura je zaigrala lepo, fair, požrtvovalno in s tem izzvala splošno pozornost navzoče publike. Edini gol je zabila Mura žal — po nesrečnem naključju po svojem desnem halfu — v lastno svetišče, ter s tem lastnim golom pripomogla Ljubljani do pičle zmage 1. 0 (1 :0). Lastni gol, ki je padel v začetku I. polčasa, je sicer vplival na razpoloženje Mura-šev, ki pa niso izgubili vere ter prisotnost duha. Kmalu so se znašli ter imeli celo nekaj zrelih prilik za zmago ali pa vsaj za izenačenje. Sodil je ss g. Pečar iz Ljubljane, dobro. Ponedeljska izdaja „Jutra" piše : Ljubljana : Mura 1:0 (1.0). Redko katera predtekma se je odigrala pred tolikim avditorijem. Še davno pred polčasom je bilo igrišče nabasano. Gledalci so se zelo zavzemali za to ali ono moštvo, ki sta se obe borili z veliko resnostjo. Zmagali so domači po lastnem golu, ki ga je Mura zabila. Sodil je g. Pečar. Murašem, ki so na vročih ljubljanskih tleh častno zastopali soboški šport ter z lepim nastopom in discipliniranostjo želi priznanje in splošno simpatijo navzoče številne publike ter športnih forumov — iskreno čestitamo ! PTUJ - MURA. V nedeljo, dne 11. aprila 1937 popoldne ob pol 4 uri bo v Murski Soboti prvenstvena nogometna tekma Ptuj - Mura Športniki, prijatelji, po.setite to važno tekmo polnoštevilno! Redni trening za iahkoatlete se vrši v nedeljo dopoldne ob 10 uri. Strogo obvezno. Načelnik. V tehnični in propagandni odbor za iah-koatletiko v Sloveniji je med drugimi izvoljen tudi član SK Mure Tručl Ciril. GASILSTVO: Še nekaj o požaru v Šalovcih. Požar, ki je izbruhnil dne 15. 3. 1937 na gospodarskem poslopju g. Frima, je bil eden največjih v tekočem letu pri nas. Kljub temu, da stoji poslopje g. Frima na samotnem kraju, so takoj po izbruhu prispeli na po-žarišče član župne uprave g. Štefanec Franc, člani četne uprave g. Ziško Janez, Županek Vilmoš in še mnogi drugi gasilci. Odredili so takoj dovoz brtzgalne na požarišče in alarmirali še druge gasilske čete ter izvršili napad na goreči objekt. Obenem so telefonično pozvali sosednjo četo Hodoš na pomoč, ki se je v kratkem času polnoštevilno odzvala in uspešno izvršila napad na požar. Pozvali so tudi na pomoč drugo sosedno četo v Markovcih, ki je s svojo motorko hitro prispela, toda žal vsled pomanjkanja vode ni mogla stopiti v akcijo. Le stvarnemu in hitremu nastopu funkcijonarjev čete Šalovci in ojenih gasilcev, se je zahvaliti^ da ni požar obširno gospodarsko poslopje in druge pritikline popolnoma uničil. Vso priznanje omenjenim gospodom čete Šalovci in njihovim gasilcem, da so ^ velikim trudom izvlekli iz gorečega objekta močno zadelano mlatiinlco in jo tako popolnoma oteli ognja. Kakor vselej so se tudi tokrat, po-žarniki gasilske Čete Šalovci in Hodoš, izkazali požrtvovalni in hrabri, za .kar jim.gre .vse priznanje.-. To. bi morala upoštevati tudi: dotična zavarovalna družba. Saj so požarniki omejili požar na tako Velikem poslopju in z velikim trudom in rievarnoštjb rešili mlatilnico, ki je bila precej visoko za-.uiavana. SOKOL Vsem edinicam Prekmurskega Sokolskega okrožja! Ponovno opozarjamo vse br. edi-nice na sledeča, dne 1 4. 1937 zapadla poročila: 1.) Seznam novopristopivšega, od-nosno brisanega Članstva v I četrtletju 1937; poslati v dveh Izvodih in sicer čete, društvu Murska Sobota (okrožju), društva pa direktno župni upravi. (Negativnih poročil ne pošiljati na tiskovini). 2.) Poročila načelnika in poročila o prosvetnem delu; obojno poročilo pošljejo vse edlnlce direktno »Prekmurskemu sokolskemu okrožju v Murski Soboti. 3.) Poročilo ad točka III. okrožnice župne uprave III od 26. III. 1937 Poročila pošljite takoj direktno župnl upravi. Glede naročil za poročilo .Prosvetni rad" opozarjamo na okrožnico župnega P. O. štev. 2 (37) objavljena skupaj s zgoraj cit. okrožnico župne uprave. Zdravo! Okrožje. OglaSaite v MURSKI KRAJI Nil izdelovanja Združbe trgovcev v Murski Soboti. J|j| Rentnina zakmetske dolgove. Nekatere da?čne uprave zahtevajo pri predložitvi prijav za odmero rent-nega davka od davčnih zavezancev dokaze, da so njihovi dolžniki kmetje. Toda v takšnih primerih zahtevajo občinske oblasti za takšne terjatve, cd upnikov, da plsčajo pristojbine, tako državne, kakor tudi samoupravne, češ, da takšna potrdila ne zahtevajo kmet je, temveč gospodarstveniki. Zaradi takšnega postopka imajo gospodarstveniki stroške, ki presegajo rentni davek, ki bi jim bil odmerjen na njihove terjatve. Giede na to je davčni oddelek finančnega ministrstva izdal odlok, da v bodoče v takšnih primerih davčne uprave ne bodo zahtevate od obs;e-zancev reatnega davka, da predlože potrdilo, da je njihov dolžnik kmet, temveč bodo davčne uprave uradno na prijavo upnikov zahtevale cd občinskih oblastev potrebne podatke, ali je dolžnik, za katerega se gre, res kmet. N« gornji odlok opozarjamo še prav posebno vse članstvo, ker je tudi tajništvu Združbe samemu znano, da je davčna uprava zahtevala od vseh obvezancev rentnega davka, da preskrbijo pri občinah sami potrdila, da so njih dolžniki kmetje. Priporočamo zato članstvu, da v svojem lastnem interesu ugotovi pri davčni upravi, ako je ista zahtevala od občin potrdila, da so dolžniki kmetje, ker bi se jim sicer morebiti rentnina še nadalje predpisala. I. Jugoslovanski obrtniški tabor v Ljutomeru. V nedeljo dne 4. aprila 1937 se je vršil v Ljutomeru I. Jugoslovenski obrtniški tabor, ki je bil obenem posvečen jubileju 30 letnice obstoja Slovenskega Trgovsko obrtnega dru štva v Ljutoireru. Tabora se je udeležilo nad 300 delegatov iz dravske banovine. Pozdravne brzojavke in uprsvlčbe radi zadržanosti so taboru poslal!: Savez obrtnih združenj Bu^garijc iz Sofije, Zanatska komora iz Beograda, predsednik zanstske komore in zanatske banke v Beogradu g. Stojanovič, zveza zanatskih udruženj v Beogradu, za-natska komora Osijek, Trgovsko in dustrijska In zanatska komora Pod-gorica, Rajko Turk !z Ljubljane, obrtna združenja Tržič, okrožni odbor v Ljubljani, nadzornik obrtnih združenj g. Založnik, narodni poslanec g Pre-koršek i. t. d. Iz tabora se je odposlala udanostna brzojavka Nj. Vel. Kralju, nadalje gg. ministrom Dr. Korošcu, Dr. Kreku in banu Dr. Natlačenu, Predsednik zveze obrtnih društev Dravske banovine g. Rebek iz Ljubljane je vodil občni zbor in Tabor. Pri ponovnih volitvah je bil izvoljen po večini stari cdbor z g. Rebe-kom na čelu. Iz Prekmurja je bilo obrtništvo tu d! zelo častno zastopano na taboru, posebno iz sreza murskosoboškega in je bil v novi odbor izvoljen tudi g. Flisar Kari iz Gorice. KOLESA z dveletnim jamstvom na mesečno odplačilo. Samoprodaja Torpedo koles in pisalnih strojev NEMEC J. H. Sobota. Vsa popravila koles izvrši najsolidneje POREDOŠ1. ključavničar. GOSPODARSTVO Nehaj a naših hlevih. Kokošji hlevi ali kokoSinjeki so pri nas, kakor v celi Sloveniji veliko premali in so zato kvarni kokoš-jereji. V njih je prevroč, zaduhel, nezdrav zrak, kjer lahke uspevalo le povzročitelji raznih bolezni in uši. Ker so premali, se jih le z težavo očisti in razkuži. Treba pa jih je očistiti in ruzkužiii vsaj parkrat v letu. Zakaj ? Zato, da se uničijo s tem gori navedeni povzročitelji i a uši. Pomisliti moramo, da že uši prizade nejo kokošjereji precej škode. One vznemirjajo ponoči kokoši, katere so vsled tega nemirne in se le malo od-počžnejo. Zato pa take kokoši potem tudi manj jajc znesejo. Od raznih povzročiteljev bolezni v kokošinjeku pa omenimo le one bacile, ki pri nas v Prekmurju povzročijo pri kokoših tifus v taki meri, da včasih ne ostane v vasi niti enega kluna. Tifuzna kokoš neha namreč jesti, mnogo pije, leži in črez 4 dni pogine. Piščanci pa imajo belo grižo in vsled nje tudi poginejo. Da ne bo toliko nevolje pri kokoših, je pač neobhodno potrebno, da se kokošlnjeki očistijo in razkužijo. To se naj takole iivršl: iz kokcšsnjeka potegnemo ves gnoj, potem pa polijemo vso notranjost h'eva z vodo, da se vsa nesnaga omehča. To nesnago odstranimo petem iz hleva z brezovo metlo ;n vodo. Ko to temeljito izvršimo, potem zopet polijemo ves hlev znotraj z vrelo vodo, v katero damo ali pepel ali pa sodo za prati. Na tek nač.n se uničijo vsi kokošji škodlivci. Svinjski hlev je prav posebno po Ravenskem preozek, prenizek, prdemen, sploh pre mali. Večja svinja se v njem komaj obrne. Ako ima dosti mladičev, jih mnogo pehodi in zaduši. Tako mali svinjak pa je poleti tudi prevroč in premoker. Svinje v njem nimajo radi tega pravega teka, ne rastejo povoljno, so rahlega zdravja in hitro oboiijo na raznih boleznih. Tako tudi mladiči ne uspevajo v malih hlevih. Od raznih ne?olj pri njih je omeniti le grižo, vsled katere bolezni pač premnogo število mladi-čev pogine. Hlevi nej bodo tedaj dovolj prostorni in vsaj tako veliki, da lahko človek v njih hodi. Eden oddelek pa mora biti "desti večji od drugih. Ta oddelek je namreč za tnaterr.e svinje z mladiči. Da bodo svinjaki zračni, suhi in svetli vsaj poleti, pa dosežemo s tem, da damo na svinjak zadaj vrat« iz lat Taka vrata se odvzamejo lahko šele pozno v jeseni in se jih zameni z vratami iz desk. V takih svinjakih bedo svinje veliko bolje uspevaie in tudi ne bomo imeli pri njih toliko nesreč. Pa tudi svinjake je treba v letu večkrat očistiti, in rfzsužiti in sicer tako, kakor je navedeno prš kokošin jeku. Poleg tega je pa tudi dobro, da se svinjak prebeii. Taka razkužba pa je vsakokrat nujno potrebna v onem oddelku en dan pred kotenjem, kjer bo svinja imela mlade, S iem uničimo razne povzročitelje bolezni, ki bi šodovali mladičem in pa tudi materi. Živinski hlevi so pri nas razmeroma prav dobri. Edino to bi bilo prigovarjati, da so večkrat skozi celo leto prevroči In zaduhii. Vsaki dan se jih bi moralo vsaj p:>l ure zračiti, čisto gotovo pa tedaj, kdaj je vreme mirno. Prav nič ne škodi, če je zunaj še tako mrzlo. Med zračenjem se naj živina spu st® ven na dvorišče, da se tam tnalo preskače, pregiba in nasrka svežega zraka. Seveda je potrebno, da se tudi živinski hlev parkrat v ieiu temeljito očisti in razkuži. Stene se naj prebe-lijo, tia jasli in diugi seseni deli v štali se pa naj operejo z vrelo Jugovo vodo. Kakor v svinjaku, tako je tudi v živinskem potrebno dan pred kotenjem očistiti in razkužiti oni prostor. kjer bo krava ali kobila kotila. S tem bomo preprečili marsikatero nesrečo pri n-lsdicu in pa tudi pri materi. Z&MVALA. Vsem onim, ki so ob smrti moje nepozabne matere pismeno izrazili svoje sožalje in vsem on m, ki so svoje spoštovanje in ljubezen do po-kojnice izrazili z vencem, ter vsem onim, ki so spremili drago pokojnico na svojo zadnjo pot, se prav iskreno zahvaljujem. Strukovci, 7. aprila 1937. BAKO KAROL šo!. upravitelj. Novost! - Dame Prišla je pomlad, začne se nova sezona za TBAJHE KODRE Nabavil sem si najmodernejši in najboljši aparat za trajne kodre. To je svetovna znamka „F&rtsch?;t Weftpatent" ki je dne 7. marca t i. na svetovnem tečaju na Dunaju izmed 10 nagrad dobila 7 nagrad. Tekmovanja se je udeležilo 57 konkurenčnih aparatov raznih znamk. S tem je postal „Fortschrit Weltpatent" svetovni prvak, ker se napravijo najhitreje v 1 in uol uri —j najlepši In najbolj trpežni trajni kodri samo z „Fortschrlt VVeltpatent" aparatom. Ne občutite popolnoma nič toplote, ker gre na topli in mrzli zrak. Za vsake trajne kodre jamčim 6 mesecev. Se priporoča KIRALV JOSIP moški in damski frizer Murska Sobota. Službo dobi Starejša, spretna kuharica. Naslov: Kodila Ivan, upravitelj posestva, Tišina. Za Prekmurie iššemo asilne ZASTOPNIKE za prodajo koles in šivalnih strojev. Ponudbe na upravo lista Murska Krajina pod šifre „ Tovarna". Stanovanje obstoječe iz 2 sob, kuhinje in shrambe centru se izda. Izve se v Prekmursk tiskarni* STANOVANJE obstoječe iz 3 sob in kuhinjo se izda, tudi posamezne sobe, izve se v Prekmurski tiskarni. Kdor ieli kupiti AVTO nai kupi voz znamke isrADLER" Najboljši Najelegantnejii Najbolj ekonomičen NajsolidnejSi