PoStninm plaě&na ▼ gotorhd.
Leto XI., št. 67.
Ljubljana, petek 21. marca I930
Cena 2 Din
Naročnina znaša mesečno 25.— Din, га inozemstvo 40 — Din.
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon
št 3122, 3123, 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te.
lefoD št 440 Celje: Kocenova ul 3 Telefon §t 190
Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po tarif j
Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54. - Telefon št. 3122. 3123, 3124. 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana. Prešer« nova ulica 4. — Telefon št 2492. Podrožnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13 — Telefon št 455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št. 2. — Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljub* Ijana št 11.842: Praha čislo 78 180; Wien št 105 241
Preprečena kriza avstrijske vlade
Kritična nočna seja vlade -kancelarja Vaugoina -
Dunaj, 20. inarca. d. Glede na napeto politično situacijo, ki je nastopila spričo odpora krščanskih socijalistov proti dr. Sedláku kot kandidatu zveznega kancelarja dr. Schobra za mesto generalnega direktorja Zveznih železnic, je bila včeraj zvečer ob 10. uri sklicana seja vlade, ki je trajala do ranih jutranjih ur. Na seji so zbrani ministri po poročilu kancelarja dr. Schobra obravnavali vsa vprašanja tičeča se Zveznih železnic ter ugotovili, da ni povoda za razširjenje vesti o grozeči krizi vlade ter da bo mogoče doseči kompromisno rešitev v vseh spornih vprašanjih.
V političnih* krogih zatrjujejo, da je skušal podkancelar Vaugoin za vsako ceno prepričati ministrski svet o potrebi imenovanja heiimvehrovskega kandidata dr. Strafella za mesto generalnega direktorja Zveznih železnic. Kljub vsem svojim argumentom pa ni zamogel ovreči argumentov kancelarja dr. Schobra. ki je zahteval, da naj pride na to važno mesto mož, ki ne bo predstavnik samo kake gotove skupine, nego mož dela in samostojnega nastopa. Podkancelar Vaugoin, ki je znan kot sicer človek nad vse močnih živcev, je bil po tej debati tako živčno
- Brezuspešni napori pod-Kompromisna rešitev
utrujen, da je predčasno zapustil sejo in se odpeljal na svoje stanovanje. Obširno pa se komentira tudi nastop ministra Šumija, ki je podprl stališče kancelarja dr. Schobra ter se izrekel v imenu Landbunda proti kandidaturi dr. Strafella.
Dunaj, 20. marca, g. Tekom današnjega dneva se je kriza v vladi bistveno omilila. Vprašanje zasedbe mesta generalnega ravnatelja zveznih železnic je bilo začasno rešeno tako, da bo dosedanji obratni ravnatelj inž. Hans Sedlák vodii posle generalnega direktorja do definitivnega imenovanja tega funkcijonaria. Zaradi obolelosti pod-kancelarja Vaugoina je bilo riidi vprašanje imenovanje Strafella odgodeno na prihodnji teden. Kakor upajo, bo do tedaj ozdravil podkancelar ter zopet kot zastopnik krščanske socialne stranke zavzel stališče glede tega menovana. Med današnjo sejo parlamenta so se vršili razgovori med strankami glede sprejetja zakona proti terorju. Glavni spreminjeva'ni predlogi bodo oni, ki jih je izdelala delavska zbornica.
Dunaj, 20. marca. AA. Parlament je v drugem čitanju sprejel zakon, ki pooblašča vlado, da najame investicijsko posojilo.
Youngov načrt pred francosko zbornico
Nujna potreba nagle ratifikacije reparacijskega načrta Zbližanje med Nemčijo in Francijo
Pariz, 20. marca. s. Ob otvoritvi današnje seje poslanske zbornice je predložil pravosodni minister Perét zakonski osnutek za ratifikacijo haaških dogovorov in Youngovega reparacijskega načrta.
Predsednik zunanjepolitične zbornične komisije Pavel Boncour je naglašal z oz i r oni na OKolnost, da pogodbe niso samo financijelnega. temveč tudi političnega značaja, da bi se morala o njih razen finančne komisije posvetovati tudi zunenjepolitična komisija. Tej zahtevi se je odločno uprl ministrski predsednik Tardieu, ki ie sicer priznal, da Imajo pogodbe tudi politično stran, vendar pa naglašal, da je financijelni pomen daleko večji. Položaj na finančnem trgu zahteva, da morajo biti obligacije izdane že tekom meseca maja. Ce se noče čakati do novembra, mora zbornico prositi, naj ratifikacijo sprejme najkasneje do 6. aprila. Zbornica je
nato sklenila, da bo imela od ponedeljka dalje dnevno po dve seji ter čimprej kot mogoče sprejela zakon o ratifikaciji haaških dogovorov ter nekaj drugih nujnih osnutkov.
Pariz, 20. marca, d. V zvezi z naglo predložitvijo Youngovega reparacijskega načrta francoski zbornici v ratifikacijo, se širijo med dobro informiranimi krogi vesti, da je pričakovati po francoski ratifikaciji Youngovega načrta in dovršeni izpraznitvi Porenja obnovitev nemško-francoskih pogajanj za sklenitev tesnejših gospodarskih in političnih odnošajev. V teh krogih se zatrkHe, da so nemški socialisti in demokrati pripravljeni skleniti s Francijo prijateljsko in gospodarsko zvezo, ki bi omogočila obema državama kar najširši razvoj. Francija pa bi stavila v tem slučaju na razpolago Nemčiji večje zunanje posojilo in omogočila naseljevanje nemških delavcev v Franciji.
Zasedanje fašističnega velikega sveta
Proslava obletnice ustanovitve fašijev — Obširno Mussolinijevo poročilo o notranje in zunanje političnem položaju
Rim, 20 marca. AA. V palači Venezla je imel pod predsedstvom Mussolinija veliki fašistični svet prvo sejo marčnega zasedanja, na kateri je tajnik fašistične stranke Turati obširno poročal o položaju stranke. Svet je odobril poročila in sklenil, da bodo ob priliki proslave obletnice ustanovitve fašijev uživali vsi oni, ki so se vpisali v fašistično stranko leta 1919, časten prostor pri slavnostih. Nadalje je svet sklenil. da se dodelijo deželnim direktorjem zastopniki univerzitetnih skupin. Končno
je veliki svet odobril predlog, da se dovoli vpis v stranko domačinom v bolzanski pokrajini, ki so doslužili vojaški rok.
Rim, 20. marca. AA. Na sinočnji seji velikega fašističnega sveta je Mussolini najprej poročal o mednarodnem položaju in o delu italijanskih delegatov na pomorski razorožitveni konferenci. Nato je podal Mussolini triurno poročilo o notranjem po-ožaju. Nocoj bo veliki fašistični svet nadaljeval razpravo o predmetih dnevnega eda.
Nov opomin velesil bolgarski vladi
Ponovna intervencija francoskega in angleškega poslanika pri Burovu - Debata o sofijskih konvencijah v Sobranju se nadaljuje
Sotija, 20. marca. Angleški in francoski poslanik sta ponovno pošetila zunanjega ministra Burova ter mu izročila drugo demaršo svojih vlad. Anglija ln Francija izražata svoje začudenje nad tem, da bolgarska vlada kljub prijateljskim nasvetom velesil še vedno ni iz~ vršila jugoslovenskih zahtev, nanašajočih se na onemogočenje nadalnjega ro-vareuja proti jugoslovensko-bolgarske-mu sporazumu in na osiguranje miru na meji in na BaJkanu sploh. Oba diplomata sta ob enem opozorila zunanjega ministra, da bi morale velesile, če bo bolgarska vlada zadevo še nadalje zavlačevala. poseči po ostrejših ukrepih, ker ne morejo več dopustiti, da bi se Pod krinko neodgovornih elementov še nadalje ogrožal red in mir na Balkanu.
Tudi jugoslovenski poslanik Ljuba Nešič je v tem smislu interveniral pri ministrskem predsedniku Ljapčevu. Zunanji minister Burov je dal zagotovilo, da bo bolgarska vlada storila vse, kar smatra za potrebno ter da bo po izvršeni preiskavi in ukrepih obvestila o rezultatih vse zainteresirane države.
Sofija, 20. marca g. V parlamentu fcraia že dva dni debata o ratifikaciji bolgarsko-jugoslovenske pogodbe. Liberalci in agrarni radikali nastopajo proti pogodbam, o katerih trdiiijo, da nasprotuje.i o bol« ar ski m interesom. Znani sodialno-demokratski politik Pastuhov se je izrekel za pogodbe in istočasno obsodil delovanje makedonstvujuščih. Demokratski govorniki so izjavljali, da mora Bolgarija vse žrtvovati, da čimprej doseže bolgarsko-ingoslovensko prijateljstvo. Zunanji minister mora imet; bolgarsko zunanjo politiko trdno v rokah in ne sme dovoliti vpliva neodgovornih krogov. Debata o sofijskih konvencijah bo trajala verjetno še več dni, vendar pa ni dvoma, da bodo konvencije v smislu predloga vlade ratificirane z večino glasov.
Nemška mornarica v Sredozemskem morju
Beograd, 20. marca. p. Li&ti poročajo, da bo letos odplula na križarenje po Sredozemskem morju nemška eskadra, obstoječa iz štirih linijskih ladij, ene križarke in 19 torpedo vik. To bo prvič po vojni, da se bo nemška vojna mornarica pošaváa v večji skupini v Sredozemskem morja.
PRVA SEJA BANOVINSKEGA
ŠOLSKEGA ODBORA
Podban dr. Pirkmajer о nalogah banovinskega šolskega odbora — Ožji odbor — Važni sklepi za pospeševanje narodne prosvete
Ljubljana. 20. marca
Z novim zakonom o narodnih šolah z dne 5. decembra 1929. je bil uveden kot važen organ šolske uprave za vsako banovino poseben banovinski šolski odbor, ki ga tvorijo pomoči, i k bana kot predsednik, člani pa so načelniki prosvetnega oddelka, šefa odsekov za srednje in osnovno šolstvo, po en sanitetni, kmetijski in tehnični referent banske uprave, po rangu najstarejši direktor odnosno upravitelj učiteljišča, srednje, meščanske, narodne deške in narodne dekliške šole na sedežu banske uprave, zastopnik najvišjega finančnega obla-stva in pet državljanov, ki jih imenuje ban.
Sestava banovinskega šolskega odbora
Banovinski šolski odbor dravske banovine je sestavljen tako-Ie: predsednik podban dr. Pirkmajer, načelnik prosvetnega oddelka dr. Lončar, šef odseka za srednje šole dr. Pečovnik, šef odseka za osnovne šole dr. Kotnik, načelnik kmetijskega od delka Anton Podgornik, načelnik sanitetnega oddelka dr. Dolšak, tehnični referent inž. Skaberne, direktor učiteljišča Anton Dokler, direktor realke dr. Mazi, upravitelj deške meščanske šole A. Novak, upravitelj deške osnovne šole Julii Slapšak. u pravite ljica iicejske osnovne šole Marija Engelman in višji finančni inspektor Ivan Ditz, dočim so od bana imenovani župnika F. Finžgar in Ivo Baš, univ. prof. dr. Vidmar, gostilni čar Anton Štrukelj in posestnik Alojzij Mi-helčič.
Naloge banovinskega šolskega odbora
Danes se ie vršila pri banski upravi prva seja tega banovinskega šolskega odbora Udeležili so se je vsi člani, vodil in otvoril pa jo jc kot predsednik podban dr Otmar Pirkmajer, ki .ie pojasnil namen in naloge odbora v daljšem govoru, v katerem je med drugim izvajal:
Govor pocibaua dr. Pirkmajerja
»Ko je z najvišjim kraljevim aktom od 6. januarja 1929 pričela nova ureditev naše države, je bilo treba vprašanju reforme naše uprave posvetiti posebno pažnjo. Ureditev notranje uprave ni problem čisto specifi-stične prirode za našo državo. Upravna politika je posebna veda, ki se je v teku časa dogradila v cel sistem, ki služi posameznim državam kot važno pomožno sredstvo za uspešno ureditev uprave. Tudi pri nas smo se poslužili deloma vede, ki se naslanja na prakso, v mnogem pa prakse same, ko smo gradili svoj novi upravni ustroj.
Zakon o notranji upravi velja kot te meljni zakon v pogledu upravne ureditve naše zemlje, ker predpisuje upravno organizacijo in določa osnovne principe upravnega delovanja. V njem je izražen glavni cilj uprave s posebno naglasitvijo, da mora ta cilj služiti kot vodnik vsega upravnega delovanja. Clen 65. zakona o notranji upra vi veli, da so upravne oblasti poklicane, da čuvajo javne interese in da se brigajo za splošni dobrobit. V svojem delovanju so dolžne delovati vsikdar v soglasju z glavnim ciljem obče uprave: da služi razvoju in pospeševanju duhovne in materijalne kulture zemlje.
Tu je jasno izražena misel, da leži raison ď etre državne uprave v ekonomskem in kulturnem udejstvovanju. Logična posledica tega dejstva je, da se okoli državno-upravnih oblastev koncentrirajo vse naprave in funkcije javnih organov, ki služijo označenemu cilju državne uprave. Tako postaja upravna oblast središče kulturnega udejstvovanja za njeno področje. Smatram za potrebno to pri današnji priliki posebno poudariti, ker je s tem obenem naznačena pozicija banovinskega šolskega odbora glede na omenjeno funkcijo upravnih oblasti.
Zakon o nazivu in razdelitvi kraljevine od 4. oktobra 1929 je ostal zvest osnovnim smernicam započete upravne reforme. Baš z ozirom na ekonomsko-kulturni delokrog uprave in zaradi doslednjega izvajanja načela popolne združitve upravnih funkcij v eni oblasti, je moralo priti do določitve večjih upravnih področij z banovinami ter do popolne likvidacije dvotirnega upravnega sistema.
Proti spojitvi vseh upravnih funkcij v eni oblasti se je izražalo mnogo pomislekov s stališča poedinih strok in tudi v šolstvu se je pojavila težnja, da se v kolikor najbolj osamosvoji tako, da postane šola neodvisna od upravnih oblasti. Ako je bila ta težnja z ozirom na posebne prilike v naši državi, ki so vladale pred 6. januarjem, razumljiva, postaja ta težnja iluzorična in za razvoj šolstva gotovo škodljiva, čim smo došli do moderne ureditve uprave, ki je obeležena s svojo strokovnostjo ter neodvisnostjo od politično-strankarskih momentov. Depolitizirana uprava in pojačanje kvalifikacije upravnih funkcijonarjev so najboljša garancija za neodvisnost poedinih upravnih strok in za uspešnost upravnega delovanja v obče. Omenjena težnja pa je postala absurdna s tem momentom, ko je določen cilj uprave: Razvoj in pospeševanje duhovne in materijalne kulture. Ako se uprava izčrpava v tako izraženem cilju, potem je jasno, da šolstvo ne more stati izven obče uprave, temveč da postaja ponekod celo glavna skrb organov obče uprave.
V naši zemlji je taka rešitev šolsko-organizatornega vprašanja še posebno važna, ker imamo gotove dele države, kjer je
šolstvo na zelo nizki stopnji ter je treba intenzivnega upravnega delovanja in sistematične porabe vseh razpoložljivih upravnih sredstev, da se dezolatne šolske razmere čimprej urede ter osigura kulturni napredek tamkaj živečega naroda.
Povodom nove ureditve državne uprave je bilo treba zlasti z ozirom na odpravo dvotirnega upravnega sistema poskrbeti, da ostane uprava živa, da s svojim birokratskim aparatom ne okosteni, temveč da dobiva v kontaktu z življenjem naroda čim več impulza in potrebne neposrednje informacije iz naroda. Zaradi tega se obča uprava naslanja na občine kot najnižje samoupravne edinice, a špecijelno organizacija šolstva bazira v teh edinicah, ki so izgrajene celo v posebne šolske občine. V srezu kot obče-upravnem oblastvu I. stopnje je šolstvo poverjeno sreskemu načelstvu, v strokovnem pogledu pa šolskemu nadzorniku, ki kot sreski prosvetni referent vrši tudi obče-upravne funkcije, v kolikor se nanašajo na prosveto. Pri kraljevski banski upravi, ki je najvišja lokalna upravna instanca, obstoji poseben oddelek za prosveto z odsekoma za osnovno in srednje šolstvo. Poleg te, na avtokratičnem principu ustrojene ustanove imamo pri banski upravi še banovinski šolski odbor, katerega uvaja novi zakon o narodnih šolah ter mu odreja v skladu s splošno organizacijo uprave delokrog s pravicami predlaganja v konkretnih primerih in svetovanja v vseh zadevah, ki se nanašajo na banski prosvetni delokrog. Cilj ustanove banovinskega šolskega odbora je na eni strani pojačanje strokovnega vpliva v avtokratičnem reševanju šolskih zadev, na drugi strani pa sodelovanje zastopnikov in-teresiranega dela naroda, to je predvsem staršev šoloobveznih otrok, da bi na ta način šolsko-strokovna stran našla svojo korekturo v izraženih potrebah, ki jo čuti narod povodom izvajanja šolskih zakonov.
Vdanostne brzojavke
S prve seje banovinskega šolskega odbora dravske banovine se je odposlala uda-nostna brzojavka kralju in pozdravna brzojavka g. rrmistru prosvete.
Posli banovinskega šolskega odbora
Nato .ie podal šef za osnovno šolstvo g. dr. Fr. Kotnik poročilo o nalogah banovinskega šolskega odbora in poslovanja ožjega banovinskega šolskega odbora. Predvsem spadajo v njegovo področje naslednje naloge:
1.)	predlaganje v odobritev šolskih proračunov in računov;
2.)	nadzor o pravilnem upravljanju šolskega premoženja, šolskih fondov ter od-nosni predlogi za bansko upravo;
3.)	predlogi za osnovanje, spajanje in razdelitev šolskih občin ter predloga o delitvi šolskega premoženja dotičnih občin;
4.)	odločbe glede izpolnjevanja šolskih knjižnic;
5.)	materijalne podrpore za znanstveno m pedagoško izpopolnjevanje učitelstva;
6.)	podipore za potovanja učiteljev in učencev;
7.)	predlogi za materijalno podporo za gospodinjsko in gospodarsko-zadružne tečaje;
8.) skrb za zidanje novih šol in dozida-vanie starih, v njunih primerih tudi vse ostale zadeve Droti naknadni odobritvi po širšem odboru.
Ožji odbor
Predsednik pomočnik bana g. Otmar
Pirkmajer, njegov namestnik načelnik prosvetnega oddelka g. dr. Dragotin Lončar referent šef odseka za osnovni pouk c. dr. Fr. Kotnik, člani pa so gg.: ravnatelj državnega moškega učiteljišča v Ljubljani Anton Dokler, inž. Viktor Skabrne in posestnik Anton Štrukelj.
Prosvetni proračun
Кет ie banovinski proračun za prosveto že sestavljen, ga ie banovinski šolski odbor vzel na znasje po predsednikovem pc-ročMu, ki je pojasnil, da ga bo v bodoče izdelal banovinski šolski odbor, kar sedaj ni bilo mogoče.
Gradnja novih šol
Glede zidanja novih oziroma razširjanja obstoječih šol se je vzel naznanje postopek komisijonalnega odobravanja ter so se v glavnem označile one šole, ki so najbolj potrebne novih poslopij oziroma popravrl. V vsej banovini bo treba v doglednem času preskrbeti nad 150 šolam primerna šolska poslopja.
Glede pobijanja nepismenosti so se storil; sklepi, da se bodo ustanovile takozvane ambulantne šole, kakor jih določa novi zakon.
Iz poročil, ki ga je podal šef za osnovno šolstvo dr. Kotnik, je razvidno, da imamo v banovini duševno in telesno zaostale dece
1959 in sicer 1085 dečkov ter 874 deklic. Od teh obiskuje pomožne šole v Mariboru m Ljubljani 169, gkáronemmeo v Ljubljani 95 in zavod za slepe v Kočevju 18, skupaj 282 otrok; v osnovne šole hodi 975. a 702 sta brez vsakega šolskega pouka. V tem pogledal so se storili primerni sklepi.
Banovinska zaloga šolskih knjig
Nadaloe so bili storjeni sklepi, ki bodo omogočili izdatnejše podpiranje zidanja in popravljanja šol. Za zalogo šoiskih knjig se bo izdelal poseben pravilnik in se bo naprosilo ministrstvo prosvete, da dovoli izdajanje učnih knjig za dravsko banovino v tej zalogi. Iz banovinskega šolskega fonda se bodo podpirali tudi revni učenei s šolskimi knjigami in učili.
Prevzem okrajnih meščanskih šol
Za one meščanske šole, ki so jih doslej vzdržavali okrajni zastepi in okrajne blagajne, se je začasno preskrbelo v banovin-skem proračunu, končno pa se bo to vprašanje rešilo z novim zakonom za meščanske šole.
Nato je g. predsednik poročal o kmečkih nadaljevalnih šolah in jih topJo priporočal. Zanje je v banovinske m proračunu določena večja vsota.
Končno je poročal kot zastopnik Prek-muria g. župnik Baša o položaju verskih šol v Prekmurju. Seja je bila nato zaključena.
Priprave za pogreb dr. Matka Laginje
Pogreb bo danes popoldne ob 3. — Udeležila se ga bo velika množica pokojnikovih prijateljev in čestilcev z zastopnikom kralja in oblasti na čelu
Zagreb, 20. marca. Truplo pokojnega dr. Matka Laginje je od snoči na mrhaškem odru v Umetniškem paviljonu, ki je ves v črnih draperijah in zastavah. Pri odru imajo častno stražo istrski akademiki. Tekom današnjega dne je prišlo mnogo ljudi iz bližnje in daljnje okolice, da so se poklonili velikemu pokojniku. Dopoldne je bila obveščena rodbina pokojnika, da bo na pogrebu zastopal Nj. Vel. kralja armijski general Matic, predsednika ministrskega sveta ban savske banovine dr. šilovič, osebno pa pride na pogreb tudi minister socijalne politike in narodnega zdravja dr. Male Dřin kovic.
Pogreb bo jutri popoldne ob 3. Na čelu sprevoda bodo korakali člani istrske kolo. nije v Zagrebu z vencem, ki ga bosta nosili dve Istranki v narodnih nošah, sledile bodo akademske organizacije, razne korporacije in deputacije. Danes je prispel venec kralja, ki ima na traku napis »Banu Matku Lagi-nji — Aleksander I.«, in venec vlade z napisom »Kraljevska vlada — banu dr. Matku Laginjk. Iz paviljona bodo prenesli krslo na mrtvaški voz istrski akademiki. Blagoslovil jo bo zagrebški nadškof dr. Bauer, pogrebni sprevod pa bo vodil od paviljona do »Zvezdec zagrebški mestni župnik dr. Svetozar Rittig. ód tu do Mirogoja pa istrski župnik Ivan Mandič. Za vozom in rodbino pokojnika in sorodstvom ее bodo uvrstili: zastopnik Ni. Vel. kralja, zastopnik vlade ter osebni prijatelji dr. Laginje. V imenu mesta Zagreba bo imel poslovilni govor pred paviljonom zagrebški mestni načelnik dr. Srkulj, za Istro in Ietrane bo govoril istrski begunec iolski nadzornik v p. Ante Dukié ter v imenu pokojnikovih prijateljev dr. Kerubin Šegvič. Žalostinke bo pelo pevsko društvo »Koloi. V sprevodu bo igralo
žalne koračnice dvoje godb. Na pokopališču bo govoril advokat dr. Franjo Brnoič v imenu Istre in I stran o v, za njim bivši minister odvetnik dr. Živko Petričič kot predsednik Jugoslovenske Matice in končno v imenu istrske omladině akademik Ante Rojnik.
Split, 20. marca. п. V znak žalosti ob smrti bivšega hrvatskega bana dr. Matka Laginje je splitska občina razobesila na vseh svojih poslopjih zastave na pol droga. Mestna občina splitska je zaprosila zagrebškega mestnega načelnika dr. Srkulja,^ naj za-siopa mesto Split na pogrebu dr. Laginje.
Poljedelski filmi
Beograd, 20. marca. AA. Ob priliki prirejanja raznih poljedelskih tečajev po naši državi se je pojavila potreba po sredstvih, ki naj slušateljem tečajev ponazore bistva in potek posameznih del v poljedelskem gospodarstvu. Zato je minister poljedelstva v sporazumu z ministrom za socialno politiko in nar. zdravje sklenil, naj higijen-ski zavod v Zagrebu s sodelovanjem poljedelskega oddelka banske uprave savska banovine^ in z upravo srednje-poljede'ske šole v Križevcih izgotovi film o poljedelskih delih, ki bo kasneje služil pri prirejanju in v izpopolnitev poljedelskih tečajev. Ti poučni filmi bodo naročeni v večjem številu in minister poljedelstva iih namerava razdeliti prirediteljem poljedelskih tečajev.
Likvidacija dalmatinskih Orlov
Split, 20. marca. n. Banska uprava primorsk« banovine je objavila, da sta se prostovoljno razšli organizaciji hrvatskih katoliških Orlov m hrvatskih katoliških Orlic v Drnišu.
Briaitd zapustil London
Pomorska konferenca je na mrtvi točki — Fašistični veliki svet odobrava stališče italijanske delegacije
London, 20. marca, s. Zunanji minister Briand je danes dopoldne odpotoval v Pariz .Pripomnil je, da nima smisla sedeti v hotelu in gledati skozi okno, kakšno je vreme. Briand se bo vrnil, ko bo delo za njega.
London, 20. marca. AA. Jasno je, da skušajo angleški delegati s pomočjo ameriških delegatov premagati italijan-sko-francoski spor, ki zavlačuje pomorsko razorožitveno konferenco. Snoči so predsednik Macdonald, Alexander. Stimson in angleška strokovnjaka Crai-gie in Bellairs dve uri razpravljali o to-riažniJi številkah, da bi našli kak izhod iz položaja, v katerega ie zašla Konferenca. Danes nadaljujejo delegati svoje delo in nocoj se sestane Grandi z Mac-donaldom. Obstoja upanje, da bo konec tedna olajša! situacijo.
Splošno priznavajo, da sedanje stanje ne more trajati večno in da bo, če bo hotela konferenca doseči nadaljnje rezultate, moralo priti do kakega razvoja koncem tedna.
Rim, 20. marca. AA. Fašistični veliki svet je soglasno odobril delo italijanske delegacije na pomorski razorožitveni
konferenci v Londonu, ki zahteva za Italijo pomorsko pariteto z najmočnejšo kontinentalno državo.
Tokio, 20. marca, AA. V javnem mnenju in v političnih krogih prevladuje naziranje, da Japonska ne bo mog.a sprejeti ameriških predlogov brez primernih izprememb. Iz vladnih krogov pa se zatrjuje, da vlada še ni storila, nikakih končnih sklepov in da bo padla odločitev šele na seji kabineta 22. marca.
London, 20. marca. s. Lord Robert Cecil je izjavil včeraj v nekem govoru, da bo treba, če se odstranijo oborožitve, nadomestiti orožje z drugim sredstvom. Anglija ni v neposredni nevarnosti. da bi jo napadli sosedje, toda " številnih delih Evrope so razmere res tako strašne.
Na današnji seji spodnje zbornice je bil Macdonald ponovno napro-šen, naj poda izjavo o položaju na razorožitve^ konferenci. Macdonald je prošnjo odkloni! z utemeljitvijo, da ne bi bila izjava o položaju konference v sedanjem trenutku umestna.
Rumunska sodba o italijanskem imperijalizmu
V italijanskem vojnem proračunu se izraža mržnja proti lokarnskim tendencam in politika rušenja miru
locarnskim tendencam in forsiranja imperialističnih tendenc s poetičnimi resonancami. Spoštovanja vredne bi bile tendence, ki bi zasledovale samo namen obrambe in spoštovanja miru. toda v Italiji se goje zlasti tendence rušenja pogodb in glede na to tudi politike miru, kar se je v ostalem vide'o iz vse debate o vojnem proračunu v italiian-skem parlamentu.
Beograd, 20. marca. M. Pod naslovom »Oboroževanje Italije« piše ru-munski list »Lupta«. da je bila zelo in-teresantna in poučna debata o vojnem proračunu v italijanskem parlamente. Italijanski govorniki radi uporabljajo izraz »proračun vojne«, pri čemer poudarjajo besedo »vojno«, zlasti pri proračunu za letalstvo. List pravi, da je znano, da predstavlja politika sedanjega režima v Italiji politiko mržnje proti
Načelno povišanje agrarnih carin v ČSR
Po sporazumu med vladnimi strankami je v ČSR uvedena možnost posebnih carinskih dodatkov na žito in moko — Stanovanjski zakon in podpora brezposelnim — Gradba novih strategičnih železnic
Praga, 20. marca. s. Med strankami vla-dine koalicije je po dolgih pogajanjih dcsfe-žen sporazum o važnih gospodarskih vprašanjih, glede katerih so obstojala med agrar-fi in socijalisti kritična nasprotetva. Sestavljen je takozv. mali koalicijski program, ki obsega kompromis glede agrarnih oarin, zakona o podpori brezposelnih, zakona o stanovanjski zaščiti in takozv. krušnega zakona.
Kar se tiče agrarnih carin je sklenjeno, da bo z novim carinskim zakonom vlada debila pooblastilo uvesti maksimirane carinske dodatke na žito in moko, če pade cena na domačem trgu pod gotov minimum. Ta minimum znaša poprečno ceno žita odn. moke na domačem trgu manj 10%. Carinski dodatek, kj ga sme vlada v tem primeru uvesti na uvoz pšenice znaša 25 Kč, za rž 50, za oves 34, za ječmen 36 Kč, za moko brez razlike pa 75 Kč. Odpravo tako uvedenega carinskega dodatka mora skleniti parlament.
Za podporo brezposelnih je uveden takzv. gentskj sistem. Glede višine državnega prispevka še ni definitivně ga sklepa, izgleda pa, da bo država prispevala mesto dosedanjih 12 Kč v bodoče 20 Kč.
Pri zakonu o zaščiti najemnikov so še diference glede višine najemnin, odn. dohodkov najemnikov, kjer neha zaščita. V ospredju stoji predlog, da bodo vsi, ki imajo več kakor 80.000 Kč letnega dohodka ali pa 2 milijona Kč premoženja izven zaščite.	v.
Tkzv. krušni zakon vsebuje določbe o kvaliteti moke za peko kruha in predpise, ki naj zasigurajo, da se bo v državnih ustanovah in zavodih uporabljalo izključno in čim več domačih agrarnih produktov.
Današnja seja parlamenta se je vršila v znamenju sporazuma ter je potekla povsem mirno Jutri bo zbornica razpravljala o stanovanjskem zakonu.
V proračunskem odboru je imel danes obrambni minister dr. Viškovskv daljši ekspoze, v katerem je napovedal nekatere zanimive stvari. Izjavil je med drugim, da protimilitarizem na Češkoslovaškem rrt-ma nobenih korenin. Široka javnost je splošno prepričana o nujnosti varstva imovine in moralične vrednosti armade. V na-daljnem je minister napovedal, da se bo grad;lo več novih stategičnih prog. V g'av-nem gre za nekatere zveze med vzhodom in zapadom, še bolj pa za nove transverzalne proge na Slovaškem in v Podkarpat-ski Rusiji.
Dr. Kosta Jovanovič proti beograjski občini
Beograd, 20. marca. p. Bivši podpredsednik beograjske občine dr. Kosta Jovanovič, ki se je nedavno moral zagovarjati pred sodiščem zaradi obtožbe beograjske občine po tiskovnem zakonu m ki je bil oproščen, je danes vložil na sodišču tožbo po tiskovnem zakonu proti predsedniku beograjske občine inž Savčiču in podpredsednikoma dr. Stojadinoviču ter inž. Zadjini zaradi žalitev v beograjskih listih, zlasti pa v »Občinskih novinah«. Za proces vlada veliko zanimanje v vseh krogih.
Konkurz velike beograjske tvrdke
Beograd, 20. marca. p. Beograjsko trgovsko sodišče je odpravilo konkurz na znano tvrdk-o Jurija Janoševiča, ker so upniki sprejeli nično ponudbo za poravnavo izven konkurza.
Samomor na grobu matere
Osjek, 20. marca. n. Hčerka gostilničarja Gjurc Fšerja, 17-letna Eva, je poizkusila izvršiti samomor na grobu svoje matere. Ustrelila se je z revolverjem kalibra 12 mm ter si če z edinim strelom strahovito razmesarila prsni koš. Obu-panko so prepeljali v bolnico, a ni verjetno, da bi okrevala.
Poset grških letalcev v Beogradu
Atene, 20. marca. AA. Po poročilu s pristojnega mesta bo tekom letošnje pomladi več dese-th grških letal obiskalo balkanske prestolnice, predvsem Beograd. Polet 'bo prirejen v proslavo lUO-Ietnlce osvobo'jenja grškega naroda.
Snežni viharji nad Anglijo
London. 20. ipaca. AA. V Angliii je ve-č noma prevladovalo zimsko vreme z večjimi ali manjšimi snežnimi viharji. Zaradi snežnega viharja v Rokavskem prelivu je bil zračni promet ustavljen. Davi ni zapustilo letališče Crovdon nobeno letalo. Dve letali, ki sta leteli iz Pariza v London nista mogli preko Rokavskega preliva in sta pristali v bližini francoske obale. Danes popoldne se je vreme malo razjasnilo. Vihar je tudi zakasnil pomorski promet. Z admiralskega pomola v Folkestonu so oddali več topovskih strelov, da so pokazali pot ladjam.
Konferenca za carinsko premirje
Ženeva, 20. marca. s. Francoski trgovinski minister Flandin je načeloma pristal, da se črta člen 6. iz mednarodne pogodbe o enoletni stabilizaciji evropskih carinskih tarif, o kateri se razpravlja. Kakor znano, določa ta člen dalekosežne izjeme v prepovedi, da se carine tekom enega leta ne smejo zviševati, niti uvajati nove carine. S francoske strani stavljena zahteva, ki so jo prevzele tudi nekatere druge delegacije, da se lahko carinske postavke v tako zvanem francoskem varnostnem zakonu vsak čas zvišajo, bo ostala vsekakor slej kot prej v veljavi.
Angleško-egiptska pogajanja
Kairo, 20. marca. AA. Ob odhodu egipfcske delegacije, ki se je napotila v Lomdon na pogajanja za novo agleško-egiptsko pogodbo, so dijaki priredili delegaciji in njenemu šefu, predsedniku egiotske vlade viharne ovacije.
Žrtve požara v kinu
London, 20. marca. A A. »Daily Express« poroča iz Tokia, da je tekom požara v kinu v mestecu Kirinu v Mandžuriji zgorelo 76 oseb. 27 oseb pa še pogrešajo.
Turnir za šahovsko prvenstvo Ljubljane
Snoči se ie vršilo IV. kolo turnirja. V angleřki isrri med Kavečičem iri Hrenom je prvi že v otvoritvi daleko nadigral svojega nasprotnika. Hren .ie zašel v težak položaj, iz katerega se bo le težko rešil. V španski otvoritvi ie Ciril Vidmar spravil Juliia Gabrovška v zadrego, dobil kmeta in s tem partijo. Cibic se je tudi proti mojstru Vogelniku spretno branil in stoji ob prekinjenju nekoliko bolie. Rupnik in Fur-Ia.rrf sta si iz skandinavske otvoritve zgradila močni poziciji. Ker .ie ta partija posebno važna za končni plasma, sta oba igralca vložila v igro vse svoje sile. če-zmaga Rupnik, je verjetno, da bo prvi. Lu-dovih Gabrovšek je z interesantno in lepo kombinacijo dobil dva kmeta in s tem partijo proti Bajcu. Partija Erkcr-Žimbrek še visi v enaki poziciji. Igra Milan Vidmar -Židan je preložena.
Ljubljanski mestni proračun za L1930.
Celotni proračun izkazuje 85,465.775 Din izdatkov in 77,301.040 Din dohodkov 7 Primanjkljaj 8,164.735 Din
bo krit deloma s prihranki, deloma z najetjem posojila
Kakor smo že poročali, je finančni odsek ljubljanskega občinskega sveta sprejel proračun ljubljanske občine za 1. 1930 sporazumno. Prihodnji teden bo plenarna seja občinskega sveta, ki ima nov.j proračun končno odobriti, nakar bo predložen finančnemu ministrstvu v potrditev. Finančni odsek bo imel sicer danes še seio, vendar pa ni pričakovati, da bo izvršil še kakšne znatnezéše izpremembe v predlogu proračuna. Letos je proračun ljubljanske mestne občine opremljen z obširnimi pojasnili, v katerih so točno do najmanjših podrobnosti specificirane posamezne postavke proračuna tako da ie popolnoma mogoč natančen pregled mestnega občinskega gospodarstva.
Redni promet
Proračunski predlog izkazuje v rednem prometu naslednje postavke (številke v oklepajih predstavljajo postavke lanskega proračuna):
Potrebščine: splošna mestna uprava 8,583.154 Din (lani 8,255.7S8 Din), mestna poslopja in zemljišča 4.073.9S1 Din (4,169.759 Din), mestna podjetja in občinske davščine 6,348.476 Din (6 milijonov 871.575 Din), občinska posojila 4,836.840 Din (4,300.915 Din), ceste, ulice, trgi in vodne zgradbe 10,690.257 Din (7.653.157 Din), socialno skrbstvo 4 milijone 855.470 Din (4.673.957 Din), zdravstvo 1,446.624 Dm (1.535.246 Din), šolstvo 4,125.143 Dill (3.090.900 Din), znanost, umetnost in prosveta 225.500 dinarjev (275 500 Din), prenesen delokrog 594.313 Din (582.247 Din), mestna delavska zavarovalnica 560.000 Din (530.000 Din), raznoterosti 2.102.640 dinarjev (1.447 744 Din); skupno 48 mili-;0"Ov 441398 Din (43,386.788 Din).
Pokritje: splošna mestna uprava 2,062.499 Din (2,062 662 Din), mestna poslopja in zemljišča 3,072.432 Din (3.009.838 Din), hranilne vloge in vrednostni. papirji 64.615 Din (89.155 Dm), mestna podjetja in občinske davščine 32,179.435 Din (28.993.614 Din), občinska posojila 2,459.454 Din (2,432.341 dinarjev), ceste, ulice, trgi in vodne zgradbe 4,581.450 Din (4.297 940 Din), socia'lno Skrbstvo 1,115 000 Dm (l milijon 387.840 Din), zdravstvo 439,100 dinarjev (457 000 Din), šolstvo 487.945 dinarjev (598.180 Din), prenesen delokrog 300 Din (300 D'n). mestna delavska zavarovalnica 560 000 Dim (530 000 dinarjev). raznoterosti 281 000 Din (1.50 100 Din); skupno 47,303.230 Din (4Л nos 970 Din), i
Ker je torei v rednem nrometu izdatkov 48.442 30« D'n. dohodkov oa 47 mi-Jrrvov 330 ?30 Din, znaša primanjkljaj 1,139.168 Din.
Ivrdhi пгЫ
izkazuje potrebščin 37.023 377 Din. pokritje pa 29.997.810 Din in je torej pri-mamikljaja 7.025 567 Din. za katerega bi biilo treba najeti posojilo.
V	naslednjem navaiamo slnvn" postavke proračun n o rodnem prometu.
Splošna mestna uprava
V	splošni mestni upravi znašajo osebne potrebščine: funkcijska pristojbina županu 06.000 Din (96.000 Din), plače in dravinjske doklade uslužbencem 4.875.062 Din (4 milijone 601 965 Din), pokninine in preskrbni-ne 2,313.356 Din (2.336 002 Din), skupno torej 7-287.218 Din (7.034.027 Din), stvarne potrebščine pa 1.295.936 Din (1,221.761 Dim. Skupaj znašajo izdatki 8.583.154 Di.i (S milijonov 255.788 Din).
K pokritju prispevajo razna mestni podjetja in ustanove 2,020.249 Din (2.027.162 Din). Nndalje spada med dohodke- povračilo vczniL stroškov 33.750 Din (30-000 Din), izkupilo za tiskovine in načrte 8000 Din (5000 Din), razni dohodki 500 Din (500 Din); skupaj je dohodkov 2.062.499 Din (2,062.662 Din).
Primanjkljaj znaša torej v splošni meslni upravi 6,520.655 Din.
Mestna poslopja in mestna zemljišča
Izdatki vzdrževanja mestnih poslopij znašajo 4,017.150 Din (4.118.013 Din), vzdrževanja mestnilli zemljišč 29.000 Din (28 tisoč 975 Din), za poljskega čuvaja 12.831 Din (12.771 Din), za razne streške 15.000 Din (10.000 Din), skupno 4,073.981 Din (4 milijone 169.759 Din).
Dohodki so naslednji: najemnin? od mestnih poslopij 2.579.932 Din (2.880.838 Din), donos mestnih zemljišč 137.000 Din (123 tisoč 500 Din), meslni lov 5000 Din (5000), priznavalnina 350.000 Din (0), razni dtugi dohodki 500 Din (500 Din), skupno 3 milijone 72.432 Din (3.009.838 Din).
Primanjkljaj znaša torej 1.001.549 Din.
Hranilne vloge in vrednostni papirji
izkazuje prebitek 64 615 Din.
Mestna podjetja in občinske davščine
Izdatki so naslednji:: mestni doliodarstve-ni urad 4,668.345 Din (5,065.475 Din), prispevek k aniortizačnemu fendu 6% obligacijskega posojila 1,637.325 Din (1.765.000 Din), poprave na sejmiščih 30.306 Din (28 tisoč 600 Din), naprava pasjih znamk 2500 Din (2500 Din), razni stroški 10.000 Din (10.000 Din); skupaj 6,348.476 Din (6 milijonov 871-575 Din).
Dohodki so naslednji: prebitek mestne elektrarne 39.825 Din (201.065 Din), prebitek mestne klavnice 133.277 Dinarjev (0), prebitek mestne plinarne 0 (0), prebitek mestnega vodovoda 170.143 Din (0). prebitek mestnega pogrebnega zavoda '2232 Din (37.639 Din), prebitek mestnega loterijskega posojila 0 (422.192 Din); skupaj 345.477 Din (660.896 Din).
Občinske davščine: mestna trošarina in
uvoznina 18-526.000 Din (16.481.437 Din), odškodnina za pobiranje državne trošarino 0 (310.Ö08 Din), tehtarina 160.420 Din (130 tisoč Din), tržilina 1,200.000 Din (1.030.000 Din), tržna pristojbina 85.000 Din (W5.000 Din), mestnrina 10.000 Din (10.000 Dini, gostaščina 2.612.000 Din (2.300.000 Din), kanalska pristojbina 729.000 Din (65.000 Din), portalni davek 25.000 Din (ЗО.ООЈ Din), davščina na prenočišča 370.000 Din (554 tisoč 919 Din), stanovanjski davek 7000 Din (12.500 Din), prirastkarina 500.000 Din (500 tisoč Din), davščina na nezazidane parcelo () (60.000 Din), davščina na listke električna cestna železnice 175.000 Din (370.000 Din), davščina na vezila 350.000 Din (400 0ПО Din), občinske takse 300.000 Din (350.000 Din), opominnrnina 80.000 Din (50.000 Din): skupni 25.129.420 Din (23.344.364 Din).
Občinska doklada na državne da>kc 0 milijonov 704.538 Din (4.088.354 Din).
Potrebščine znašajo skupno 6.348.476 Din. pokritje 32.179.435 Din in jc torei prebitka 25.830.959 Din.
Občinska posojila
izkazujejo potrebščin 4.S36.840 Din, pokrila 2,459.454 Din, torej primanjkljaja 2 milijona 377.380 Din.
Ceste, ulice in trgi
Izdatki: vzdrževanje 6,502.706 Din (4 milijone 344.649 Din), čiščenje mesta 2.641.826 Din (2,403.508*Din), regulacija Ljubljanice 805.525 Din (0), razsvetljava mesta 595.200 Din 650.000 Din), uslužbenski davek 0 (60 tisoč Din), prispevek mestni delavski zavarovalnici 125.000 Din (115.000 Din>, razni stroški 20.000 Din (20.000 Din): skupaj 10 milijonov 690.257 Din (8,183.157 Din).
Dohodki: Povračilo za napravo hodnikov 30.000 Din (30.000 Din), doneski za vzdrževanje cest 4.005.450 Din (4.062.940 Din), priznavalnina 350.000 Din (0). povračilo za izprazn.ievanie greznic 110.000 Din (100.000 Din), izkupila za orodje drevesa, sadike 36.000 (40.000 Din), donos centralnega šolskega vrta 0 (15.000 Din), razni drugi dohodki 50.000 (50.000 Din): skupai 4.581.450 Din (4 297.940 Din).
Primanjkljaj znaša 6.108.807 Din.
Socialno skrbstvo
Izdatki: socialno-politični urad 215.781 Din (2)2.651 Din), davščina na nočni obisk gostiln in kavarn 55.000 Din (73.000 Din), ustanove 20.075 Din (39.385 Din), starostna preskrba 2.997.414 Din (2.786.585 Din), mladinsko skrbstvo 932.200 Din (S87.336 Din), delavsko skrbstvo 390.000 Din (390.000 Din), podpore na račun tujih občin 80.000 Din (90.000 Din), nabava socialne literature 5000 Din (5000 Din) Gortanov fond 20.000 Din (0). razne podpore 130.000 Din (130.000 Din), razni stroški 10.000 Din (10.000 Din); skupaj 4,855.470 Din (4 673.957 Din).
Dohodki: občinske davščine 770.000 Din (1.028.840 Din), razni doneski 78.000 Din (82.000 Din), povraci'a podpor tuiim 75.000 Din (85.000 Din), globe 190.000 Din (190.000 Din) razni dohodki 2000 Din (2000 Din); skupai 1.115.000 Din (1.387 840 Din).
Primanjkljaj znaša 3.740.470 Din.
Zdravstvo
Izdatki: mestni fizikat 377.364 Din (363.233 Din), reševalna postaja 380.260 Din (382.284 Din). zasilna bolnica 53.000 Din (48.231 Din), oodpore tuberkuloznim bolnikom bolnikom 30.000 Din (30.000 Din), zdravljenje bolniko z nalezljivo boleznijo 50.000 Din
(75.000 Din). zdravljenje po specialistih 5000 Din (5000 Din), mestna posvetovalnica za šolsko mladino 20.000 Din (5.350 Din), ljudska kopeli 192.000 Dm (153.945_Din). letno kopališče ob Ljubljanici ЮлООО Din (123.659 Din), kopališče na Taboru 48.000 Din (48.000 Din), kopališče v Mednem 50.000 Din (200.000 Din), javna stranišča 38.000 Din (44.540 Din), razni stroški 96.000 Din (56.000 Din), skupai 1,446.624 Din (l,535.24č Din).
Dohodki: pristojbine za reševalne vozove in ogled mrliče v 281.000 Din (241.000 Din), donos kopališč 129.000 Din (190.000 Din), zasilna bolnica 25.000 Din (25.000 Din), razni dohodki 4.100 Din (1000 Din); skupai 439.100 Din (457.000 Din).
Primanjkljaj znaša 1,007.524 Din.
Šolstvo
Izdatki: otroški vrtci 30.356 Din (25.072 Din). osnovno šolstvo 1.973.873 Din (1.092.327 Din), drugi učni zavedi 2.019.034 Din (1.889.979 Din), prosvetni oddelek 70.880 Din (66.522 Din). krajevni šolski odbor 14.000 Din (12.000 Din), okrajna učiteljska knjižnica 7000 Din (5000 Din), proračunska rezerva 10.000 Din (O); skupaj 4,125.143 Din (3.090.900 Din).
Dohodki: ukovnina mestne ženske realne gimnazije in trgovskega tečaja 107.670 Din (103.480 Din), odškodnina za pisalne strnie 2.450 Din (2.300 Din) mestna gospodinjska šola 354.900 Din (458.400 Din), naiemnina od prostorov v šolskih poslopjih 10.925 Din (32.000 Din), razni dohodki 2.000 Din (2.000 Din): skupaj 487.945 Din (598.180 Din).
Primanjkljaj znaša 3.637.198 Din.
Znanost, umetnost in prosveta
Izdatki: za umetniško galerijo 25.500 Din (25.500 Din), za podpore v znanstvene in kulturne namene 200.000 Din (250.000 Din); skupai 225.500 Din (275.500 Din).
Primanjkljaj znaša 225.500 Din
Prenešen delokrog
Izdatki: vojaški urad 271.117 Din (260.818 Din), posredovalni urad 37.210 Din (36.044 Din), prispevek za državno policijo 273.536 D;n (273.535 Din), podpora vojaškim obveznikom 5.000 Din (5.000 Din), odgonska postaja 6.950 Din (6.350 Din), razni stroški 500 Din (500 Din): skupai 594.313 Di" (582.247 Din).
Dohodki: povračilo stroškov za odgonce 300 Din (300 Din).
Primanjkljaj znaša 594.013 Din.
Mestna delavska zavarovalnica
Izdatki: bolniško zavarovanie delavccv 332.000 Din (340.000 Din), starostno zavarovanje delavcev 22-8.000 Din (190.000 Din); skupaj 560.000 Din (530.000 Din).
Dohodki: bolniško zavarovanie delavcev 332.000 Din (340.000 Din), starostno zavarovanie delavcev 228 000 Din (190.000 Din); skupai 560.000 Din (530.000 Din).
Raznoterosti
Izdatki: poklicno gasilstvo 709.018 Din (489.304 Din), prostovoljno gasilno in reševalno društvo 367.722 Din (160.140 Din), Zbornica za TOI 500 Din (500 Din), podpora pravoslavni cerkveni občini 30.000 Din (30.000 Din), doklada cerkovnikom řn orga-nistom 98.400 Din (98.400 Din), vzdrževanje vojaških grobov 15.000 Din (15.000 Din) vzdrževanje javnih električnih ur 8.000 Din (41.900 Din). tujski promet 100.000 Din (100.000 Di'i). jamstveno zavarovanje 24.000 Din (0). proračunska rezerva 500.000 Din (362.500 Din). razni stroški 250.000 Din (150.000 Din): skupaj 2.102.640 Din (1 milijon 447.744 Din).
Dohodki: podpora države za gasilstvo 35.000 Din (30.000 Din), zaslužek gasilcev profesionistov 100.000 Din (80.000 Din), donos voženj z avtom »Praga« 120.000 Din (0). donos električnih ur 25.500 Din (39.600 Din), razni dohodki 500 Din (500 Din), skupaj 281.000 Din (:50.100 Din).
Primanjkliaj znaša 1,821.640 Din
Grozeče naraščanje rek in potokov v dravski
banovini
Zaradi deževja in naglega tajanja snega so v zadnjih dneh vse reke
in potoki naglo narasli — Nevarnosti večjih poplav zaenkrat ni
Ljubljana, 20. marca, e. Lani osorej je še pritiskal v naših krajih hud mraz;
toplomer je kazal 3 do 8 stopinj Celzija pod ničlo, po letošnji izredno mili zimi pa je že zgodaj nastopilo pomladansko deževje. Večjih pomladanskih neviht sicer še ni bilo. toda skoraj ni dneva brez dežja. Ker se zaradi razmeroma toplega vremena na planinah naglo taje sneg, so začele v zadnjih dneh vode v dravski banovini, osobito Sava in Drava s pritoki naglo naraščati. Direktne nevarnosti večjih poplav zaenkrat sicer še ni, vendar pa lahko vsak večji naliv povzroči izliv rek in potokov preko obrežij. Vse reke so namreč že prekoračile normálo in narasle do-nekod kar za več metrov. Dasiravno se zaenkrat ni bati. da bi se ponovile katastrofalne poplave, ki so pred par leti tudi v našili krajih opustošile cele pokrajine, so oblasti vendarle odredile že vse potrebne korake, da se prepreči katastrofa. Po vesteh, ki smo jih prejeli tekom današnjega dne iz raznih krajev banovine, je splošen položaj v glavnem naslednji:
Ljubljanica s pritoki je davi močno na-rastla. Temnorjavkasta barva vode je znak. da so bili večji nalivi na logaški planoti, v horjulskem in polhovgrajskem kotu. Popoldne. ko je prenehalo deževati, je Ljubljanica zopet padla za 2C cm. Močno sta na-rastla tudi Gradaxica in Mali graben, toda nikjer še nista prestopila bregov.
Naglo narašča tudi Sava. Pri Kranju je Sava danes dosegla stanje, kakršno letos še nj bi'o zabeleženo. Popoldne jé pričela zo-zet padati. Pri Ježici je davi Sava nara-stla za 40 cm. Vodne mase se čudovito naglo odtekajo dalje proti Zagrebu, zato ni v gornjem toku Save zaenkrat nobene nevarnosti večje povod nji.
Vodomerska postaja v Litiii je včeraj zjutraj zabeležila na Savi 151 cm nad nonma-lo. davi ob 8. pa že 225 cm. Hitro naraščajoča Sava pa je tudi pri Litiji popoldne začela padati.
Pri Krškem ie znašal vodostaj Save opol. dne 135 cm m л normálo, ob 14. ie padla na 133 cm i' 16. pa že na 130 cm. Od Krškega proti irežicam ie bil danes moč-neiši naliv.
Pri Brežicah Sava huje narašča. Tam je
bilo opoldne vodno stanje Save 3 m nad normálo. Za Brežice same ni nevarnosti poplave, ker so ob Savi zgrajeni močni nasipi. pač pa močno narastla Sava ograža kraje od Brežic dalje proti Dobovj, osobito Mostec. Trnje in Catežke Toplice
Drava ie v zadnjih dneh močno narastla in ie zlasti v spodnjem toku na Ptujskem pol.iu že dosegla kritično višino. Nižje Ormoža. kjer je obrežje zelo nizko in teče zelo počasi, je nevarnost precei velika. V mariborski okolici je najnevarnejša Pesnica, ki še ni povsem regulirana. Vsako letn sъ:>-mladi nrestonj bregove in uničuje okoliška polia. Po zadnjih nalivih je precej narastla, toda do sedaj ni še nikjer prestopila bregov. Po vesteh iz Prekmurja je tudi Mura zelo narastla. Kalni valovi pričajo, da so bili na avstrijskem večji nalivi. Dravinia je sicer tudi precej narastla. vendar še ne grozi povoděni. Savim'a je že precei deroča in kalna. Normálo ie prekoračila že pred nekaj dnevi ter polagoma, vendar pa stalno narašča.	i
Naraščanje Save v Zagrebu
Zagreb, 20. marca n. Zaradi daljšega deževja ie pričela davi Sava naglo naraščati. Nocoj je bila že 2.30 m nad normálo.
Toča v Medjimurju
Varaždin. 20. marca č. Po dališem lepem vremenu .ie nastopilo danes v tukajšnii po-krajini slabo vreme s silnim dežjem ter izredno debelo točo kakor sredi poletja.
Neurje v Sarajevu
Sarajevo. 20. marca s. Snoči okoli in. je nastal v Sarajevu silen vihar, ki ie na periferiji mesta razkril več hiš in pobil tudi mnogo sip. Neurje ie bilo tako silno, da ga v Sarajevu ne pomnijo. Vihar ie povzročil mnogo škode.
Vihar na Jadranu Dubrovnik. 20. marca č. Snoči ie nastala na morju nenadoma silovita nevihta, tako .a.Je bilo zaradi velike plime celo pristanišče poplavljeno. Kulminacija nevihte je bila ponoči, danes pa se je morje že precei Pomirilo	_
Nove vrste podmornice
Berlin, 20. ma-rca. AA. Po poročilu lista »Vossische Zeitung« je nemški profesor Oswald Flamt iznašel nov tip podmornikn.
«
Jubilej dela
kraji in ljudje
Šk°fja Loka, 20. marca Renomirano in daleč izven slovenskih mej znano trgovsko podjetje g. Antona Savnika v Škofi Loki praznuje te dneve desetletnico svojega obstoja. Pred desetimi leti je osnoval g. Savnik manufakturno in galanterijsko trgovino na Spodnjem trgu v Škofji Loki. Lastnik je kmalu osigural razvoj svojemu podjetju z nakupom lastne hiše in postopno razširitvijo obrata, ki ga ie usmeril pred vsem na južne pokrajine naše države: posebno v Dalmacijo. Bosno in Srbijo. Z izda.io sezonskih cenikov, ki gredi vsakokrat v 50.000 izvodih po naši kraljevini je postala trgovska hiša Savnika še posebno popularna in obenem veren drug gospodarskemu podjetju g. Ivana Savnika v Kranju. S ponosom in samozavestjo lahko gre trgovec Savnik na svoje delo.
Še posebej velja opomniti, da jubilant z enako pozornostjo posveča skrb javnim interesom Škofje Loke. Kot član gospodarskega odseka se ie z veliko brigo zavzel za nehvaležno delo pri nakupu zemljišča za Uradni dom: s strokovno in veščo besedo sodeluje pri škofjeloškem občinskem za-stopu. Trgovci štejejo Antona Savnika za predsednika škofjeloškega g remija. Sokol ga lahko uvrsti med člane Upravnega odbora. na katerega ramenih je viselo odpla čilo več sto tisoč dinarjev dolga. Pa tudi sicer ima jubilant vselej odprte roke in pomaga rad z nasvetom in dejanji vsakomur.
Ob desetletnici želimo g. Savniku in njegovemu trgovskemu podjetju veliko uspehov v zadoščenje delu in procvit gospodarstvu.
Pot ljubljanskih ueiteljisč-nikov s pesmijo med narod
Litija. 20. marca
Pevski zbor liubljanskh učitelj iščnikov, ki ga tvorijo domala sami četrtoletniki. bo priredil več koncertov svojega zbora v po deželskih krajih Dravske banovine, kasneje. t. j. olj velikih počitnicah pa bo v 15 dneh prešel vzhodne řn južne kraje naše države. Mladi zbor, ki ima v svojem krogu sveža grla. navdušene pevce in disciplinirane člane vodi njihov tovariš g. Grum, ki pa dela pod nadzorstvom skladatelja prof. Krnila Adamiča. Ime g. Adamiča jam-da je zbor sposoben za svojo začrtano nalogo, za pot med narod.
Na Jo/efovo so imeli ljubljanski učitelji-ščniki svoi koncert v Litiji. Nastopili so s programom, ki ie obsegal 16 pesmi, deloma moških zborov, kvartetov in spevov s spremljavo klavirja. Da so bile pevske točke sprejete kar najprisrčneiše, je pokazal pri vsalv točki aplavz in so morali nekatere komade celo ponavljati. Nekaj drugega pa
^ j
Največji svetovni zvočni velefilm
Pride! Pride! ELITXI KINO MATICA

je prav gotovo motilo tako nas, kakor pevske goste: dvorana ni bila nič kaj zadovoljivo zasedena, ker za to prireditev ni bilo običajne reklame. Majhni lističi, ki se izgube na reklamnih deskah, so bili od naše publike, ki sicer prav rada obiskuje pevske prireditvi, prezrti. Tudi deževno vreme bi pripomoglo kljub prazniškemu popoldnevu, da bi bili prireditelji lahko bolj zadovoljni z materijalnim uspehom. Ponesrečena in nezadovoljiva organizacija njihovega litijskega koncerta pa jim bo v svarilo, da pri turneji ni dovolj samo priti v kraj in stopiti na oder, če publika o prireditvi ni dovolj obveščena.
Pri nadal.inih pevskih nastopih želimo zboru takšnih moralnih uspehov, kakor je bil litijski, gmotne pa moralnemu enake. Pevska ekskurzija se je vrnila pod nadzorstvom profesorja g. Jegliča.
Smrtna nesreča
Domžale, 2П. marca.
Danes ob po>! 8. zjutraj je našel Janez Škerjanc iz Škrjančevega, občina Radomlje v potoku Mlinšca utopljenca. Takoj ie obvestil orožniško postajo, ki je ugotovila, da je ponesrečenec Anton Pere, uslužbenec ljubljanske mestne občine. Nesrečni Pere je imel pri sebi legitimacijo, zlato uro. dva zlata prstana in manišo vsoto denarja. Truplo ni kazalo nikakih znakov nasilja in je gotovo, da je nesrečni mož po tragičnem naključju najbrž ponoči zašel v močno narasel potok in utonil. Anton Pere je bil rojen 1. 1887. v Pištanju pri Kozjem Nazadnje je bil zaposlen v registraturi mestnega magistrata ter je bil jako dober in spreten uslužbenec.
V Radomljah so ga videli že včeraj dopoldne in tudi popoldne. Večkrat je prihajal ob nedeljah in praznikih na izlete v te kraje. Ko so danes obvestili o smrtni nesreči ljubljanski mestni magistrat, sta prišla na orožniško postajo v Domžale občinski svetnik g. Tavčar in soproga ponesrečenega Perca. Soproga je izjavila, da je njen mož večkrat hodil na izlete in da ni imel nobenega povoda za kak obupen čin. Ko je komisija končala svoje delo in ugotovila, da gre le za nesrečo, so truplo prenesli v mrtvašnico v Radomlje, od koder bo jutri prepeljano v Ljubljano.
Tat v pasti
Ljubljana, 20. marca.
V noči od ponedeljka na torek je okoli 3 .ure zjutraj začul nočni čuvaj na glavnem kolodvoru sumljivo lomastenje in Topotanje. Šel ie v smeri odkoder ie prihajal šum in opazil, da ie en vagon odprt. Naglo je priskočil in vagon zaprl ter zaklenil. Iz vagona je čul pridušeno kletvico. Bilo mu je seveda takoj jasno, da je nekoga ujel v past in zato je od~e' postražnika. S stražnikom sta nato zopet odprla vagon in pozvala neznanega nočnega gosta .da izstopi. Iz deteljice — tat je imel namreč smolo, da je naletel na vagon poln semenske deteljice — se ie nato izkobacal človek, katerega je stražnik na prvi pogled spoznal.
Toda Tonček ie bil strahovito razžaljen in začel je zmerjati stražnika z ne baš izbranimi psovkami. Vse skupaj pa mu ni pomagalo in je moral s stražnikom na policijo.
Tam so ugotovili, da je Anton Repe zasledovan zaradi raznih deliktov. Med drugim ie v noči od 2. na 3. prenočil v mestni ogrevalnici in tam odnesel trem brezposelnim delavcem za 2100 Din obleke. Seveda ie Tonček tatvino trdovratno tajil. Policija Da je pozvala oškodovane delavce in ti so ugotovili, da ima Tonček ukradeno obleko celo na sebi.
Tonček je moral ugrizniti v kislo jabolko, sleči obleko in jo vrniti lastnikom. Sam pa ie moral obleči raševino. katero ie šele nedavno bil slekel. Policija ga ie izročila sodišču. Tonček se bo zagovarjal zaradi vloma in tatvine ter zmerjanja uradne osebe, čeprav trdi, da je bil pijan kakor čep in da se ničesar ne spominja.
NOGAVICE ^ ŽIGOM
Postni čas v Beogradu
B^ozrad, sredi marca Konec je raijanja. zabav in maškarad. Bilo je mnogo balov ter sezone v prestolnici in vsi so bili izvrstno obiskani, od najeks kluzivnejših Aerokluba, Kola Srpskih sesta-ra, Cvijete Zuzorič do popularnega krompir bala in znane zabave čuburskih ciganov.
Vsekakor najlepši in najinteTesantnejši ie bil veliki kostimirani bal. ki ga je priredilo Kolo Srpskih Sestara. Vsi prostori Oficirskega doma so bili prepolni najodhčnejših gostov. Bila je to nad vse slikovita revija slovanskih kostumov, obenem pa tudi prikazovanje najoriginalnejših slovanskih plesov. Plesu je prisostvovala tudi naša kraljica s knezom Pavlom in kneginjo Olgo. Kraljica Marija in kneginja Olga so bile v narodnih nošah. Vse delegacije iz raznih Pokrajin najše zemlje, potem Rusinje, Poljakinje in Cehinje. vse v originalnih narodnih nočah so bile po velikem defileju predstavljene Nj. Vel. kraljici, ki se je živo in-teresirala za kostume. Obče dopadajenje je vzbudila delegacija iz Hrvatske, ki je tudi izvajala stari narodni hrvatski ples »Sva-tovec«, burno pozdravljena od vseh gostov. Zabavali so se in plesali do zore, mladina je prišla kljub svečanemu tonu na svoj račun. Seveda .ie bil tudi materialni uspeh zelo velik, tako da so vsi zadovoljni, i oni, ki so bal priredili, kakor oni, ki so ga pošetili.
Precej senzacije je bilo tudi ob priliki prireditve umetniškega društva »Cvijete Zuzorič »Noč v Holywoodu«, kjer so izbirali tudi lepotico, ki bi imela oditi med filmske zvezde. Ne vem samo, ali za stalno ali samo za to noč . . .
Vse te zabave so imele seveda še drug uspeh, oziroma posledice; srečne ali fatalne kakor se vzame. To so namreč številne poroke, ki so v velikem delu zaključki simpatij — ali pa proračunov s predpustnih zabav. Poslednje dni je v vseh zakristijah čakalo ogromno število mladih parov, ki so sklenili, da z vežejo svoje usode za vse življenje.
No. zdaj je vse minilo, ples in veselje. Pepel na grešne glave, kesanje. post . . .
Slovenci smo se dvakrat še posebej zabavali in ne slabo. V Beogradu nas je — pravijo — že okrog 6000, med njimi posebno mnogo služkinj in delavcev, a tudi veliko število uradnikov in precej obrtnikov. Reči se sme, da smo precej priljubljeni. Dobili smo reputacijo tudi kot dobri organizatorji ter nas v društvih, kjer sodelujemo, prav cenijo. Slovenski uradniki so si, ne dolgo temu, stekli važno socialno zaslugo. Takoj, ko se je tu centralizirala kontrola dohodkov državnih železnic, so ustanovili prvo uradniško menzo v prostorih Sa-veza nabavljalnih zadrug, ki ima že 400 članov. Dobro kosilo in večerja stane 15 Din dnevno, strežejo pa mariborska dekleta. Kuharica, gospa Tekavčeva iz Ljubljane, skrbi, da so naši in Srbi zadovoljni z njeno umetnostjo.
Ob nedeljah popoldne se z ladjo popelješ do Zeimuna, odkoder v pol ure prispeš v Franctal do Brašha »<Kjer bog roko ven moli«. Tu se zbirajo žejni beograjski Kranj, ci. Zdi se ti, da s' v Ježicah — povsod slovenska govorica in pesem. Ob poskočni domači godbi se zavriiš polko ali valček s »Totico« s širokimi krili. Moj prijatelj trdi, da jih ima vsaka oblečenih šest.
is. fjž.
grebškega «Hrvatskega Radi še«, ki hoče vzgajati hrvatski obrtniški naraščaj itd. — Prepričan sem, da uredništvo »Obzora« ne ve, kaj tiči za to »politiko« dr. Milohniča, — in da ne bo varalo sebe in naše javnosti, evo nekoliko pojasnil!
»Prosvjeta« je edino naše društvo iz predvojne dobe. Letos je obhajalo svojo 351etnico na oni žalostni način, kakor je bilo opisano v »Jutru« pred tremi tedni. Med vojno je živelo samo na papirju, a takoj po vojni so ga oživili nekateri tukajšnji obrtniki, trgovci in inteligenti. Med njimi je bilo celo nekaj Slovencev, ki so častno zastopani tudi v odboru in so sodelovali v tamburaškem zboru. »Prosvjeta« se je ves čas naslanjala na ostalo jugo-slovensko kolonijo. Udeleževala se je vseh ostalih prireditev drugih, po vojni nastalih društev, pa tudi takih, ki jih je prirejala kolonija pod pokroviteljstvom jugosloven-skega poslaništva. Na svetosavski zabavi je imela »Prosvjeta« svoj delež s tambu-raškim zborom, za kar je prejemala tudi svoj del čistega dohodka. »Slovenski Krožek« in »Prosvjeta« sta priredila celo skupaj en koncert v Češkem domu. Slovenci so se radi udeleževali vseh prireditev Pro-svjete. Bili so časi, ko bi brez Slovencev bile veselice prav klavrne. Število članov »Prosvjete« je namreč jako padlo. Na lanskem občnem zboru je tajnik v svojem poročilu povedal, da so imeli vsega samo 3S rednih članov s Slovenci vred.
Vsa leta po vojni je bil predsednik gospod Štefan Stanišak, izdelovalec dežnikov, ki ima na Dunaju dve prodajalni. Mnogo se je trudil, da je društvo lepo delovalo v idealni skupnosti z vso našo kolonijo. Jaz sem kot Slovenec poročal baš v »Obzoru« o vsaki prireditvi tega društva, kakor tudi o vsem preporodu gradi-ščanskih Hvatov.
To lepo delo »Prosvjete« v naši koloniji pa se je razdrlo, ko je Hrvatski Ra-diša kupil na Dunaju hiše za svoje obrtne učence. Prosvjetaši so želeli dobiti v tej hiši stalno streho, zato so sklenili s »Croaticum«, kakor se imenuje ta podružnica »Hrvatskega Radiše« na Dunaju, neko zvezo, ki je povzročila razkol. »Radiša« je namreč imenoval za svojega zaupnika nekega dr. Antona Milohniča, ki je tu baje že nad 30 let, a ga nikdar nismo videli na kaki naši prireditvi in tudi ni bil član nobenega društva. Že na naslednjem občnem zboru »Prosvjete« so Stanišaka vrgli in je bil za predsednika izvoljen dr. Mi-lohnič. Njegova prva naloga je bila, da je prekinil vsako zvezo z ostalo kolonijo in predvsem tudi z našim poslaništvom. »Prosvjeta« ni odtlej nikjer več zastopala, kadar Jugosloveni treh imen v tujini dokumentirajo svoj obstoj ali proslavljamo kak državni praznik. Pač pa so priredili »Ball der Kroaten in Wien« z nemškim programom, pred nemškim občinstvom, kakor smo poročali. Vsa tista prireditev je bila izrodek prav grde politike, ki je večina dunajskih Hrvatov ne odobrava. In zdaj pravi predsednik dr. Milohnič, da nekateri člani uganjajo politiko! To so tisti, ki nočejo njegove politike, ki obsojajo razkol v »Prosvjeti« in ki bi radi dalje delovali v bratski slogi z vso ostalo našo kolonijo na Dunaju. — Zdaj imata besedo »Obzor« in »Hrvatski Radiša«. — A. G.

Nafbcdgse, naftrafnejše. zato 13	najcenejše!
S|. učiteljem
ftt i#c«te#|fcatft
nudimo iz naše velike izbere pomladanske obleke, plašče, kompleje in površnike zelo poceni s plačilnimi olajšavami.
F. LUKIČ — STRITARJEVA ULICA.
„Prosvjeta" in „Croaticum" na Dunaju
Pojasnilo jugoslovenski javnosti na poročilo v лObzoru«
Na Dunaju, v marcu. »Obzor« je 4. t. m. prinesel v obliki brzojavke z Dunaja poročilce o pustni zabavi tukajšnje »Prosvjete« v Arcaden-Cafčju. Pravi, da je izzval pravo navdušenje operni pevec, mladi g. Ante Pjerotič iz Splita. »Jutro« je tega pevca že imenovalo v svojem dopisu o »plesu Hrvatov na Dunaju« in povedalo, zakaj Pjerotič ni pel na takratni akademiji, ko so sodelovali sami Nemci s čisto nemškim programom.
»Obzorovo« poročilo pravi potem, da je imel predsednik dr. Anton Milohnič kratek
govor, v katerem je naglaeal, da »Prosvjeta« nima nič opraviti s politiko, a kdor hoče politiko uganjati, naj kar izstopi. »Prosvjeta« da podpira »Croaticum« za-
Iz sodne dvorane
Dva mlada cigana
V zadnjem času so postali cigani pravcata nadloga prebivalstvu okoli Vrhnike in Borovnice ter vasem pod Krimom. Ciganke so kmeticam prerokovale srečo, a pri tem kradle. Tako ie neka ciganka posestni-ci Mariji Svete v Peklu pri Preser.iu ukradla 1700 Din. Ciganke in cigančki beračiio Po hišah, cigani pa barantajo. Sresko poglavarstvo za ljubljansko okolico je izdalo strog nalog orožnikom, naj ciganske tolpe preženo iz okoliša poglavarstva. Februarja se .ie z vso svojo ropotijo ,konji in vozovi u taborila v bližini malega naselja Jezero pod Krimom ciganska družina Horvat iz Brestovca pri Zlatarju na Hrvatskem. Cigani so postali prava nadloga prebivalstvu. Orožniška patrulja je 14. februarja letos pozvala cgane. da se odstranijo iz Jezera. Nastal je v ciganskem šotoru trušč, vrišč in krik.	i
Mlada cigana, ko oglje črnih las in tem-norjave polti: 32-Ietni Šandor in 30-letni Mate sta se upirala orožnikom ter začela vpiti:
Prehlad, inShi-enca, vratobol
so spremljevalci vremenskih sprememb spomladi. Komaj da naletiš na hišo, v kateri so vsi zdravi. Pravo
DIANA
francosko žganje
ne bo manjkalo v gospodinjstvu opreznega človeka, ker ne same-da mu je neobhodno potrebno za obrambo infekcije, temveč mu nudi tudi olajšanje, ko je bolezen že nastopila, osobito pri ublaže-vanju bolečin, pri izboljšanju in brzi upostavi zdravja. Kot sredstvo za izpiranje ust in grla prepreči francosko žganje širjenje bakterij, kot sredstvo za mazanje osvežuje organizem in ublažuje neznosne bolečine. Cena mali steklenici Din 10, sr -dn ji Din 26, veliki steklenici Din 52. Ako je v lekarni ali drogeriji ne dobite, pošljite 50 Din, pa dobite po pošti 5 malih steklenic od glavnega skladišča za Jugoslavijo:
JUGOFARMACIJA D. D.,
Zagreb.
—	Le primite naju. če imate korajžo. Ne bojimo se žandarjev!
Cigan Šandor je vihtel tudi svoj bič proti orožnikom. Patruljo sta tudi zmeriala in psovala. Skušala sta odgon s silo preprečiti.
Danes sta se cigana Šandor in Mate zagovarjala pred sodnikom-poedincem zaradi prestopka zoper državno oblast (§§ 31 in 127 kaz. zak.) in prestopka zoper ča-t (§ 302 kaz. zak.)
—	Molim, gospodine. nisem naredil ništa, ništa. je začel cigan Šandor svoj zagovor in Mate mu je pridno sekundiral.
—	Kai imate še povedati? je naposled sodnik vprašal.
—	Ništa, ništa.
—	Ukradla nista nič?
—	Ništa, gospodine! Siromaci smo.
—	Prosjačili stel
-r- Samo deca je prosila za komadič kruha! Siromaci!	_
In sodba se je glasila: Šandor in Mate se zaradi prestopka zoper državno oblast in prestopka zoper čast obsojata na 32 dni zapora in na 60 Din denarne kazni eventualno 1 dan zapora. Zapor se jima šteje od 14. februarja do 20. marca, tako da je kazen izrečena za přestáno.
—	Sta razumela sodbo? 32 dni zapora in prosta sta.
—	Lepo zahvalimo!
In cigana sta se sodniku globoko priklonila ter radostno zapustila dvorano.
Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shuj-šanju, bledici, obolelosti žlez, izpuščajih na koži, tvorih uravnava naravna »Franz Josefova« grenčica izborilo toli važno delovanje črevesa. Odlični možje zdravilstva so se prepričali, da celo najnežnejši otroci dobro preneso »Franz Josefovo« vodo. — »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Ob 4., 7. in 9. uri! Filmska opereta
Najlepši zvočni film sveta
RIO RITA
Z dežele naročene vstopnice se rezervirajo.
Predprodaja vstopnic od 10. ure dalje! Telefon 2124.
John Boles Bebe Daniels
pojeta arije, ki navdušujejo vsakega poslušalca!
ČCitni kine ШаИса
Vladimir Levstik:
Dva obiska pri Adolfu pl. Kappusu
Pred dvema letoma sem ga bil spoznal, nekega solnčnega junijskega dne, ko sva z njegovim sinom Vladimirjem lovila v Lipnici postrvi. Prišla sva bila z Otoč, čez Dobravo, p0 strmi stezi niz-dol v tihotno dolino, sredi katere miruje starodavna Kamna gorica, kakor bi sanjala o zgodbah minulih dni. Zlato popoldansko solnce je igralo na beže-čih valovih, dišava gozdov se je zlivala s svežim vonjem vode, duh se je kopal v blaženi tihoti kraja, ki ga je razvoj sodobnega prometa tako velikodušno prezrl kakor malokaterega na Slovenskem. Kolika sreča, če veš, da ne boš od nikoder začul žvižga lokomotive! Kolikšno zveličanje, da se smeš Po ljubljanskih političnih in kulturnih debatah poglobiti smrtrioresni razpravi o vseveljavnosti »marčeve rjavke«, o priporočljivosti »rdeče prelje«, o tem, ali bi kazalo navezati »sivega zmaja« ali ne!
In sredi teh pobožnih ribiških razgovorov se je z brega nenadoma pridružil glas — kako naj vam rečem — kakor bi modrijan posegel v spor dveh
abecedarjev. Še trenutek in Adolf pl. Kapus je stal pred nama. On, ki je lovil v teh kristalnih vodah že šestdeset let in delj, on, ki je še letošnjo zimo potegnil svojega poslednjega sulca na breg, me je pozdravil sredi svojega ribiškega kraljestva z vsem tistim toplim, a vendar otmenim dobrodušjem, ki ga imajo dobri stari gospodje, kadar sprejemajo gosta v svojem kraju, na svojih tleh...
Roka mladega človeka ti nikoli ne pove toliko kakor starčeva roka (če smem zapisati ,da je bil gospod Kapus star)! V oni je samo prisrčnost, a tu te prevzame vse namah: vedrina umirjenih misli, modrost izkušenj, slovesnost usod, zapomn jenih in doživi jenih, in vrhu vsega še neopredeljivi mik življenja, ki utriplje in snu/je že toliko let v tesnem dotiku s prirodo. Da, mislim, prav to je tisto. Bilo mi je, kakor da mi je podala tisto iskreno roko vsa zelena dolina, ves zamišljeni kamnogori-ški kraj.
Pa takrat nisem pazil na svoje dojme. Preden sem utegnil spet prijeti za pernico, sva že kramljala, in tako potem do večera, v somraku vso pot do Kamne gorice in tam, v starinski izbi njegove častitljive hiše še dolgo, dolgo v noč. Ze naprej so mi bili povedali,
da bom slišal istorij nič koliko; resnica je, da jih še nikoli v svojem življenju nisem slišal toliko kakor tisti večer, tisto noč in drugi dan, ko me je čil kakor mladenič vodil po brdih za Kamno gorico, s katerih se tako krasno ponuja razgled v Savsko dolino, vse tja do znožja Pustega gradu (saj poznate zgodbo Friderika Celjskega?).
Zakaj Adolf pl. Kapus je bil živa kronika svojega kraja, oh ne, vse dežele. Povedal mi je zgodovino Kamne gorice do najstarejših časov, slavo Kamno-goričanov, njihove pravde z Radovlji-čani, njihove smešne istorije o »K'op'-jih«. njih veselje in žalost v minulih dneh. Zakaj Kapusovo ime ie tesno zraščeno s prošlostjo Kamne gorice. Zgoraj, v veliki svetli sobi gospoda Kapusa sem videl listino, s katero je Leopoldus Primus povzdignil sodnika Kapusa v plemiški stan. Gospod Adolf ni bil brezčuten za to dejstvo; v urejenem svetu njegovega mišljenja je imelo svoj pomen kakor vse minule in minevajoče stvari, iz katerih gradi življenje dihajočo sedanjost. In če si pogledal njega in njegov dom ter poslušal njegov domači, a vendar izbrani razgovor, si resnično čutil, da tista z miniaturami okrašena listina ne leži zaman na njegovi mizi.
»Plemstvo v zavesti in plemstvo v dejstvu,« sem mislil sam pri sebi, ko sem hodil z njim in poslušal njegove zgodbe. »Boljše plemstvo od marsikoga, ki ga je gospod Adolf tituliral z gospodom baronom, z gospodom grofom in knežjo svetlostjo . . .«
Zakaj poznal jih je. teh »vonov« in »zujev«. da sam ni vedel koliko. Z njimi vsemi, kar jih je v njegovem življenju kdai prebivalo in gospodstvovalo tod okoli, je bil lovil, govoril in doživljal tiste sijajne lovske prigode, ki jih ni umel nihče tako pripovedovati kakor on. A bile so več od navadnih lovskih istorij; bile so doživljaji starega gent-lemena s prirojeno in pridobljeno družabno kulturo, ki je umel opazovati, tehtati, presojati in osvetljevati po svoje. Časih mi je bilo, kakor da nekdo čita poglavje iz zanimivih, izvrstno pisanih memoarjev — tako dozorele in prečiščene so bile zgodbe starega gospoda. Videti je bilo, da knjige niso zaman njegove drage prijateljice. In tudi pisal je: obširen, vesten dnevnik o vseh dogodkih svojega življenja in življenja okoli sebe . . .
A niegova velika ljubezen je bila pri-roda. Zdelo se ti je, da mu poteka pol življenja — in več! — v ponižnem žit-ju trav. cvetlic, ptičev in živali, na ka-
tere je spotoma vsak trenutek pazil, o katerih je časih kar zamaknjeno govoril. To jc bilo več od navadnega priro-doslovnega zanimanja; več od bistre inteligence izkušenega ribiča in lovca; bila je globoka navezanost duše, ki ie sredi naše puste, iztreznjene dobe verno pila iz studencev romantike. _ »Vidite,« mi je dejal, kažoč v zaraščeno globel na hribu, »tod doli lazim kadar grem sam na izprehod.«
»Po tem robidoviu?« sem se zavzel. »Kako pa morete, gospod Kapus ?«
»Z lovskim nožem si pot napravim'« In deska iskrica je srečno zažarela v njegovem pogledu.
»Poslednji Mohikanec!« sem hotel vzklikniti. Pa sem se premislil. Odkod pa naj dobri gospod Adolf ve. da hodi tudi moja duša v mokasinih na izlete?
In potem sem bil še enkrat pri njem. in spet sem poslušal istorije, drugo boli znamenito od druge. Ko sem se poslovil, mi je bilo srce težko ob misli, da jih bom vse spet pozabil, ker jih je toliko, da glava ne zmore prostora za vse. Namenil sem se, da pridem letos v Kamno gorico, za nekaj dni. s pernico. fotografskim aparatom in velikim nalivnim peresom: Lipnico oplenim za
SOADOHT
OEPO-3.KLO PFER-ZEMUN
Domače vesti
Pravkar je izšla nova številka
„Življenja in sveta"
Vsebina:
Čemu so gore na svetu. (Pogled v delavnico večnih velesil prirode — Dr. Jože Rus.) Nevarnosti za radiologe. Skrivnost grofice Barbare. (Povest) Zrakoplov v službi znanosti. (Dr. Fridtjof Nansen o znanstveni opremi svoje odprave na severni tečaj — s sliko.)
Muezinova smrt.
Brezžičništvo v živčnem sistemu.
(Novo odkritje.)
Nova prestolnica Indije (z dvema slikama.)
Z ekspresom iz New-Yorha v Spring-field (s štirimi slikami.) Lačen sem! (Povest.) Edison o bodočnosti civilizacije (s
sliko.)
Mravlje (Lairadio Heann - J. Bau-kart.)
Polom ameriškega velemesta (s sliko) Metamorioze.
Zadnja ladja in zadnja ljubezen (z
dvema slikama.) Žena mojega prijatelja. (Osip Dimov.) Severna zarja. Kdaj se poroči največ liudi.
»Življenje in svet« je edina slovenska tedenska revija in stane polletno (zaključena knjiga) Din 40.—, trimesečno Din 20.—, mesečno Din 8.—, posamezne številke samo Din 2.—. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5.
*	Kralj boter devetemu sh'.u. V Novi Topoli se je rodil kmetovalcu Omeru Kovače-viču deveti sin. Na prošnjo očeta za bo-irovstvo je 'kralj Aleksander ugodil želji ter določil funkoijonarja, ki ga bo zastopal pri krstu 30. t. m. Zastopniku kralja se pripravlja prisrčen sprejem.
*	Imenovanje v justiční službi. S kraljevim ukazom je na predlog ministra pravde imenovan za starešino okrajnega sodišča v Mokronogu Franio češ. sodnik istega sodišča.
*	Izpremembe v davčni službi. V davčni službi so premeščeni: davkar Josip Šter-benc od davčne uprave v Drinišu k davčni upravi v S upe tru; pomožni davkar Anton Žiža od davčne uprave v Delnicah k davčni upravi v Cabru in davkar Ent^e1-bcrt Gorišek od davčne uprave v Mlade-novcu k davčni upravi v Slatini.
*	Natečaj za sodnike. Predsedstvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani razpisuje natečaj za popolnitev izpraznjenega sodniškega mesta pri okrajnem sodišču v Gornji Radgoni. Prošnje, ki naj se vlože po službeni poti pri ministrstvu pravde, se smejo glasiti tudi za mesta, ki se izpraznijo na podstavi tega tečaja.
*	»Uradni list kraljevske banske uprave Dravske banovine« objavlja v 41. številki: zakon o zdravstvenih občinah, zakon o bolnicah, poslovnik glavnega sanitetnega sveta kraljevine Jugoslavije ter pravilnik o izvrševanju zakona o zaščiti avtorske pravice z dne 26. decembra 1929.
*	Sprejem v naše državljanstvo. V državljanstvo kraljevine Jugoslavije so sprejeti: Anton Ceh, služitelj pomorske vojne akademije v Dubrovniku, skupno z ženo in maloletnimi otroci; gospodinja Marija Ru-pska v Mirni Peči ter rudarski nadzornik Jakob Golob v Mežici skupno z ženo in maloletnimi otroci.
*	Uradni dan Sreskega gremija trgovcev v Celju za gornjegrajski srez bo v ponedeljek 24. t. m. od S. do 12. v Gornjem gradu v posebni sob; gostilne pri Veršniku in od 14. do 16. v Mozirju v posebni sobi hotela :>Pr; pošti«.
*	Telefonski promet s Francijo. Z odlokom gradbenega ministrstva se je odredilo da smejo kraji, ki so imeli dovoljene tele-
fonske razgovore s Parizom s 1. aprilom 1930. voditi razgovore z vsemi kraji v Franciji.
*	Deset let v obmejni učiteljski službi.
Šolska upaviteljica gospa Amalija Kavčičeva je proslavila te dni desetletnico svojega službovanja v šulincih, v mali obmejni va. sici v Prekmurju. Obgranična šola je postojanka za krepko narodno vzgojo poleg kulturne, da vzrase vzdolž meje močna, zavedna, obramba naši domovini. V tem pogledu deluje gospa upraviteljica z vso skrbjo in vnemo. Vzliu'biili so jo domačini in ona pravi, da je srečna med njimi. Že mnogo let enako uspešnega delovanja!
*	Razpisuje se mesto predstojnika pri pošti in telegrafu Bohinjska Bistrica (IV. r.) Prošnje naj se vlagajo do 31. t. m. na oblastno poštno in brzojavno upravo v Ljubljani.
*	Sprejem gojencev v brodarsko podčastniško šolo. V brodarsko podčastniško šolo v Šibeníku se sprejme dne 1. oktobra za gojence do 180 mladeničev iz civilnega prebivalstva in mornarjev iz stalnega kadra. Kandidati morajo biti naši državljani v starosti od 17. do 19. let (to pa ne velja za mornarje iz stalnega kadra), ki so dovršili najmanj štiri razrede ljudske šole ter so sposobni za službo v mornarici. Svoje-ročno pisane prošnje za sprejem se morajo poslati najkasneje do 1. septembra 1930. komandantu brodarske podčastniške šole v Šibeniku. Po dovršenem šolanju se uvrste absolventi brodarske podčastniške šole v šibeniku. Po dovršenem šolanju se uvrste absolventi brodairske podčastniške šole v posebne tečaje, kjer se bodo izobrazili po sposobnost; in pripravi za topničarje, tor-pediste, minerje, telegrafiste, brodarje, sig-nalisie itd. Če bi služili absolventi pri mornarici tudi preko obveznih službenih let, bodo nadaljevali pri njej svojo strokovno izobrazbo in po sposobnosti lahko dosežejo tudi ukazni čin. Interesente opozarjamo na razpis v 41. številki »Uradnega lista banske uprave Dravske banovine.«
*	Pogreb g. Adolfa Kapusa se je vršiil v sredo, 19. t. m. ob ogromni udeležbi. Da ga spremijo na njegov; zadnji poti, so prihiteli številni njegovi prijatelji in znanci od blizu in daleč. Zastopani so bi'lj vsi večji kraji Gorenjske, mnogo njegovih prijateljev pa je došlo celo iz Ljubljane. Oipazili smo med drugimi bivšega predsednika narodne vlade g. Jos. Pogačnika, generala v p. g. Ivana Tomšeta, pokojnikovega prijatelja še iz otroških let g. Aleksandra Tomana, sodnika iz Radovljice g. Stulerja, notarja g. Pegana, odvetnika g. dr. Trillerja, zdravnika g. dr. Vovesa, zastopnike Slovenskega lovskega društva ravnatelja g. Zupana in nadsvetnika g. Mladiča, predsednika Slovenskega ribarskega društva g. Rasto Pustoslemška, pisatelja g. Vladimirja Levstika, župana g. Pogačnika, g. Frana Pavlina, tovarnarja g. Focka, lekarnarja g. Šavnika, mnogo dam in nebroj drugega občinstva. Krsto so nosili domači gasilci, ob nji pa je stopala četa lovcev. Na čelu mrtvaškega sprevoda so stopali štirje svečeniki. Na grobu mu je zapel domači pevski zbor. Ko so krsto spustili v jamo, so lovci izpalili zadnjo salvo in v slovo mu je zadnjič zapel lovski rog.
*	Moravska banovina zadela glavni dobitek Vojne škode. Kakor javljajo iz Beograda, je Moravska banovina zadela glavni dobitek Vojne škode s srečko štev. 751, serija 2205, v znesku 1 milijona dinarjev.
*	Za poplavlience v Franciji. Centralna uprava Jugoslovenskega učiteljskega udru-ženia je za poplavljence v južni Franciji votira'a prispevek v znesku 3000 Din. Beograjska sekcija omenjenesra udruženia pa je v isto svrlic naklonila 2000 Din. Centralna uprava je pozvala vse krajevne uprave UJU v naši državi, da tudii one s svojimi
I
Gozdna semena
SAŠA STARE, Mengeš.
Zahtevajte cenik.
I
njene poslovi, Kamno gorico za njene lepote, gospoda Adolfa za njegove povesti . . .
In glej, res se peljem danes h gospodu Adolfu. Zgodaj je še. svetega Jožefa dan. marcev dež lije, lije, cesta je kakor blatna reka, brozga škropi meter visoko izpod avtomobila, narasla Lip-nica teče kalna in se razliva po travnikih, prav tam, koder smo tisto popoldne lovili postrvi. Težko je duši in ko se približamo Kamni gorici, nisem vesel.
»Pozabil sem!« mi bolestno šine v glavo. »Darilo za gospoda Kapusa sem pozabil . . .«
In mislim, kakšno darilo bi bil moral vzeti s seboj: šopek iz smrekovih vejic, vmes bršljan in namestu cvetlic naj bi bile povite, vse lepo navezane: marče-va rjavka. rdeča prelja, da ... in katere je še imel v časteh? . . .«
In k temu šopku črno svileno petljo. Zakaj gospoda Adolfa ni več. Nad njegovimi vrati visi črna zastava in on leži v svoji zgornji sobi, tam, kjer je spravljena listina s podpisom in pečatom Leopoldi Primi. Debele sveče gorijo okoli njega, ves s cvetjem je zasut, njegove sklenjene roke še vidim, v somraku mu izginja bledi obraz . . .
Kdo ga ni poznal in kdo ni prišel po
slovo? Dež lije že toliko dni, a vsa Gorenjska se je zvrstila ob njegovem znožju. In ko jih gledaš, te obraze, ne vidiš na nobenem tiste konvencijonal-ne pogrebne žalosti: vsi, vsi so ga izgubili, resnično izgubili.
Nenavadno mnogo je starih gospodov. General Tomše in naš starina -dobrovoljec Toman sta tudi prišla. Se-žeta si v roke: prijatelja izza mladosti se prvič spet vidita — tu, ob mrtvaškem odru skupnega tovariša svojih mladih let . . .
In zdaj ga spremljamo gor, vse črno ljudi, mimo Langusove hiše, po stopnicah, kvišku, vse više in više, kakor v nebesa, na pokopališče pri kamnogort-ški cerkvi, s katerega je tako lep razgled. Tovariši - lovci stojijo v špalirju, pevci pojo. častna salva raztrga volhki zrak, lovski rog še zaplaka ... In bilo je!
Bilo je. Oh, kako žalostno je vse to. A vendar, ko stopam doli po stopnicah, se mi mahoma zazdi, da takole ni hudo umreti. Da umreti prav za prav sploh ni hudo . . .
In vem: ko bom letos spet hodil ob Lipnici, bo v teh travah in cvetkah in vrbah še dihala modra duša gospoda Adolfa. V šumljanju valov se bo oglašala in me bo učila, kako naj vržem marčevo rjavko na pravi kraj.	I
ia potrebSSa« »&j«ee>ej* t drogerijafc
HANG, LIUBU AM A i«
КАЯ C CWoUram), MARIBOR CENIK GRATISSj
prispevki priskočijo na pomoč po grozni povodnH težko prizadetim krajem južne Franciie.
* Začetek poslovanja ladjedelnice v Kraljeviči. Jadranska ladjedelnica Yarrow & Co. v Kraljeviči je prošli torek pričela poslovati. Izvršila bo najprej nekoliko naročil vojne mornarice, potem pa bo pričela z grad'bo dveh novih ladij za Jadransko piovitbo. Pozneje se bodo izvršila naročila diru@iii držav.
*	Vidiranje izseljenskih potnih listov za Belgijo začasno ustavljeno. Belgijsko poslaništvo v Beogradu in belgijski konzulati v naši državi so, dokler ne dobe instrukcije svoje vlade, začasno ustavili vidiranje izseljenskih potnih listov za delo v Belgiji vsem, ki nimajo predhodnega dovoljenja belgijskega ministrstva. Interesenti se o tem obveščajo s pristavkom, nai do nadaljnjega ne prihajajo po vizume.
*	Mednarodni promet z nakaznicami, odkupnimi paketi in pisemskimi pošiljkami. Minister za zgradbe je odobril, da se s 1. aprilom t. 1. uvede mednarodna nakazniška in odkupna služba za pakete in pisemske pošiljke, in sicer za enkrat samo v prometu s francosko, nemško, avstrijsko in češkoslovaško državo. Za zdaj je dovoljen promet samo z navadnimi poštnim] nakaznicami. Brzojavne nakaznice niso dovoljene. Zgoraj naštete države smejo z e:io nakaznico poslati v našo državo največ 3000 Din. Iz naše države se smejo pošiljati nakaznice v valuti naslovne države, to je v Nemčijo v nemških markah, v Francijo v francoskih frankih, v Avstrijo v šilingih in v Češkoslovaško v čeških kronah, in sicer za vsako državo največ do 3000 Din z eno nakaznico. Predpisano izpolnjeno mednarodno nakaznico oražne barve mora predati pošiljatelj hkrati z odgovarjajočim zneskom v dinarjih. Nakazani znesek mora biti napisan v številkah in z besedami v francoskem jeziku. Nakazniške pristojbine se plačujejo po naslednji tarifi, do 100 Din 3 Din od 100—200 Din 3.50 Din, od 200— 300 Din 4 Din, od 300—400 Din 4.50 Din, od 400—500 Din 5 Din, potem pa za vsakih 100 Din ali del te vsote še po 50 par.
*	Letna skupščina Rdečega križa. Društvo Rdečega križa kraljevine Jugoslavije bo imelo v dneh 26., 27. in 28. aprila letos sejo glavnega odbora in svojo letno skupščino v Zagrebu.
*	Spominske značke za vsesokolskj zlet. Posebno umetniško razsodišče za ocenjevanje značk za vsesokolski zlet se je tc dni sešlo in presojalo predložene skice. Izmed prispelih sta bili dve ocenjeni kot najboljši, in sicer skica kandidata arhitekture Gri,gori ja Samojlova iz Beograda, za člansko značko ter skica Antona Severja, profesorja iz Ljubljane, za naraščajsko značko.
*	Smrtna kosa. V Ljubljani je unnrl g. Ivan Šetina, čevljarski mojster. Pogreb pokojnika bo 23. t. m. ob 15. iz mrtvaške veže splošne bolnice. Pokojniku blag spomin, žalujočim naše sožalje!
*	Huda nesreča železničarja. Z Zidanega mosta nam pišejo: V noči od torka na sredo je premikač Valentin Lemut opravlial svojo službo pr; premikanju vlakov. Pri zapemjanju vozov rnu je spodrsnilo, pri čemer je tako nesrečno omahnil, da mu ie zdrobilo laket leve roke. Ranjenca so prepeljali v celjsko bolnico, kjer mu bodo morali roko od laketa naprej amputirati. Ponesrečeni je znan dober igralec na diletant-skiih odrih.
*	Obledele obleke barva v različnih barvah in piisira tovarna Jos. Reich.
Iz Ljubljane
u— Računski sklepi mestne občine ljubljanske. V smislu § 53. občinskega reda za stolno mesto Ljubljano naznanja mestni magistrat, da so dogotovljeni sklepi mestne občine ljubljanske za leto 1929., in sicer: mestnega zaklada, 6% obligacijskega posojila, zaklada meščanske imovine, mestne klavnice, mestnega vodovoda, amortizačne-ga zaklada mestnega loterijskega posojila, mestne elektrarne, mestne plinarne, mestnega pogrebnega zavoda, mestne zastavljalnice, mestne priprege in mestnega ustanovnega zaklada. Sklepi so občanom 14 dni, to je od 20. t. m. do 3. aprila v prostorih mestnega knjigovodstva n- vc-o gled. Opazke, ki bi jih občani navedli o računskih sklepih, se bodo vzele v smislu do-določb gori citiranega § 53. pri pretresanju v premislek.
u— >Simba«. Najlepši film iz življenja eksotičnih živali bo predvajala ZKD danes v kinu Ideal pri predstavah ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. Film popisuje v velepoučnih in zanimivih slikah življenje levov, slonov, nosorogov, ceber, raznih opic in ptic v ne-prodirnih afriških pragozdovih. Tako lepega filma doslej še nismo gledali v Ljubljani, in ga zato na/topleje priporočamo tudi šolski mladini.
u— Koncertni pevci črnci nastopijo 26. t. m. v dvorani Uniona na samostojnem koncertu, na katerem bodo izvajali razne pesmi pa tudi šaljive pesmi. Črnci imajo krasne glasove in tipičen način prednaša-njf. Program, - katerim nastopajo po vseh velik;h mestih na kontinentu, je zelo pester. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
и— Iz gledališča. V soboto popoldne bo v drami dijaška predstava Raynaldovega »Groba neznanega vojaka«, zvečer pa bodo igrali »Utopljenca«. — Drevi bo v operi gostovanje (ob pol 20.) dunajskega baleta pod vodstvom Leontjeva. Gledališče je razen stojišč že razprodano. — Safranek -Kavičeva opera -Hasanaginica« se poje v ljubljanski operi v soboto, dne 22. t. m. za abonente reda D. Natančno zasedbo javimo jutri.
u— Izvrstna veseloigra »Ognjenik« na Šentjakobskem odru. V soboto 22. in v nedeljo 23. marca ob 20.15 se bo ponovila na Šentjakobskem odru velezabavna veseloigra »Ognjenik". Vsebina ie posneta iz modernih družinskih razmer, kjer je življenjskih eksplozij vse polno. Kdor se hoče imenitno zabavati, naj poseti predstavi. V glavnih vlogah Wrisclierieva, Petrovčič in Čuk. Vstopnice se dobe v trgovini gosp. Miloša Karničnika na Starem trgu.
u— Glasbena vzgoja mladine je važna kulturna zadeva. Hvale vredno goje glasbo, največ petje, naši profesorji glasbe na vseh šolah, mladina pa rada poseča pevske ure, sai itak rada poje in ljubi našo pesem. V tretjič že poklanja pevsko društvo -Ljubljanski Zvon« ves svoj koncertni program tudi mladini, v r.adi, da bo ta še rajši gojila našo pesem in da bo dala naraščaj slovenski n pevskim zborom. Pozivamo starše, naj pošljejo v nedeljo dopoldne ob pol 11. v »Union« svojo mladino. Koncert je zanjo povsem primeren. Vstop je dovoljen proti nakupu sporeda, ki stane 4 Din. Sporedi se dobe ponekod po šolah, drugače pa v Matični knjigarni ves dan v petek in soboto, v nedeljo pa od pel 10. do pol 11. dopoldne v Unionu pri koncertni blagajni.
u— Československá Obec v Lublani.
Jiráskův večer, ku poete velikého zesnulého Mistra, koná se v sobotu, dne 22. března t. r. o osmé hodině večerni v malé dvorane Kazina (Zvezda, I. poschodí). Jest povinnosti každého Čechoslováka, aby sc tohoto piet mho večera sučastnil.
u— Starši! Pošljite v nedeljo dopoldne ob pol 11. svojo mladino na koncert Ljubljanskega Zvona v Union. Sporedi po 4 Din se dobe po šolah in v Matični knjigarni na Kongresnem tgru.
u— Vstopnice za slavnostni koncert Ljubljanskega Zvona v ponedeljek zvečer v Unionu je še dovolj na razpolago. Pre-skrbite si jih že v predprodaji v Matični knjigarni.	_
DAMSKE PLAŠČE
največjo izbiro, posebno v cenejših kvalitetah. od Din 300.— naprej nudi F. I. Goričar, LJubljana, Sv. Petra cesta 29 Oglejte si izložbe!	4891
u— Predavanje iz kemijske vede. Danes ob 18. bo predaval v kemijski predavalnici realke, Vegova ulica 4., dr. inž. Ladislav Kline o strukturi cholesterina in žolčnih kislin. Predavanje dostopno vsakomur.
u— Osmi družabni večer Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani bo v sredo 26. t. m. ob pol 9. zvečer v prostorih restavracije »Zvezda«. V nadaljevanju cikla »Ljudska univerza za trgovske in obrtniške kroge« pride na vrsto predavanje o zanimivem predmetu, o rastlinski prehrani. Predavanje o tem predmetu je ljubeznivo prevzel direktor g. inž. Jakob Tunk. Gosp. predavatelj jc odličen strokovnjak in zasluži predavanje, ki si ga je izbral, posebno pozornost. Interesantní eksperimenti bodo spremljali predavanje. Po končanem predavanju bo pel Završanov kvartet, ki se je po svojem dovršenem petju vsem obiskovalcem družabnih večerov nenavadno priljubil, ter bo igral priljubljeni Merkurjev orkester. Gostje so dobro došli. Vstop
brezplačen.
u— Članom JNAD »Jadrana«. Danes ob 20. bo v društveni čitalnici članski sestanek, na katerem se bo razpravljalo o odnosu našega društva do SSLU. Za člane udeležba obvezna!
u— Društvo za raziskavanje jam ima svoj redni občni zbor 28. t. m. in ne 21., kakor je bilo pomotoma objavljeno, ob oo!
9. v balkonski dvorani ljubljanske univerze z običajnim dnevnim redom. Po občnem zboru bo predavanje g. Kocnanao hidro-girafskih študiiah na Loškem polju. Člani in prijatelji društva vljudno vabljeni.
u— Vodovodna cev ie počila sinoči na Marijinem trgu blizu frančiškanske cerkve. Nevarno mesto, kier dere voda te počene cevi in išče pod zemljo izhod», so ogradili ter postavili tjakaj čez noč svetiljko v svarilo vozilom zaradi nevarnosti, da se udere zemlja, ki jo izpodjeda deroča voda.
ц— Vlak mu je odrezal roko. Delavec Jože Hren iz Stare Cerkve pri Kočevju je na praznik godoval v veseli družbi. Zvečer se je vračal Hren domov po progi. Ker je bil precej vinjen, ni slišal pridrveti vlaka, ki vozi zvečer v Ljubljano. Nesrečnika je nenadoma pograbila lokomotiva in ga sunila s proge. Pred tem ga je lokomotiva parkrat zasukala in mu ie kolo odrezalo levo roko. Nezavestnega Hrena so našli delavci šele zjutraj, nakar je bil nemudoma prepeljan v splošno bolnico
u— Poskusen samomor. Včeraj okrog 5. zjutraj jc bila obveščena reševabn postal o poskusu samomora mlade služkinje v Trdinovi ulici 8. Rešilni voz je kmalu zatem odpeljal v bolnico 16 letno Jožico A ki je stopila v službo pri družini R. šele pred 8 dnevi. Mlada Jožica se službi ni mogla privaditi, zaradi česar je postajala vsak dan bolj žalostna. Predsnočnjiim je legla navidezno spat. nakar ie ponoči odprla pliin v nameri, da se zastrupi Okoli 5. je zasmrdelo po plinu tako močno, da so se domači zbudili in ugotovili, da je
Premiera ob 4., četrt na 7., pol 8. in 9.
Norma Talmadge
v velikem filmu ljubezni in lepote
JBui'iia itoě
Popolnoma novo!
Telefon 2730.	KINO »DVOR«
služkinja že nezavestna. Nesrečnica sc tudii v bolnici ni zavedla in je njeno stanje še vedno zelo nevarno.
u— Pebrisana tatica. V stanovanje Marije Buletinove na Gosposvetski cesti ie prišla te dni neka Julka A. in ;i natvcziia, da ji priskrbi dober zaslužek. Govorila je, da "bo dobila delo na dem, in sicer bo šivala razno perilo, kar bo dobro i:lučano. Buletinova je bila vsa vesela, nakar se je za nekai časa odstranila iz sobe. To priliko pa ie že izrabila Julka, ter ukradla e. neke omare 2 m nekega blaga. Takoj zatem э je popihala, ne da bi se poslovila. O.škodo-vauka je tatvino opazila šele pozneje in jo prijavila policiji, ki išče tatico.
u-— Premog sta kradla. Brezposelna delavca Valen к n Ž. ter Anton S. sta hodila predvčerajšnjim po Vodmatu in ponujala •raznim strankam v nakup premog. Spečaia sta "-a žc par vreč. nakar ju je na prijavo nekega moškega ustavil stražnik. Sprva sta se zagovarjala, da sta sinova nekega premogarja, pozneje pa sta se oba skesala in priznala, da sta premog kradla, izpovedala sta, da sta hodila krast ponoči na glavni kolodvor, odkoder sta spravljala premog v vrečah domov in ga naslednji dan prodajala. Oba neprevidna tatica sta bila izrečena sodišču.
u— Olepševalno društvo Glince bo imelo svoj redni letu; občni zbor v soboto 29. t. m. ob 8. zvečer v gostilni »Frigel« na Glincah.	4+'»
Iz Celja
e— Celjskim pevcem in pevkam! Pevo-vod-ja CPD je toliko okreval, da se redne pevske vaje vršijo že od drevi dalie. Koncert bo nepreklicno v maju.
e— Smrtna kosa. V Gosposk; ulici 16, je umrla 78 letna delavka Marija Ve tri hov a iz Celja.
e— Izgubljena listnica. Posestnik Anton Strnad iz Sevnice ob Savi je obvestil celjsko policijo, da je 14. t. m. dopoldne, ko se je nahajal po opravkih v Celju, nekje izgubil svojo precej obnošeno listnico, v kateri je imel okrog 400 Din gotovine.
e— Samomorilka Straškova umrla. Poročali smo že, da sta bili te dni pripeljani v celjsko bolnico 2 mladi samomorilki. Prva ie bila komaj 15 letna Frida Fidlerjeva, druga pa 25 letna Marija Straškova, rodom iz Št. Vida pri Planini. Fidlerjeva je še isti dan podlegla težkim poškodbam, dočim je Straškova umrla v bclnicj v torek
e— Tatvina Kolesa. Preteklo nedeljo popoldne je bilo ukradeno na dvorišču celjske javne bolnice v času obiska bolnikov izpred vhoda v bolniško poslopje, kjer je stalo prislonjcno ob zid, dobro ohranjeno moško kolo. Več obiskovalcev je videlo mlajšega kmečkega moškega, ki ie odpeljal kolo, toda bili so prepričani, da jc njegova last. Šele pozneje se je izkazali, da je neznan »kolesar« izrabil ug.'J'io priliko 1л odpeljal tuje kolo. Na praznik sv. Jožefa dopoldne pa je celjska tajna policija na podlagi opisa, ki so jj ga dale priče, aic-tirala 24 letnega Joška P. iz ccljske okolice. ki je prvotno sploh zanikal, da bi se ta dan nahajal v bolnici, pozneje pa je obisk v bolnici priznal, odločno pa še vedno zanika tatvino kolesa. Poklicane priče so ga spoznale kot tatu kolesa.
e— Nesramnost brez primere. Predvčerajšnjim je bilo več pasantov v gornjem delu Gosposke ulice deležnih nepričakovanega naliva. Nenadoma jim je priletel na glavo gost curek umazane vode. Zadeva je bila prijavljena policiji, ki je ugotovila krivca v osebi Ivana V.
Iz Maribora
a— Iz gledališča. Priljubljena opereta »Takrat v starih časih«, ki zelo ugaja zaradi svo.ie prisrčne muzike in nad vse zabavnega dejanja, se bo vprizorila v soboto, 22. t. m. kot ljudska predstava po zelo znižanih cenah. — V nedeljo popoldne ob 15. bo zelo efektna veseloigra »NTaš srospod župnik« z gospodom Danešem v naslovni vlogi: zvečer pa bo gostovala ga. Marta Re-povš-Radnianovičeva, članica zagrebškega gledališča kot Kitty v znani opereti »Orlov«.
a— Zanimivo obrtniško zborovanje. Na
Jožefovo se je vršil v Mariboru občni zbor Zadruge tesarjev za bivšo mariborsko oblast. Vršil se je v mariborskem dvoru. Zborovanju je predsedoval g. Franc Špes. st. Občni zbor je bil zelo slabo obiskan, večino pa so imeli tesarji iz ljutomerskega okrožja in Prekmurja. Ti so za predsernika pri volitvah izvolili g. Leopolda Pečarja iz Ljutomera, za podpredsednika pa Vekcsla-va Braťino iz Hrastja-Mote. Dve tretjin; ostalega odbora sta iz Ljutomera in Prekmurja. Sklenjeno je bilo, da se sedež zadruge, ki je bil dosedaj v Mariboru, premesti v Ljutomer. Kakor izvemo se bodo mariborski tesarji pritožili zlasti proti premestitvi zadružnega sedeža.
a— Občni zbor trgovskega gremija za okolico Mprjbor se bo vršil dne 23. t. m. ob 13. v Gambrinovi dvorani v Mariboru. Poleg običajnega dnevnega reda bo letos vršila tudi л olitev načelstva. Člani se vliudno vabiio. da se zborovanja polnoštevilno udeleže.
a— Slovo Frana Sticklerja od Maribora. Včeraj popoldne ob 2. se je s starega mestnega pokopališča v Sírossmayerjeví ulici razvil impozanten sprevod žalnih gostov skozi Aleksandrovo cesto na kolodvor, kamor so spremili pokojnega Franca Š. na nje-govi zadnji poti v domovino na Koroško Opremili so ga številni znane' in prileteli", korporativno pa se je pogreba udeležila ti'di mladina krčevinske šole z učiteljskim zborom na čelu. Pokojnik ie bil namreč
vse čase svojega bivanja v Mariboru velik dobrotnik šole v Krčevin*. V žalnem sprevodu je bilo tudi mnogo stanovskih tovarišev, gostilničarjev in kavamarjev, lovcev v lovskih krojih in s smrečjem za ktoouki ter mnogo drugega občinstva. Na kolodvoru se je od pokojnika poslovil tajnik Gos#!ničarske zadruge "g. Petelin, pevci so zapeli turobno žalostinko, nato pa je avto mestnega pogrebnega zavoda pokojnikovo truplo odpeljal v njegovo rojstno vas Sv. Martin pri Beljaku.
a— Smrtna kosa. V sanatoriju Petrovo selo je na Jožefovo zjutraj umrla služkinja Marija Cesarko, stara 19 let, v sploihii bolnici pa istega dne Tereza Žunko, žena posestnika v Radvanju. Stara je bila 59 let.
a— Za rodbine ponesrečencev »Dakse«. Mariborčani se zavedamo, da je naše trgovsko brodovje merilo našega gospodarskega in narodnega napredka. Zato globo" ko občutimo izgubo »Dakse« i» obžalujemo usodo ponesrečencev in njih rodbin. Uvedla se ie akcija za nabiranje prispevkov, kakor so to storili že v večini drugih mest širem države. Prispevki naj se pošiljajo v Pisarno bivšega ministra dr. Kukovca, Aleksandrova cesta 9.
a— Kurji tat pred okrožnim sodiščem. Včeraj dopoldne se je pred malim senatom zagovarjal suh in mršav možic, prava kurja smrt. Obtožen je bil, da je 13. januarja, ko so na trgu zahtevali, naj pove. kje je dobil kokoši, ki jih je prinesel v Maribor na prodaj, nagovarjal svojo svakinjo, prav tako suho, toda živahno in re-solutno žensko, naj pri oblasteh izpove, da mu je kokoši ona prodala. Toda svakinja za suhega Alojzija, ki je bil zaradi sličnih deliktov že večkrat kaznovan, ni posebno marala. Pri razpravi je trdovratno in celo škodoželjno zatrjevala, da kur ni kupil od nje. Suhi Alojzij je dejanje tajil, pa mu seveda vse skupaj ni nič pomagalo. Senat ga je obsodil na tri mesece in 14 dni težke ječe in na triletno izgubo časti in državljanskih pravic. Možakar se kazni ni uprl, temveč jo je mirno in pohlevno sprejel. Samo zaradi častnih pravic je bil malo v skrbeh, ker ni vedel, kaj to pomeni. Ko so mu povedali, da tri leta po prestani kazni ne bo smel voliti, se je nasmehnil rekoč: »Saj volitev itak ne bo kmalu«. Upati je, da bodo imele sedaj kure vsaj tri mesece mir pred njim.
Iz
Loke
šl— Nabiranje prispevkov. Iz trgovskih krogov smo prejeli: Poslednje čase se je udomačila navada, da prihajajo razni ljudje pobirat k nam podpore za razne institucije, ki sicer s škofjeloškim prebivalstvom niso prav nič v stiku. V kratkem času 14 dni so se zglasili pri škofjeloških trgovcih tuji nabiralci kar štirikrat. Trgovci nikoli niso odklanjali svoje podpore potrebnim institucijam, toda vsaka zadeva ima svoje meji.
Iz Kranja
r— Skavtsko predavanje. Triglavski steg skavtov v Kranju priredi v soboto 22. t. m. ob 18. v kinematografski dvorani »Talija r skioptično predavanje o Jamboree-ju, svetovnem skavtskem taborenju na Angleškem. Tega taborenja, ki se je vršilo lansko leto, se je udeležilo 50.000 skavtov. Predavanje bo pojasnjevalo 79 skioptičnih slik. Predaval bo g. Kunaver Pavel, starešina Dravske župe. Predavanje priporočamo zlasti staršem in vzgojiteljem mladine, da se seznanijo z življenjem te mlade organizacije. Vstopnina prosta.
Iz Kamnika
ka— Servirni tečaj. Zanimanje za tečaj je prav razveseljivo. Najbolj je pri srcu vsem udeležencem praktičen pouk servira-nja. Veselo jih je videti, kako si pripravljajo posodo in jo nosijo i mize na mizo. Vse pod strogim vodstvom g. Zupana iz Ljubljane. Predavanje g. dr. Tume iz Ljubljane o turistiki, spojeno s skioptičnimi slikami, je bilo lepo ebiskano. V petek od 7 — S. zvečer pa bo predaval g. dr. Ma-vricij Rus o higijeni.
ka— Vreme. Poslednje dni smo imeli zopet deževje, ki je zelo poslabšalo stanje cest. Zanimivo je, da je bila na Veliki planini smuka do torka prav idealna. V teku tedna je bilo več smučarjev dalj časa na Veliki planini, pregnal jih je šele dež. ki je pričel v planinah izpirati sneg.
ka— Popravek. V včerajšnjem »Jutru« je izostal med kamniškimi vestmi naslov, kar so si čitatelji gotovo že sami popravili.
Iz Novega mesta
n— Občni_ zbor gasilske župe se je vršil v nedeljo. Za načelnika župe je bil izvoljen g. Karel Jevšček, za namestnika namesto odstopivšega g. Fr. Reitza g. Win-diseher mL, za tajnika g. Fr. Avsec in za blagajnika g. Rozman.
Iz Trbovelj
t— Občinske zadeve. V ponedeljek je bila plenarna seja. Celokupni blagajniški in knjižni promet je bil v preteklem letu 84,506.799.04 Din. Proračunske postavke se niso prekoračile, pač pa je v nekaterih postavkah ostalo neizrabljenih Din 36.347.50. Znatno več dohodkov izkazujejo dohodki lastnega obdelovanja zemlje, razne takse, povrnjeni bolniški stroški ter naklade na pivo in žganje. Večjih manj-
Vremensko poročilo
meteorološkega zavoda v Ljubljani
Ж marca 1930. (Številke та označbo kraja pomeaijo: J. Sas opazovanja, 2. staEje barometra, 3. temperatura, 4. relativno vlago v %, 5. smer ю brzino vetra, 6. oblačnost l—10, 7. padavine v mm).
Ljubljana: 7. 749.1, 7, 75. WSW2, 5, dež 23.4. Maribor: 7, 746.9, 8, 75. SSW 10 6 dež' 12. Zagreb: 7. 749.7, 8, 75, WNW2. 9, dež! 20. Beograd: 7, 749.6, 1°, 35, NW14, 10 — Skopi je: 7, 755.0. 13, 55, NE2, 9, —. Split-7. 753.6, 8, 75, ENE2, 9, dež, 9.
Se nce vzhaja ob 6.5, zahaja ob 18.11, luna vzhaja ob 0.18, zahaja ob 8.32 — Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 11.4, najnižja 5.3. Najnižja temperatura: v Mariboru 7. v Zagrebu 8, v Beogradu 18, v Skopi ju 12, v Splitu 7.
Dunajska vremenska napoved га petek; Ponoči lahke padavine in padec tempera-ture, ki bo hitro minil. Podnevi spremenljivo zapaduo vreme.
dohodkov izkazujejo doklade na državne davke 46.273.43 Din in trošarina na vino 35.130.20 Din. Čisti dohodek znaša skupno 86-511 Din, skupni blagajniški preostanek koncem leta 1929. pa 122.859.26 Din. Letni obračun je bil odobren soglasno, soglasno se je vzelo na znanje tudi računsko poročilo in podelil absolutorii. Na dnevnem redu je bila tudi zgraditev nove klavnice. Razpravljalo se je o rentabilnosti klavnice na podlagi proračuna, ki sta ga sestavila gg. Pavlin in Krušič. Po tem proračunu bi znašali skupni dohodki iz klavnice 194.053 Din in skupni stroški vključno amortizacijo 192.000 Din, tako da bi znašal prebitek 2053 Din. Soglasno je bil sprejet predlog poročevalca g. Krušiča, da naj se najame posojilo v znesku 1 milijon Din. ki bi se obrestovalo in amortiziralo iz dohodkov klavnice in hladilnice. Obračun pogrebnega zavoda izkazuje 173.645 Din dohodkovni 153.500 Din stroškov; prebitek znaša torej 20.145 Din. Tudi to poročilo se soglasno odobri. V občinsko zvezo je bilo sprejetih 21 oseb, ozir. družin. Sklenjeno ;e bilo. da se razširi cestno razsvetljavo od pokopališča mimo meščanske šole do Urhovčeve loke.
t— Nesreča. Že večkrat smo se pritoževali čez brezobzirne kolesarske divjake, a izgleda, da vse skupaj ne pomaga. V ponedeljek je pri pod M iz Trbovelj na Vode 161etni Albin Bezják in ravno pred rudniškim konzumom povozil 6!etno rudarjevo hčerko, Ivanko Otorepec ter jo težko poškodoval na glavi. Prvo pomoč je nudil zdravnik g. dr Baumgarten. Divji kolesar je ovaden in upamo, da bo prejel za svoje divjanje primerno plačilo.
Iz Hrastnika
h— Riziko dela. Rudar Leopold Marko-vič, star šele 18 let si ie predvčerajšnjem zlomil pri delu nogo. Zaposlen je bil kot vozač na zasipu. Ko je peljal voziček gramoza, mu je isti skočil s tira, hip nato pa je pripeljal že drugi in umakniti se ni mogel več. Vozilo ga je zadelo v nogo in tako hudo, da se mu je od udarca zlomila kost nad kolenom. Ker je kostni lom zelo kompliciran, je bil ponesrečeni Markovič oddan v ljubljansko bolnico v zdravljenje.
Iz Laškega
1— Opozorilo lastnikom motornih vozil v srezu Laško. Pregled vseh motornih vozil v srezu Laško, ki je bil določen za 24. t. m., se preloži iz tehniških razlogov na 8. aprila ob isti uri in na istem kraju, kakor je bilo prvotno določeno.
I— Radijske abonente opozarjamo, da bo v petek 21. t. m. med radijskim koncertom od 21. do 22. propagandno predavanje o Gostilničarski pivovarni, d. d v Laškem. Oddajala bo predavanje radijska oddajna v Ljubljani.
Iz Braslovč
je pravi dogodek, je uspela nad vse pričakovanje tako, da so se čudili tujci, češ, nismo mislili, da je kaj takega v podeželskem malem mestu sploh mogoče.
Predstava sc je vršila dne 18. t. m. pred popolnoma zasedeno dvorano. Orkester, ki je bil začetkoma nekoliko nesigurcn, se je skoro znašel; isto smemo trditi tudi o nekaterih pevcih, vendar je bila začetna trema hitro premagana, in ko so se vsi, igralci in gledalci, ogreli, ni hotelo biti pri nekaterih učinkovitih prizorih konca odobravanja. Osobito moramo omeniti soliste: sestro dr. Stojanovo (Marica), ki je s svojim lepim, izšolanim glasom in smiselno igro briljirala ter žeia buren aplavz; brata Vilarja (Župan), ki je kot zaljubljenec, pevec in plesalec izzval salve smeha; s. R. Kukovec, ki mu je bila, pevski in plesal-ski v svojem elementu, rojena partnerica; br. Stoparja (Tasilo), ki je bil igralski na vrhuncu, plesal imenitno in bil tudi v pevskem oziru prav d<jber; potem br. Mikla tPopelescu), ki je svojo vlogo salonskega generala izvedel učinkovito ter v odkrito veselje hahljajoče sc publike; s. Reichova (Božena) je kreirala porcelana«*'- teto Tasila, br. Vargazon (Pcnižek) r postavil dovršeno in edinstveno vlogo .tega sluge na oder. Pozabiti ne smemo ciganke (s. Drvenik) z njenim sicer kratkim toda lepo izvedenim partom in druge manjše vloge, ki so bile vse v dobrih rokah. Zbor jc donel polno in ic v splošnem tudi igralski sodeloval s solisti. Zelo sta usjajala nastop deklic v začetku prvega dejanja in nastop tenis-igralk v začetku drugega. Daje bilo več točk treba ponoviti, se razume in zato se je predstava precej zavlekla; solistke, solisti in režiser so prejeli številne šopke, dirigent pa košarico naše ljutomerske kapljice.
Dramatski odsek Sokola je tako dostojno proslavil lOletnico svojega delovanja ter pripravil občinstvu prijetno presenečenje. Priporočamo vsem, ki še niso prisostvovali predstavi «Grofice Marice«, da si jo ogledajo v nedeljo, dne 23. t. m. ali na praznik, dne 25. t. m., obakrat s pričet-kom ob 3. popoldne. Vstopnice v trgovini Repič.
lj— Avtomobilska nezgoda. Ogel pred Obrtno banko, kjer se stikata glavni prometni žili našega mesta, jc za neoprezne vozače precej nevaren To ie preizkusil v torek 18. t. m. bivš; šofer Rantaša iz ljutomerske okolice Našel je v hotelu Za-vratnik znanca, šoferja nekega avtotaksija
iz Čakovca, in zahotelo se mu je, da poskusi na njegovem avtu svoje šofersko znanje. Zapeljal je v precejšnjem tempu proti omenjenem oglu. V istem času je pridrdral od ccrkve tovorni avto tvrdke Scsslcr, ki se je na ovinku še o pravem času ustavil. Rantaša pa tega ni mogel takoj storiti in tako se je avtotaksi zaletel v tovorni avto s prcccjšnjo silo; odtrgal mu je blatnik, sam pa si je poleg levega blatnika polomil svetiljko in stisnil hladilnik. Škode je okrog 7000 Din — za tako kratko poskusno vožnjo lepa cena. P»azen tega čaka Rantašo menda še sodna razprava.
Iz severnovzhodnega Prekmurja
V iDobrovniku je 7. t. m. umrla v starosti 80 let vdova Ernestina Freyer, ta^ča okrožnega zdravnika dr. Ignacija Kolleria v Do-brovniku. Naše sožalje!
Kraj. organizacija Rdečega križa v Do-brovniku je poslala na glavno letno skupščino oblastnega odbora RK 9. t. m. svojega delegata, ki ie prinesel nova navodila za razširjenje organizacije na okoliške občine, da se čim bolj razširi ta svetovna humanitarna organizacija v naših krajih.
Sreski šolski nadzornik g. Cepuder ie minuli teden inspiciral obmejne šole okrog Do-brovnika.
Nova posojilnica v Dobrovniku si je vzela v program, da čim preje izvede elektrifikacijo Dobrovnika. Tako dela nova posojilnica za dobrobit svojega kra.ia.
Občinski odbor v Dobrovniku je v svoj lanski proračun vstavi! znesek 10.0G0 Din za ustanovitev telefonske postaje v Dobrovniku. Ako bi sorazmerno prispevale tudi okoliške občine in čc bi tudi država izdatno podprla vel^važno akcijo na državni meii, ki ie Pomembna tudi iz strategičnih ozirov, bi zadeva lahko v kratkem bila ugodno rešena. Mcrodajnc činitelje pozivamo, da store vse potrebne korake.
Dne 12. t. m. se je vršilo v nekaterih krajih, tudi v Dobrovniku, licenciranje bikov in merjascev in so lepe živali dobile primerne nagrade. V našem okolišu imajo posestniki največ lepe živali simendclske pasme. Sploh tukajšnje prebivalstvo iako kultivira živinorejo in ima iz nje svoje glavne dohodke.
Tudi vinogradništvo se pri nas leno razvija. Zemlja je sposobna za to gospodarsko рапояо. Treba bo pa v večji meri gojiti žlahtne trte in pustiti šmarnico.
\ Ije o imovini tvrdke r,Pri Amerikaneue:, d. z o. z. v Celju in tvrdke »Dravat, tcvarna za vpegnjeno pohištvo, d. z o. z. v Zbelo-vem (ker je bila vsa masa razdeljena)
= Vozne olajšave za velcsejme v Ljubljani (od 29. maja do 9. junija), v Zagrebu (od 5. do 14. aprila) in v Osijeku (od 3. do 12. maja). Na temelju sejmske legitimacije kupljena cela vezna karta za potnvanje na velesejem, bo veljala kot brezplačna karla pri povratku (50% olajšava). Potovanje s sejnisko legitimacijo, ki jo je treba vsakokrat pri blagajni žigosati, v Ljubljano, je dovoljeno od 25. maja do 9. junija, iz Ljubljane od 29. maja do 13. junija; v Zagreb od 1. do 14. aprila, iz Zagreba od 5. do 18. aprila; у Cteijek od 30 aprila do 12. maja m iz Ocijeka cd 3. do 16. maja. Dovoljena je vožnja z vsemi vlaki, razen s Simplonom. Tudi razstavni predmeti se prevažajo z razstave brezplačno po pogojih železniške blagovne tarife.
GOSPODARSTVO
br— Samomor. V torek 18. t. m. popoldne so našli otroci v Brišnikovetn gozdu neznanega obešenca, ki je visel na skupaj zvezanih vrvicah od mreže za listje. Identiteto nesrečnika so kmalu ugotovili ljudje, ki so prihiteli v gozd. Bil je tukaj naokoli znani lesni nakupovalec tvrdKe Krž-man iz Kamnika pod imenom Vinko, doma iz okolice Ljutomera. Nesrečnik je bil kaj rad dobre volje. Namesto da bi dajal odgovor gospodarju za nespretno manipuliranje poverjenega mu denarja, je izvršil v obupu sam sodbo in kazen. Prenešcn je bil v tukajšnjo mrtvašnico.
br— Savinja je precej narasla zaradi pomladanskega dežja. Tega so veseli splavar-ji iz Gornje Savinjske doline, ker se jim je odprl letos tako zgodaj vir dohodkov! Že nekaj dni opazujemo kar cele kolone splavov, naloženih z deskami in drvmi. drčati po reki navzdol proti Celju in dalje proti jugu.
Iz Šoštanja
št— Napad na cesti. Ko se je v nedeljo 16. t. m. proti 19. uri vračal iz Šoštanja proti Topolšici pri lesni tvrdki Kunstel uslužbeni tesač 341etni Dolenc Andrej, ga je v bližini Žagarjve gostilne v Topolšici napadla gruča domačih fantov. Bežečega Dolenca je dohitel 19Ietni Globačnik iz Zavodnje ter ga s koncem hmeljevegi» droga pobil na tla. Zaradi silnega udarca po glavi je napadeni tesač obležal na mestu nezavesten. Ker ga na pomoč prihiteli sosedje le niso mogli spraviti k zavesti, so poslali po zdravnika v Šoštanj. Z avtom došli okrožni zdravnik dT. Korun je dognal, da je napadalec z drogom Dolencu prebil lobanjo, mu na glavi napravil 8 cm dolgo rano in da je zaradi močnega udarca prišlo do pretresa možganov. Šele po dolgem zdravnikovem prizadevanju je napadeni prišel k zavesti. Oddali so ga naslednjega dne v celjsko bolnico. Napadalec Globačnik bo za svoj zločin dajal odgovor pred sodiščem.
Iz Ptuja
j— Operetna predstava na ptujskem odru. Drevi bo gostovalo na našem odru mariborsko gledališče. Vpizorila se bo popularna Stolzova opereta »Takrat v starih časih«, ki se odlikuje po zelo melodijozni glasbi in zelo zabavnem ljubezenskem dejanju.
Iz Ljutomera
»Grofica Marica« v Ljutomeru
Ko se je pred meseci raznesel v Ljutomeru glas, da namerava Dramatični odsek vprizoriti opereto »Grofico Marico«, je ta vest izzvala pecejšnjo skepso in zmigava-nja z glavami. Neki so menili, da nimamo dovolj zanesljivih solistov, drugi so se bali za zbor. tretji pa za orkester. Kljub začetnemu pesimizmu so se začele vaje in se vlekle, programatično razdeljene, več mesecev. Intendant takorekoč je bil predsednik Dram. odseka br. dr. Stojan, ki ie tudi dal prvi podnet za vprizoritev sploh; režijo ie prevzel br. R. Ogrin, ki je z veščo roko in г okusom oskrbel igralsko stran predstave, zamislil lepo sceno in postavil na oder enoten ansambl; brez njega bi bila taka vnrizoritev sploh izključena. Orkester je vodil ljutomerski Orfej, brat Zacherl, z vervo in očitnim veseljem; sestavil ga je bii iz članov Glasbenega društva, ki je bilo obljubilo svoje sodelovanje, in nekaterih ljutomerskih nepoklicnih in poklicnih godbenikov. Pevsko stran sta cele mesece pilila s. Anica Herzog in br. Tvo Seršen: medtem ko je plese uvežbala s. Reli Kukovec.
In tako je končno prišlo do vprizoritve, kakršne Ljutomer še ne pomni. Drzno podjetje, o katerem so mnogi dvomili, se je popolnoma posrečilo. Igra, za naše kra-
Carinski režim na Reki
\ s red p se je vršila na Reki velika skupščina meščanov, na kateri je reški fašistični poslanec Bačič razložil pomen dekreta, po kalerem se na Reki z liburnijsko rivijero uvede svobodna cona. Novi režim ostr.ne zaenkrat v veljavi do 31. deicembra 1931 in ima torej svbodna cona začasni značaj. Po tem roku bo ta režim ali podal.jšan, ali spremenjen, ali pa ukinjen. V svobodni kvar-nerski coni se epraščajo carin vsi uvoženi predmeti, vendar ostane italijanski monopol na tobak, sol, vžigalice, cigaretni papir ter taksa na plin in elektriko. Prav tako ostane sanitarna kontrola za vse uvožene in izvožene proizvode in živino ter prepoved izvoza umetniških predmetov.
Trgovsko blago, uvoženo iz Italije v svobodno cono, se smarta kot izvoženo iz Ita. lije in je pri ponovnem uvozu v Italijo podvrženo carini. Reekspedicija v Italijo brez carinskih taks je omogočena le, če se blago pri uvozu v cono postavi v carinska skladišča, ki bodo na teritoriju cone pod stalnim carinskim nadzrstvom.
Posebne odredbe veljajo za industrijska •podjetja v svobodni coni, ki hočejo svoje proizvode izvažati v Italijo, če tako podjetje obdrži carinsko kontrolo, se smatra kot carinski teritorij. Na zahtevo podjetja se postavijo carinski organi, ki imajj nalogo nadzirati proizvode, ki se izvažajo v Ita. lijo. Za te proizvode, ki gredo v Italijo, mira podjetje plačati carino, ki bi odpadla v Italiji na porabljeni sirovine. Dekret vsebuje tudi ukrepe glede pobijanja iiliotap- j siva iz svobodne cene v Italijo in glede cb- ; mejnega prometa meid cono in Italijo.
= Opozorilo gostilničarjem, trgovcem, obrtnikom, vsem pridobitnim slojem in sploh vsem, ki se žele udeležit! subskripcijc delnic za Gostilni-čarsko pivovarno d. d. v Laškem. Pripravljalni odbor te«a za gospodarstvo izredno važnega Podjetja ie s svojim delom dospel tako daleč, da se je pričelo s podpisovanjem dclnic. Delnice bodo izdane v višini 500 Din ter se bodo glasile na ime lastnika. Du se bodo mogli udeležiti prcdsubskribeije tudi gospodarsko Šibkejši sloji, je pripravljalni odbor sklenil, da se morejo plačevati dc'niee trd: v obrokih in siecr v 20 enakih mesečni po 28 Din. V svrho lažjega poslovanja pri predsnbskribciji je zato ustanovljena ekspozitura pri tvrdki Reicher & Türk v Ljubljani, Prešernova uliea 46, da bedo mogli na ta način sutoskribenti iz Kranjskega, ki prihajajo tw opravkih v Ljubljano, obaviti ta posel gredoč. Predsubskribcija bo končana do SI. maj;* t. L, na kar bo sledila izdaja in dodelitev cieLT Opozarjamo vso javnost, da se predsubskribciie splošno udeleži, ker je podjetje, ki bo ustanovljeno, eminentně važnosti za naše narodno gospod ar sivo.	2S7 Potrdila o p lapaném davku. Z odlokom finančnega ministra D. P. br. 195.100 od 16. novembra 1929, je bilo odrejeno, da morajo naši državljani pri licitacijah predložiti potrdilo o plačanem davku za tekoče čelrtletie. Ker obstojajo pri izdajanju takih potrdil ležkeče. zlasti fpdaj, če še licitacija vrši v prvih dneh po dospelosti davka, finančni minister odredil, da se odredba tega odloka, po kateri je treba predložili potrdilo za tekoče troniesečje, razveljavi in da ima v tem pogledu veljati dalja odlok br. 10.354/1929, po katerem morajo davčni obvezanci. kadar predložijo potrdi].- o plačanih davkih, tekom prve pol-.vice četrtletja dokazati, da so plačali davke za preďiod-
BORZE
20. n; ar ca.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet neobičajno velik, z!as,ti v devizah Trst, Dunaj, Berlin, Praga in Amsterdam. Tečaji so deloma za malenkost popustili, !e devizi Trst in Dunaj sta se nekoliko dvignili. Med efekti je bilo investicijsko po-ojilo zaključeno po 86.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda obdržala včerajšnje tečaje ter se je za kaso in za marc trgovala po 415; 7 cdst. Blairovo posojilo pa je bilo zaključeno po 85. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki v Praštedioni p<j S60, v Narodni p-o 8630, v Jugo-banki po SS do &S.50, v Kreditni po 101 in v Obrtni po 36. Med industrijskimi vrednotami pa je prišlo do prometa Ie v Dubrovački po 430.
Devize in valute.
Ljubljana. Amsterd. 22.68 — 22.74 (22-71), Berlin 13.495-1.3.525 (13.51), Bruselj 7ČS937, Budimpešta 9.S95. Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 796.31—799.21 (797.81), London 274.96— 275.76 (275.36), Ncwyork 56.53, Pariz 220.54— 222.54 (221.54), Praga 167.39—16S.19 (167.79), Trst 295.44—297.44 (296.44).
Zagreb. Pariz 220.54 — 222.54, London 274.96 — 275.76, Newvork ček 56.43—56.63, B-uselj 789.37, Milni 295.328—297.328, Amsterdam 22.68 — 22.80, Berlin 13.4050 di 13.5250, Dunaj 796.31 _ 799.31, Curiii 1094.t do 1097.4.. Praga 167.39 _ 16S.19, Budimpešta 987.94 — 990.94.
Curih. Zagreb 9.1275, Pariz 20.2!, L011-dn 25.1275, Newyork 516.ro, Bruselj 72, Milan 27.05, Madrid 64.60, Amsterdam 207.25, Berlin 123.26, Dunaj 72.825, Ргага 15.31, Varšava 57-95, Budimpešta 90.30.' Bukarešta 3.07, Sofija 3.745.
Efekti.
Ljubljana. Investicijsko 86 zaključek. 8% Blair 96 blago, 7% Blair 86 blago, Celjska I7O denar. Ljubljanska kreditni 125 denar. Kreditni zavoď 160 denar, Pra-štediona 850 den.. Strojne 75 den., Vevče 132 den.. Ruše 250 — 260.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 415—416, kasa- 415—415.50, za aprM 415.50—117, za dccember 421—424, investicijsko S4.75—S5.50. agrarne 51—52, S odst. Blair 94.75 do 95.375. 7 odst. Blair S4.75—S5.25; bančne vrednote: Praštedi-ona 855—S60. Union 168 deri., Jugo 88—89, Ljuiblj. kreditna 125—130, Nar-odna 8590—8630, Srpska 165 de.n., Zemaljška 137 do 13S, Kreditna 101 — 105. Obrtna 36—37; industrijske vrednote: Nar. š uros k a 40 b!., Gurman 190 do 200. Slaveks 75 b!., S!avon:ja 200 den., Drava 267—305. Sečerana 370—380, Brod vagon 105—110, Trbovlje 462.50—465.
Blagovna tržišča
no četrtletje in kadar prrdložijo potrdilo v drugi polovici četrtletja, da so plačali davke za tekoče četrtletje.
Tudi v januarju rekordna produkcija premoga v Sloveniji
Kakor znano, je v marcu nastopil ' recej-šen zastoj v premogovni produkciji, ki je v = Nadaljnje naraščanje likvidnosti na ev-glavnem sezonskega izvora in so bili pre.. : rop«kih denarnih tržiščih. Pred 14 dnevi so. mogovniki prisiljeni skrčili obratovanje. Iz i kakor znano, vodilne novčanične bank" v pravkar sestavljene produkcijske statistike j Evropi in Ameriki ponovno znižale disko,il-7а januar pa je razvidno, da je biLa še v tem ; na stopnje; ed tedaj pa se fe likvidnost na mesecu nakopana v slovenskih premogov- j svefov.iih denarnih tržiščih še povečala. V nikih rekordna količina premoga. V januar- i Londonu je zadnje dni privatna dlskontna ju je znašala produkcija premogovnikov v j stopnja padla že na iy,% in ni izključeno, dravski banovini 208.454 (on napram 201 ti- i da bo Bank of England sedanjo oficijelno
soč 576 tonam v decembru, 207.673 tonam ' .........
v novembru in 204.882 tonam v oktobru (lani v januarju je znašala produkcija 202 tisoč 269 ton).
Pri oddaji pa je ž?, videti nazadovanje po- | obrestna mera za bančne akc rabe. Tekom januarja je bilo oddanih železnicam 89.806 ton. brodaretvu 400 to.;, industriji 52.685 ton (cd tega v dravski banovini 31.720 ton), za hišno porabo 8806 ton, ostalim strankam 13.279 loa in v inozemstvo 3423 ton, skupaj 168 399 len. Če prištejemo še lastno rorefoo (10.526 ton) in d?nutate osobja (3770 ton), tedai vidimo, da jp bilo vsega oddano !p 182.695 ton in je bila pro dukciia za 25.759 ton večja nego oddaja. Za to količino bi se morale lorej povečati zaloge, vendar pa je bilo od zalog odpisanih 24 043 ton (uničenega in tekom leta na skladiščih propadlega premoga), tako da so se zaloge povečale le od 61.187 na (52.903 tone.
Povprečno število zaposlenih delavrev sc je v tem mesecu še povečal» zi 53 na 10.761 (nadnie je bilo plačanih 291.805). v ostalem p:i je bilo zaposlenih 265 uradnikov in 253 paznikov.
= Anketa o povišani» železniških tarif za premog, drva in gradbeni materi.ial. V sredo se je vršila v zagrebški Zbornici za TOI anketa o spremembi sezonskega 20% povišanja tarif za premo?, drva in gradbeni ma-terijal v stalno povišwie. Ankete se je poleg številnih litovskih. industrijskih' in obrtnih udruženj udeležil v imenu Zbornice za TOI v Ljubljani tajnik цовр. Ivan Moho-rič. Referat o tem vprašaniu je podal tajnik zagrebške zbornice dr Karmnnski. nakar se je razvila živahna debita. Zbornica bo po ski epu ankete predložila prometnemu ministrstvu v imenu gospodarskih organizacij predstavko. v kateri so iznegeni vsi važni momenti, zlasti pa zahteva, da se zaslišijo gospodarski krogi in tarifni odbor.
i aa oo Bank ot bngland sedanjo oficijelno j dbkentno stopnjo cd 4% dalje znižala Tudi I v Nemčiji se računa s skorajšnjim ponov-j nim znižanjem diskota od Ъ\<. na 5% in v Avstriji od 6 Ц na 6%. V Nevworku je , obrestna mera za bančne akcepte padla na : 3%, dnevni denar pa stane 2lú%, najlikvid-I nejsi pa ie pariški denarni trs. kjer znaša 1 privatna diskontu a stopnja 2 % %.
= Občni zbor kuncerejoev. Dno 16. t. m. se je vršil II. bčni zbor odseka za rejo kuncev Kmeli'ske družbe v Ljubliani. katerega ее je udeležilo 49 od skupnih 172 članov. Zborovanje je vodil predsednik gos o. Iluda-! les. ki ie pozdravil zastopnika Kmetijske družbe nn d svetnika gosp. Rohrmann. Sledilo je tajniško poročijo, pri čemer se ie razvila debata o cenah kuncev. Občni zbor je za tek. leto določil cene posameznim pasmam. ki veliajo le za članstvo i-i bodo objavljene v »KmetovalcuBlaeajna izkazuje 1652 Din dohodkov in 1053 Din izdatkov. Za tekoče leto .ie biia določena članarina v višini 30 Din, 10 Din si pridrži odsek. 20 Din pa plača družbi za glasilo. Člani Kmetijske družbe rlačajo samo 10 Din članarine. Razpravljalo se je še o poeebni prilogi »Kmetovalcunakar so bili izvoljeni v odbor gg.: Hudales, dr. Jenko. dr. Dular, Kre. gar, Lenardič. Kuhar, Mejač, Majhen, Plev-čak in Inkret. H koncu je gosp. načelnik priporočal, da se članstvo korporativno udeleži letošnje II. razs'ave.
—	Spremembe statuta beograjske borze le odobril trgovinski minister in so stopile že v ve. Pavo. Spremembe se nanašajo predvsem na lvirzno razsodišče.
= Druga ofertna licitaciia za prevzem srradbe paviljona tuberkulozno deeo v Topolščiei se bo vršila 29 t. m. pri sre-«kem načeletvu v Celju.
—	Odpravljen ie konkurz o imovini Friderika Vodenikn. trgovca v Slovenigr.idcu (ker se jo sklenila prisilna poravnava), da-
Les
-b Ljubljanska borza (20. t. 111.) Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bile 6 vagonov, I n sicer 2 vagona hrastovih plohov, 2 vagona oglja, 1 vagon hrastovih poJuic in
1	vagon letev. _ Mlačna tendenca traja dalje. Velik izvoz ruskega lesa. predvsem rezanega in pragov, rn ostal brez vpliva tudi na naš trg, kar se vidi zlasti v lein, da se Nizozemska, Belgija in Nemčija Mos ne zanimajo za naše pragove. Tudi v drugem lesu, mehkem in trdem, se lesno tržišče ni spremenilo. Naše večji lesni producenti so omejili produkcijo. Kljub padcu cen tudi pri nakujiu okroglega lesa ni poseb/iega zanimanja. Produccnti se glede na slabo situacijo in nizke cene rezanemu lesu nočejo zalagati.
Na borzi je bilo danes povpraševanje za 5 vagonov podmernih desk (29 nun, smreka, jelka), za 10 vagonov desk (III., 19 mm. smreka, jelka), za več vagonov remeljnov (34 /68. 38/78, 58 58. 68/68,' 7878), za ť vagon jelevih letvic (12.-24 mm, 4 111 Jtlž., vezanih v svežnje), za več vagonov ostrorobih letev (24/48 mm, 2 m dolž.) in za bukove okroglice (suhe, З.7 cm premera). Nudi se 5—6 vagonov smrekovih plohov. 5 vagonov rezane smrekovine (III.. 12 — öS mm), ca
2	vagona borovine (I., II.. III., 24—5-S mm) in rezana jelovina v raznih dimenzijah.
Žito.
+ Žitni trg (20. t. 111.) Na zunanjih tržiščih je tendenca prilično čvrsta. V Chicagu se je včeraj zlasti koruza okrepila za marc na 81 in eno osni in ko centa, dočim je še pred dnevi notirala 75—76 centov. Tudi v Budimpešti je razpoloženje prijazno. Pri nas so pričeli zadrževati blago in pšenice ni dobiti izpod 200 _ 205 Din. 79/80 kg težka pšenica pa stane celo 210 Din. Znatno se je okrepila koruza in se je danes za promptno blago nudilo že 95 Din.
4- Ljubljanska borza (20. t. m.) Tendenca za žito čvrsta. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov. postaja, mlevska tarifi, plač. 30 dni): baška. 80 kg po 252.5—255.5. 7S k* po 247.5 — 250, 77 kg po 242.5 — 245; ržT baška, 72/73 kg po 195 — 197.5; koruza: času primerno suha po 14J.5 — 150. za april po 152.5 — 155; ječmen: baški, 63/64 kg po 167.5 — 170; oves: baški, navadna voznina po 195 — 197.5; moka: „Og/, fco Ljubljana, plač. po prejemu po 40ö -- 410.
+ Novosadska blagovna borza (10. t. m.) Tendenca nespremenjena: promet 222 vag. Pšenica: baška. 77 kg 187.5 — 192.5: 78 kg 190 - 195; gorniebaška in gornjebanaška" 78 kg 190 — 195: banaška. Tisa. slep 195 do 200; sremska, 77 kg ISO _ 185. Ječmen: baski in sremski 110 — 115. Koruza: baška in sremska 87.5 — 92.5; za april 92.5 do iß- za mai 95 — 97.5; banaška 80 do 85. Moka: baška :>00- 325 — 335; »2< 285 — 295; »5« 230 - 240: H5r 172.5-177.5; »7" 130 - 135: »8* 90 - 95.
b Bu.limpeštanska terminska borz« (20. t. m.) Tendenca prijazna, promet srednji. Pšenica: za marc — (obračunski tečaj 19.90), za maj 20.^4 — 2035 (20.40), za oktober 19.99 — 20 (20); rž: za marc — (11), za maj 11.53 — 11.55 (11.50): koruza: za maj 11.68 — 11.70 (11.70), za julij 11.90 — 11.91 (12), tranzitna za maj 10.86 — 10.88 (10.90).
/
KARTOTEČNO
KNJIGOVODSTVO
Rolníku
je treba, da se dobro hrani s kako krepilno hrano, ki vidno jači. Taka hrana je
OVOMAlT|jME
ki ima prijeten okus in se lahko prebavlja. Ovomaltine v kratkem času okrepi bolnike in rekonva-lescente
Iz življenja in sveta
gati manj nego 30.000 besed. Vsak tekmovalec bo imel svojega manažerja, ki mu bo dana naloga, da mu bo pripravljal jedi, da ga bo masiral in da bo tudi drugače skrbel za duševno in telesno čilosit svojega varovanca med tekmo. Zmagovalec prejme nagrado 2000 dolarjev, razen tega mu bodo izdali v tem času »ustvarjeno« delo v ogromni nakladi 100.000 izvodov, za kar mu bodo honorar plačali v naprej Tekma se bo vršila javno in vsakdo si jo pojde lahko ogledati za ceno majhne vstopnine.
? Ste bili kam povabljeni ?
Amundsenov spomenik
Norveška kolonija v S. Frančišku je postavila spomenik narodnemu junaku Roaldu Amundsenu. V ozadju stoji model ladje »Gjoa«, na kateri je Amundsen potoval po severnih krajih, v ospredju pa je njegov profil iz brona, pritrjen na kamenito ploščo.
Moderna znanost je prodrla tudi v globine morja, kjer opazuje življenje in vrvenie nenavadno bohotnega in bujnega živalstva in rastlinstva. Za človeka. ki prvič gleda skozi debelo sipo, s katero je opazovališče oddeljeno od morske vode, je vsaka malenkost pravi čudež, tako da ga strmenje ne mine, pa nai opazuje en sam predmet celo uro. Zazdelo se mu bo, da gleda v začaran vrt, kjer se vse rastline gibljejo, med njimi pa plavajo lepe ribice m grde neznane pošasti. V vseh barvah se svetiio živali in rastline, toda krasoto kazi okruten boj za obstanek, neprestano zalezovanje plena in beg pred močneišim sovražnikom.
Med pritlikavimi palmami ždi prekrasna morska roža iarko zelene ah rjavkaste barve, ki pa takoj iz vseh svojih delov brizgne strupeno tekočino. brž ko se ji približa kaj živega. Riba, ki io je zadeia pekoča tekočina, je takoi omamljena ali celo mrtva ter pade na tla in služi v hrano prekrasni roži. Ne daleč od nje opazi gledalec sipo, ki ima obliko podolgastega balončka in ie tudi prosojna. Z lahkoto se premika po vodi in z velikimi očmi išče plena. V tem ie v nje bližino priplavala ko-botnica. gnusno morsko čudovišče, kakor kup zamotanih črev, z nekako vrečo mesto života in z velikimi, bulječimi očmi. V sredi njenih tipalk, ki se večno gibljejo, ie opaziti dve čeljusti, s katerimi pošast z lahkoto drobi ujete školjke. Zdrobljeno maso potem s svo-io strupeno slino oštrea. nakar posesa meso s svojimi sesalkami. Ako jo natančno opazuieš, boš spoznal, da obstoji žival prav za prav le iz ogromnega nenasitnega gobca.
Pred naš:mi očmi se pojavljajo ribe druga za drugo. Nekatere imajo debele otekle ustnice, druge zlobno vrte svoje oči, tretje pa obračajo nase pozornost zavoljo izredno živih barv. kakor da jih je poslikal razposajen deček. Po samem dnu se kakor kače plazijo morske jegulje in za plenom se jih izpod skale zažene pet, da nehote v prirojenem strahu pred kačami odstopiš korak od šipe. Najstrašnejši morski ropar pa leži mirno pokopan v blatu, iz katerega prežeče gledajo samo njegove oči in njegova hrbtna kost, na kateri vihrajo majhne zastavice; tudi na čeljustih je vse polno teh migljajočih cunji c. Komaj pa se tem zastavicam približa par radovednih ribic, že se odpre •žrelo, bliskoma plane ropar za njimi in v naslednjem hipu jih že zmelje med svojimi ostrimi zobmi. Nič manj hud razbojnik ni skat, ki mu iz hrbta štrle
strupene bodice, ali električni skat, ki. svoje žrtve omamlja s sunki iz električne naprave v lastnem telesu.
Zvito opravlja svoj razbojniški posel rak - samotar; ima čisto mehak život, da mu je nevarna vsaka manjša živali-ca. zato si poišče pripravno prazno polžio lupino, kamor skrije svoj občutljivi zadek. Iz hiše mole samo njegove roparske klešče. Da pa je bolj varen, si natovori na lupino morsko rožo in jo prevaža po dnu. Kadar se jima približa sovražnik, ga roža usmrti ali omami s svojim strupom, nakar ima rak obilno pojedino. To sožitje se nadaljuje tudi, kadar postane raku hiša premajhna in si mora poiskati prostornejšo. Previdno odstriže s svojimi kleščami rožo in jo prenese na svojo novo trdnjavo. Čudno je pri tem. da roža raka ne smatra za sovražnika, kakor da bi vedela, kake ugodnosti ji nudi vožnja po morskem dnu.
Vse drvi za plenom in porablja kolikor mogoče rafnirane zvijače, samo morski konjiček plava kot nedolžna ži-valica med razbojniki in miga s svojim zakrivlienim repkom. Nikomur ne dela zla in čudo: tudi njega ne zasleduje nihče. Med parjenjem se spleteta s samico v len parček, ko pa samica leže jajčeca. jih samec skrbno spravi v vrečico na trebuhu, k;er leže toliko časa,_ dokler se ne izvale drobni in majčkeni konjički. Komaj začuti, da so se mladički že izvalili, nagne glavico in izpusti vse one. ki že zna:o plavati, ostale pa zopet skrbno žanre. Na ťsoče teh živalic mrgoli pred š;po in zdi se. da te edine ne poznajo sovraštva, bojazni in nasilne smrti . . . _
Poezija na brzo roko
Kakor znano so pesniki ljudje, ki skrivajo svoj odpor proti delu za takšnimi izgovori, kakršen je n. pr. izgovor o nedostajanju razpoloženja ali o pomanjkanju inspiracije. Ameriški založniki, ki so pa vsi prežeti z elekt. brzino naše dobe, so se končno odločili, da bodo takšne izgovore onemogočili enkrat za vselej. Priredili bodo veliko tekmo v pesnikovanju, ki se bo izvršila po istih principih kakor kakšna tekma med športniki ali lepotnimi kraljicami. Šlo bo za rekord, kdo bo sposoben v najkrajšem času spraviti na papir nai-več pesniških misli in sicer zares pesniških. Vsak udeleženec prejme kup papirja in pisalni stroj, nato bo moral pod strogim nadzorstvom v teku treh dni in treh noči spisati nov roman ali vsaj novelo, ki pa ne bo smela obse-
če ne, pridite k nam, da Vas razveselimo s prekrasno izbiro pomladnih novosti za površnike in damske plašče. Uživajte življenje v elegantnih naših ulstrih, ranglanih in trenchcoatih. Razveselili Vas bomo še posebej z izredno nizko ceno.
Drago Schwab, Ljubljana
Govoreča knjiga
Ali nas bodo po govorečem filmu presenetili še z govorečo knjigo? Kakor poročajo iz Amerike, so jo že izumili in so tudi že založnike povabili na prve poskuse, ki naj bi jim dokazali dovršenost novega izuma. Ta govoreča knjiga ni prav za prav nič drugega nego dolg govoreči film, ki ga je mogoče odvijati s poljubno brzino. Za kratkovidne ljudi bo to izvrstno darilo — za sedaj pa seveda tudi precej drago. Če se bo kdaj pocenilo, tedaj bo povzročilo v človeškem življenju večji prevrat nego svoječasno izum tiskarske umetnosti. Pisava, najsilnejša iznajdba človeškega duha. postane bolj ali manj nepotrebna, optiki bodo delali slabše kupčije, a šolskim otrokom ne bo več treba, da bi se pretirano mučili s pravopisnimi pravili.
K smrti španskega diktatorja
Primo de Rivera s svojo soprogo. Diktator je moral odstopiti šele pred nekoliko tedni, nakar se je napotil v Pariz na zdravljenje. Nenadoma pa se mu je bolezen poslabšala, da ni bilo več rešitve.
Denar ne smrdi
Ko je uvedel cesar Vespaziian davek na stranišča, je izrekel znamenite besede »Non olet« (denar ne smrdi). Te besede označujejo celo stališče, ki se je ohranilo nepotvorjeno do današnjih dni, samo da ga ne izpovedujejo vedno tako očitno, kakor so to storili pred kratkim chicaški mestni očetje. Chicago je, kakor znano, na glasu kot največje središče vseh mogočih zločincev in zlasti tihotapci alkoholnih pijač se počutijo v njem vrlo dobro. Tako dobro se jim godi in tako varni so v tem mestu, da imajo tu velike tovarne, ki proizvajajo samo za tihotapljenje alkoholnih pijač namenjeno pločevinasto posodje. izdelovanje tega posodja je seveda javna skrivnost, a vendar ne more oblast ničesar ukreniti proti fa-brikantom, ker jim ne more naravnost dokazati, da so njihovi produkti namenjeni prepovedanim svrham. Tu je prišel neki chicaški občinski svetnik na dobro idejo: če oblasti že ne morejo ustaviti izdelovanje tega posodja, naj vsaj poskrbijo, da ne bodo fabrikanti sami spravljali vsega dobička v lastne žepe. Predlagal je. naj občina uvede visok davek na njihove izdelke! Tovarnarji so seveda grozno razkačeni nad »nemoralnostjo« tega predloga, a ker bodo njihovi dobički še vedno do-voij mastni, se bodo bržkone lepo vdali. javnosti se bo nudila takoj nenavadna slika, da bosta uvoz alkohola in poraba alkohola kazniva, toda sredstva za ta kazniva početja bodo oblastim izdaten vir dohodkov! Da bo pa ironija te zgodbe popolna, so mestni očetje sklenili, da se bo nova davščina uporabljala za — pobijanje tihotapljenja alkoholnih pijač...
Brod posebne vrste
Preko reke OeU (Nemčija) so žara (H živahnega ladijskega prometa napravili brod, к] ga žene •Metrika ie k! »e se premika po vodi, marveč po zraka.
Moj mož ne more na delo, hripav je in močno kašlja —---------
Kašelj, hripavost? Na vsak način naj vzame Kresival.
Londonska razorožitvena konferenca
Od leve na desno: Japonec Vakatsuki, Američan Stimson. Anglež Macdonald, Francoz Tardieu in Italijan Grandi. Gospod v belem in obe dami naravnavajo državnike v naravno pozicijo. Macdonaldu ravno popravljajo brke. Državniki so namreč lutke iz voska, napravljene po naravi in razstavljene v znanem londonskem kabinetu gospe Tussaud.
Neprijetna afera v Nemčiji
Vladni predsednik v Potsdamu dr. Mamm je o -stopil zavoljo čestlh tatvin srebrnega pribora т vladni palači. Njegova soproga je namreč priznala, da je sama kradla in ukradene stvari prodajala. Stvar je zagonetna, ker je gospa Vom m zelo imovita in se s tako krajo ni mogla obc?atiti.
Filmski zvezdniki in da Ли
Kakor poročajo iz Los Angelesa, se zdi, da filmske zvezde in zvezdniki svojih davčnih obveznosti ne jemljejo preresno. Te dni so se morali zagovarjati pred zveznim sodiščem Tom Mix, Corinne Griftith. Dorothy Mackay, Rod la Roque in več drugih, med njimi tudi znani režiser King Vigdor radi napačne navedbe o stanju svojega imetja in svojih dohodko\r. Zagovarjali so se tako slabo. da so bili obsojeni vsak na najmanj 1000 dolarjev globe, poleg tega pa bodo morali doplačati vse, kar so premalo odrinili neizprosnemu fiskusu.
Nebeščani med svetovno vojno
Med bitko pri Monsu 2.3 .avg. 1914. so zagledali angleški vojaki na oblačnem nebu ogromne trume angelov, ki so jim grozili s plamenečimi meči. Takrat so si razlagali ta pojav tako, da so postali izmučeni in od neprestanih umikov demoralizirani vojaki žrtev masne sugestije. Nekaj pozneje se je ponovil isti prikaz francoskim vojakom, ki so se borili v Pikardiji. Kakor pa poroča sedaj nemški polkovnik Friedrich Her-zenwirth, ki je bil zaposlen pri špionážní službi, je šlo pri teh slučajih za preprost kinematografski trik, s katerim so hoteli Nemci prestrašiti svoje nasprotnike. Angelske trume so projicirala nemška letala na oblačno nebo. Uspeh pa ni bil bogve kako velik. V nemškem glavnem stanu so bili prezrli, da so časi Device Orleanske že davno za nami.
komorne glasbe. — BERLIN 16.30: Koncert orkestra. — 19.10: Moderna zabava. — 20.30: Glasbeni program iz Brestova. — 21: Zabaven večer. — Godba za ples. — FRANKFURT 16: Koncert iz Stuttigarta. — 19.30: Operetna glasba. — 20: Simfoničen koncert iz Bazla. — 21.30: iMešan program. — Godba za ples. — LANGENBERG 17-30: Godba za ples. — 20: Zabaven večer. — Nočni koncert in pies. — STUTTGART 15: Popoldanski koncert. — 20: Koncert iz Bazla. — Prenos iz Frankfurta. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17-30: Koncert orkestra. — 19: Koncert solistov. — 20: Zborovski koncert. — 21.15: Koncert vojaške godbe. —
Radio
IZVLEČEK IZ PROGRAMOV:
Petek, 21. marca.
LJUBLJANA 12.30: Reproducirana gfasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba.
—	13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17.30: Koncert radio-orkestra. — IS..30: Esperanto. — 19: Ga. Skuškova predava o japonski ženi. — 19.30: italijanščina. — 20: Pesmi ttugona Wolfa (poje ga. Skerij - Medvedova). — 21: Propagandni kenoert Gostiln ičarske pivovarne d. d. v Laškem.
—	22: Napoved časa in poročila.
Sobota, 22. marca. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba.
—	13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17.30: Koncert radio-orkestra. — 1«: Propagandno predavanje o Dalmaciji. — 1S.30: Nemščina. — 19: Delavska ura. — 20: Prenos koncerta iz Beograda. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Jubilejna proslava pev. društva »Ljubljanski Zvon«.
BEOGRAD 10.30: Reproducirana glasba. — 12.-40: Koncert radio-kvarteia. — IS: Ciganska godba. — 20: Večerni koncert. — 22: Poročila.
—	22.15: Poročila. — 22.45: Lahka godba. — ZAGREB 20: Prenos konceTta iz Beograda. — 22.10: Lahka godba. — PRAGA 16.30: Jazzband. — 20.50: Godba za pies. — 21.30: Violinski koncert. — 22.20: Lahka godba orkestra. — BRNO 16.30: Popoldanski koncert. — 17.25: Arije in pesmi. — 20.30: Veseloigra. — 20.55: Godba za ples. — VARŠAVA 20.30: Koncert židovske glasbe. — 22: Zabaven program. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Dopoldanski ■koncert. — 15.30: Koncert orkestra. — 16.15: Ciganska godba. — 20: Sltihoigra. — Koncert

KRES I VAL vedno si priprav Щ. če Kašljaš al pa si hripav ^
Primorske novice
Ministrstvo za narodno vzgojo je nakazalo na predlog šolskega skrbnika za Julijsko Benečijo in Zader 28.500 lir podpore nekaterim deškim azilom v obmejnih pO krajinah.
V	mesecu februarju je bilo v tržaški luki skupnega prometa 3,667.834 kvintalov napram 3,662.431 v lanskem februarju. V letošnjih prvih dveh mesecih je bilo v tržaški luki prometa 8,032.705, lani 8,126.689. Tako letošnji promet ni dosegel lanskega v januarju in februarju, ko je divjala izredna zima.
V	Lokovcu ie umrl daleč naokoij znani posestnik in kovač Štefan Podgornik, ki je učakal častitljivo starost 87 let. Pred vojno je bil dalje časa župan v lokovšiki občini. V Pliskovici so pokopali posest. Alojzija баса, ki ie bil marljiv odbornik t a mošnje posojilnice-. V Divači so spremili k zadnjemu počitku železničarja Karla Skriniarja, ki se ie ponesrečil na postaji pri eksploziji nekega kotla. Naj počivajo v miru!
Elegantno kavarno »R>ma? v ulici Car-ducci v Trstu so zaprli. Nekaj časa je uspevala dobro in ko je gospodarska kriza pretresla tudi imovjtejše sloje v mestu, se je hitro pokazalo, da se velika kavarna »R>-n ki' ne t/o mogla vzdržati. Pred vojno se ie imenovala kavarna »Newyorkc.
Okoli vinogradnikov po Istri sta hodila dva mlada gospoda, ki sta se izdajala za vinska trgovca iz Trsta. Kupčije z vinom je v Istri malo. Zato sta dobila polno ponudnikov dobrega istrskega vina. Govorila sta mnogo, kmetom sta dajala le malo denarja, podpisovala pa sta menice z zagotovilom, da bodo kmalu izplačane. Tako sta spravila iz Istre okoli 750 hektolitrov vina za 50,000 lir. Sleparja, ki se pišeta Mario Zanni in Giuseppe Maldini, je tržaška policija te dni zaprla.
V	ada hoče pomnožiti živinorejo. Zato razpisuje živinorejske nagrade v znesku osem milijonov lir. Na Julijsko Krajino odpade za goriško, tržaško in videmsko provinco po 65.000 lir, za reško, istrsko in za-drsko po 20.000 lir. Nagrado dobijo živinorejci. ki od 1. oktobra t. 1. do 30. septembra 1933 najbolj pomnože število svoje živine.
Iz Soče na Bovškem se ie izselilo v zadnjem času v belgijske in nizozemske rudnike okoli 40 mladih ljudi.
Trgovina z idrijskimi čipkami uspeva vedno slabše, v glavnem zato,, ker ni nika-ke organizacije, ki bi ščitila Sšpkarstvo v mestu. V zimski sezoni je položaj še slabši, ker prihaja mnogo čipk iz gorskih vasi, katerim je cena najnižja. Idrijska čipfoarica zaslužj pozimi na dan kvečjemu eno liro.
V	Kob a riskem okraju ni vasi brez mlekarne. Na teden izdelajo do 25 s toto v masla. Težava je s prekupci, ker iščejo preveč dobička. Vodstva mlekarn se posvetujejo kako bi se uredila zadovoljivo prodaja masla.
Veliko električno centralo zgradi idrijsko rudniško ravnateljstvo prj marofškem mostu. Vodno strugo izpeljejo od tovarne in jo bodo betonirali. Idrijski mlad- nezaposlena upajo, da bodo kaj zaslužili pri novem delu.
Gospodarska zadruga v Rihemberku je nehala poslovati in njen blagovni odsek je Prevzela Ljudska posojilnica. S to sprememba upajo spraviti zadružni promet v boljšj tir. Tudi izvozu vina bi moralo biti to v korist.
Romulo Fiore, jetmišničar v Malem Lo-šiniu, je nabiral otočane za izselitev v Ameriko. Razlagal jim je, da ima v Na polju sorodnika, ki je v zvezah z visokimi osebnostmi, pa jim bo lahko in poceni pre-skrbel potne listine. Ljudje so mu verjeli in mož je kmalu imel 50.000 lir v žepu. Kmalu pa se je tudi razkrila sleparija jn Romulo Fiore je prišel pred sodnike v Pufi, ki so ga obsodili na 32 mesecev zapora in globo 1600 lir. Obsojene so bile v zapor tudi še štiri druge osebe, ki so mu pomagale pri sleparjenju Malološinjeev.
V	Cepovánu во imeli za občinskega na-relnika odvetnika, ki se je brigal za svojo pisarno v mestu, za županske posle pa prav nič. Čepovanc; so naprosili prefekta, da naj ;im pošlje za župana moža, ki bo res župan, <Ja bodo ljudje lahko opravili pri njem redno svoje zadeve.
V	ěe-breljah se je ustanovil urad za ci-vilm stanje (stato civile). Šebrelje so priključene k Cerknu in ravno zaradj tega stanovskega urada so imeli Šebreljci že poldrugo lelo dolga pota v Cerkno. Urad bo vodil prejšnji šebreljski občinski načelnik Anton Rejec.
SOKOL
Sokolski prosvetni zbor v Celju
Sokolski prosvetni zbor, ki ga je sklical župni prosvetar dr. Mejak v nedeljo 16. t. m. v celjskem Narodnem domu, je podal prav razveseljivo sliko o položaju Sokolstva v okolišu celjske sokolské župe.
Poslala so svoje prosvetarje vsa društva razen društva v Zagorju, ki je izostalo neopravičeno. Že udeležba na zboru kaže, da je novi položaj Sokolstva v Jugoslaviji vzdramil marsikako društvo, ki je dosedaj spalo.
Po vsestransko zanimivih poročilih delegatov, iz katerih je razvidno, da jc zaznamovati novo življenje v vseh društvih in da se je položaj sokolskega pokreta, tekom zadnjih treh mesecev izredno zboljšal, je predaval br. dr. Mejak o sokolsko-prosvet-nem delu v društvih, posebej o sredstvih za to delo. Na željo društvenih prosvetar-jev se bo to predavanje pomnožilo in razposlalo vsem društvom ozir. bo izšlo predavanje v sokolském tisku.
Nadalje je župni prosvetar predložil zboru program o proslavah lOletnice koroškega plebiscita (10. X. 1930) in rapallske pogodbe (12. XI. 1930). Za te spominske proslave imajo prevzeti v vseh krajih sokolská društva inicijativo in jih izvesti na najdostojnejši in krajevnim razmeram primerni način s sodelovanjem vseh nacijo-nalnih in kulturnih društev.
Ob koncu zbora se je na podlagi podanih poročil in stavljenih predlogov razvila stvarna, živahna debata, ki je pokazala.
kako potrebni so večkratni sestanki društvenih prosvetar jev. Prihodnji prosvetni zbor se bo vršil jeseni. Poudariti je treba dejstvo, da zavzema v 18 društvih (skupaj je v župi 23 društev) mesto društvenega prosvetarja učiteljstvo.
Godbeni odsek öokola I naznanja bratskemu članstvu, da se vrše od 20. marca dalje vaje po naslednjem redu: pihalna godba v ponedeljek in petek od 20. ure dalje, orkester redno vsako sredo od 20. ure po potrebi Še ob nedeljah. Manjši oddelki pa bodo imeli vaje. kakor bodo določili izven navedenih dni sporazumno z god-benm vodstvom sami. Poživljam vse brate, da se vseh vaj udeležujejo polnoštevilno. Zdravo! — Kapelník
Novo sokolsko društvo v Medvodah. Svoiečasno je bilo že v okrilju gorenjske sokolské župe ustanovljeno v Medvodah sokolsko društvo, ki ie početkoma kazalo izredno agilnost in si ie končno tudi postavilo svoi dom Vendar pa je v tedanjih težkih časih cela institucija propadla ter je bil celo dom prodan še pred.no bi ga bilo društvo lahko vporabl.ialo. Kmalu nato je bilo društvo do oblasti razpuščeno. Sedaj pa. ko ie zavel nov sokolski duh preko naših poljan, se ie pričelo tudi v Medvodah sokolsko življenje. Ker se je župna uprava prepričala, da ima novo društvo vse pogoje dane za uspešno delovanje, je imenovala naslednjo društveno upravo: starešino Šu-šteršiča Josjpa. podstarešino Tome Vilka, načelnika Podviz Vinka načelnico Sesek Štefko, za prosvetarja Vrtačnik Zdravkota. V odbor so imenovani kot člani: Märku'ek Fr.. Kržišnik Al. Šušteršič Fr.. Bogataj Jos.. Fertin Leo.. Bohinc Andrej. Zvonar Jože, Dctela Jože. Likar Andrej. Langerholc Francka: namestniki Brajnik Jože. Jesih Leopold. Vrtačnik Jan.. Bohinc Ivan ml.. Ranzinger Felče. Pauletič Franc, Sešek Fr. in Lamnik Jože: Nadzorni odbor: Bergant Ivan. Istenič Viktor. Novljan Julii in Šmid Karo! .
Sokolsko društvo v Dobu ima imenovano naslednjo novo upravo: starešina Matičič Ivan. namestnik Drolka Fr.. načelnik Ilja Alojz, načelnica Pangretova Anica, prosvetar Maver Julij: člani uprave so Pangre Fr., Kaplja Nande. Ora/en Franc. Hain Josip. Detela Ivo. Grošelj Fr.. namestniki pa Erbežnik Fr.. Karol Pire in Kosirnik Ivan. Nadzorni odbor tvorijo: Podgornik Franc. Hvatal Fran in Urbančič Alojz.
Sokolsko društvo na Bledu bo priredilo v nedeljo 23. t. m. ob 3. popoldne v Sokolském domu zanimivo predavanje o francoski revoluciji. Predavanje bo spremljalo nad sto barvanih skioptičivh slik. Predaval bo strokovni tajnik g. Vladimir Kravos iz Ljubljane Vabljeni!
Proslave prezidenta Masaryka se je udeležilo v Pragi pri slavnostnem sprevodu 5454 oseb Sokolstva. od tega 2436 članov in 340 članic v kroju ter ostalo članstvo v civilu.
Predsedništvo zveze slovanskega s°kol-stva bo imelo 23. marca v Tatranski Pö-Ijanki svojo sejo kjer bodo izmenjana v toliko pravila, da bo nato surejet Sokol kraljevine Jugoslavije za rednega člana zveze.
........л. ..........' . ,. ••••	. -i . .	Э . . ». •
Velika razstava ruske umetnosti
Beograd, sredi marca.
Nedavno je bila v paviljonu Cvijete Zuzo-rič slovesno otvorjena velika razstava ruske umetnosti. Razstava se je priredila pod protektoratom našega kralja.
Če upoštevamo, da je razstavilo ravno 100 umetnikov 303 slik in 4в skulptur, bomo priznali tej razstavi, da je že zaradi let'r, izreden pojav. V tej množici razstavljenih umetnin in zastopanih umetnikov je nekaj imen, ki jih moramo pose-betj podčrtati. Predvsem bodi omenjen Boris Grigorjev, ki živi v Ameriki. Razstavil je tihožitja, pej-saže in portrete. Potem Natalija Gonča-ova, ki živi v Parizu in je razstavila nekaj izredno dekorativnih, izvrstno risanih slik, ki napravijo na gledalca izreden utisk. Dalje Sutin (Pariz), ki je razstavil samo dve sliki, a fta obe izredni po kompoziciji in r<o barvah. To naštevanje pa, kajpa ni klasifikacija: hoteli smo samo ugotoviti, kako ti umetniki po zaslugi svojih izredno močnih del takoj opozore gledalca nase. Med deli ostalih razstavljalcev so taka, ki s-:> takisto zelo dobra, zlasti je opaziti, da je pri ruskih umetnikih obro risanje narj-moČnezjša stran, zato mu tudi posvečajo toliko pozornosti pri slikanju.
Po svojih vnanjih lastnostih posebno mi. kajo naš pogled slike Filipa Maljavina (Pariz). Ta umetnik posebno čisla bleščečo rdečo barvo, prav kakor naš Jozo Bužan in daje svoje kmečke žene v glavnem v tej barvi. Drugače pa slika tradicijonalno in se zdi, da ukus občinstva ni zanij nevážen in nevpliven.
Ni mogoče, da bi na tem kratkem prostoru samo orisali vse zastopane umetnike: da, niti našteti ne moremo vseh. Zato se bomo omejili na to, da označimo samo nekatere umetnike in njih dela.
Zanimivi slikarji so trije Benua-ji: Albert Aleksandrovih, Albert Nikolajevič tn Aleksander. Slika, k i se imenuje » Dež«, delo Vere Lanševeke (Pariz) zapušča lep, miren vtisk: mnogo cvetlic z odprtimi cvetovi. vse _v zmernih barvah, sprejema vase blagodejni božji blagoslov. Mihail Larijonov se je s svojimi tremi slikami, ki na njih prevladuje bledosiva barva, pokazal umetnik:!, ki predvsem docela obvladuje svoj obrt. v drugi vrsti pa ima tudi pesniško tankočbtnost. Peter Nilus (Pariz) je razstavil svoje zgodovinske reminiscence, v katerih še čutiš duha romantičnih časov Evgenija Onjegina. Že omenjeni Sutin je ra-astavil izrecno lepo pokrajino — hrib je ves zelen, drevje, trava, nebo, vse se je nekako zlilo, in vse ie nekako doživljeno iz panteistične-ga občutja. Na razstavi vidiš tudi nekaj zelo dobrih portretov, več izboru ih tihožitij, ki ne nosijo pečat klišeja. Na njih ni niti cvetlic, čeprav si nekateri slikarji ne m o rej л tihožitja niti zamisliti brez cvetlic. Tudi med kiiparji je več umetnikov, ki se posebno odlikujejo po vidni kakovosti razstavljenih del. Predvsem velja omeniti Serafina Sud-binjina in Osipa Catkina, ki delajo v lesu, bronu, granitu, in mavcu.
Spbšno daje ta razstava vtisk. da imaš pred seboj zelo spodobne umetnike iz območja zrele kultui-e. ki pa so zadovoljni s tem, kar so dosegli in ne iščejo novih izrazov. Vsi so v glavnem na tiru posvečene tradicije. Redkokateri med njimi se je vidno povzpel nad srednje dobro umetnost. Razumljivo je, da ta razstava ne more pri-
čevati o ruski likovni umetnosti aploh, ker je tu zbrana zgolj emigrantska umetnost, a tudi ta ne v celoti.
Na tej razstavi spoznaš umetnike, ki umejo jK)leg veščega ravnanja s čopičem izraziti ludi fino umetniško občutje. Naj omenim samo Jereškoviča in njegov j sliko »Človek orkester.:. Nu, najdeš pa tudi take, ki so svojo nalogo razumeli malo preveč po fotografsko. Višina te razstave potemtakem ni izenačena.
Razstava je bila doslej vsak dan dobro obiskana. Tudi prodanih je že precej slik, več nego po navadi na naših domačih razstavah, čeprav je treba resnici na ljubo povedati, da naši umetniki po vrednosti slik vsaj ne zaostajajo za temi-le Rusi, če jih že ne prekašajo. Strokovna primerjava pa bi brez dvoma pokazala, da so naši umetniki močnejši. Ljubo nam je. da ruska razstava zaznamuje lep uspeli, vendar sinemo poslej še z večjo pravico zahtevati od našega občinstva, da podpira domače umetnike.
Katalog te razstave ie zelo lepo, uprav umetniško opremljen Prinašn pol -g neobhodno potrebnega besedila tudi celo vrsto ikeij, ki tvorijo več ko d\v tretjini
reproduk obsežnega zvezka.
»d.
»Naš rod«. Izšli je 3. številka mladinskega mesečnika -Naš rede. Prinaša med drugim naslednje prispevke: VI. Karolenko
_ Iv. Vuk: V grobnici. — Karel Širok:
Pustni torek. — Fr. Milčinski: O poldrugem Martinu, kako ga je mati poslala v mlin. — Davorin Volavšek: žuželke, škodljive človeškemu zdravju in živalim. — Severni^ jelen. — O mački in psu. — S. O. S. -— Sola v snegu in cela vrsta zanimivega drobiža poleg nove kompozicije F. Adamiča «Kadar dečki piščali majijo*. številka je obilno ilustrirana
Masarykova številk« »Srpskega književnega glasnika«. Pravkar je izšla 6. številka
"sSrnskega književnega glasnika«:, ki je v glavnem posvečen^ osemdesetletnici T. G. Masaryka Tu so objavljeni med drugimi izviren prispevek zunanjega ministra dr. Bc-neša »Nekoliko srečanj z Masaryk>пк. članek dr. Jana Herbena »Naš Masaryk:, dr. Fr. Veselega »V borbi za resnico<% dr. A. Bezale »Iz' delavnice velikega duh;;-. Masaryk in Hrvati- iz peresa dr. T. Politeja, dr. Viktorja Novaka »Masaryk in Jugoslove-ni". spomini Jova na M Prodanoviča, Aleks. Beliča, dr. Nikole Stojanoviča. Pere Slijep-čevica in dr
Repertoarji
LJUBLJANSKA DRAMA
Začetek ob 20.
Petek, 21.: Zaprto.
Sobota, 22. ob 15.: Grob neznanega vojaka. Dijaška predstava po znižanih cenah. — Ob 20.: Utopljenca B.
LJUBLJANSKA OPERA.
Začetek ob pol 20 Petek. 21.: Gostovanje" baleta dunajske državne opere. Izven. Sobota, 22.: Hasaniginlca. D.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20. Petek, 21.: Zaprto.
Sbota, 22.: Tarat v starih časih. Ljudska predstava. Globoko znižane ce.i~. Kuponi.
Nedetfa. '28. ob 15.: Nu? gospod župnik. Ku-pdhi; — "Ob «fcr-wW. -Kupím. Gostovanje ge. Marte Repovš - Raduianovič.
PTUJSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20. Petek, 21.: Takrat v starih časih. Gostovanje Mariborčanov.
Sport
Svoboda : Villacher Sp. V.
1 : 1 (1 : 1)
Tekma sc je vršila na docela razmočenem terenu. Igralci so vse neprilike dobro premagali. Zato ni tekma po vsebini prav nič trpela, nego je bila do konca zanimiva in napeta.
Gostje so předvedli hitro, nizko igro, ki je bila na spolzkem terenu izredno opasna. Vsi so lepo razviti, se taktično lepo sporazumevajo in dobro obvladajo žogo. Slabih točk med njimi ni. Med njimi nastopa tudi trener, dunajski profesionál.
Svobodaši so zaigrali z izrednim elanom. Predvsem je ugajala obramba. Erman јз vratar, s katerim se lahko računa. To sta že spoznala beka, ki sta od tekme do tek me hladnokrvnejša in bolj sigurna. Stranska halfa sta se od časa do časa čisto predala v ofenzivo. To tembolj, ker sta se lahko zanesla na neumornega vodjo v sredini, Fleišerja. V napadu sta dominirali krili. Obema igralcema manjka le preciz-nejši strel. Trijo se je boril. Od vsega je le Bončarjev strel našel pot v mrežo.
Cross-country za prvenstvo Dravske banovine
V nedeljo, 23. t. m. ob 11. dopoldne se bo vršilo croscountry-tekmovanje za prvenstvo Dravske banovine na progi 7.5 km Proga bo izpeljana po Rožniku in šišenskem hribu in morejo zato tekmovati v
tej panogi samo dobro trenirani tekači. Kljub temu pa je prijavljenih okoli 15 atletov, ki se bodo borili za ponosni naslov prvaka Dravske banovine in poleg tega še za lepo srebrno statuo tekača, darilo beograjske tvrdke Uroševic-Tanaskovič. Če bi sodili po imenu in dosedanjih uspehih, bi veljal za favorita Ilirijan Šporn; ker pa si je Ilirija čez zimo dobro pripravila tudi ostale svoje tekače na dolge proge, ki so po večini vsi že lansko leto z velikim uspehom zastopali njene barve na drž. prvenstvu, ne bo pač nikako presenečenje, če bo moral Šporn svoj naslov prvaka za letošnje leto prepustiti komu drugemu in bo boj letos sigurno ostrejši kot druga leta Stat in cilj jc na igrišču Ilirije.
Javno vprašanje g. A. Zajcu
kot t. č. predsedniku LNP
Z ozirom na objavo SK Jadrana v 7. številki »Športnega lista«, da ste izjavili ob neki priliki, »da ste prevzeli predsedstvo LSP zaradi tega, dr se maščujete nad SK Ilirijo« Vas pozivamo, da izvolite javno zavzeti stališče tudi k tej trditvi SK Jadrana, ker bomo sicer v citirani izjavi, ki se pod nobenimi okoliščinami ne sklada s funkcijo predsednika LNP, iskali pojasnita za Vaše zadržanje napram našemu klubu v upravi LNP. Ljubljana, 10. marca 19.30. — SK Ilirija.
Službeno iz LHP. Prihodnja seja u. o. bo jutri ob 20. v damske-m salonu kavarne Emona. Vsi odborniki naj se seje sigurno in točno udeleže. Opozarja se vse klube, ki ima.jo v pomladni sezoni režijo prvenstvenih tekem, da javijo pravočasno svojemu protivníku čas tekme. Naroča sc ponovno vsem klubom, da se ravnajo v svojem poslovanju točno po navodilih, dostavljenih j m v okrožnici. Tajnica.
Ženski erosseouníry tek Ilirije za prvenstvo Dravske banovine je preložen n-a kasnejši termin. Podaljšan je tudi rok prijav za ta tek.
SK Ilirija. Hazenska sekcija ima jutri v soboto ob IS. v posebni sobi kavarne Evropa članski sestanek, ki je obvezen zlasti za prvo skupino. Na sestanku, h kateremu je prinesti opremo za nedeljo tekmo, se bo določila definitivna postava za to tekmo. Jutri popoldne ob 17. cross-coumtry trening za članice Vida, Cita, Stana II, Sina. Darinka in Ela.
SK Slavija. U. o. obvešča celokupno članstvo, da se bo vršil izredni o-bčni zbor z dnevnim redom »razpust kluba« danes točno ob 20. zvečer v gostilni Komidar v Vodmatu. Z ozirom na vážnost dnevnega reda se članstvo naproša, da se občnega zbora polnoštevilno udeleži. Odbor.
SK Slavija. članstvo, kj posed-uje katerokoli khubovo reč, se poziva, da isto na današnjem izrednem občnem zboru preda arhivarju. Tajnik.
Ping-pong v Kranju. Ping-pong odsek, ki ga je letošnjo zimo kot prvega osnovala Narodna Ci-ta-lnica, se je prav lepo razvil in šteje že prav lepo število članstva. Sedaj se bo pričel v odseku interen klubski turnir, -ki bo določil društvenega prvaka v ping-pongu. Odsek namerava v krajši bodočnosti s-topiti v stike z jzvenkranj-skiini k hitri in prirediti tudi več pln-g-pong turnirjev. Redni treningi se vršijo ob sredah tn -petkih v knižnični dvorani Narodnega doma. Kdor hoče pristopiti, naj se prijavi odsekovenru načelniku g. Pircu Dušanu v trgovini M. Pire na Gla-vncm trgu.
30 km smučarski vztrajnostm tek SK Bledi, razpisan z-a nedeljo 23. t. m. se odgodi na -nedeljo 30. marca. Prijave se sprejemajo že seda?, posebno še za rezerviranje sob. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala.
iko tovarniško poslopje
pri Dostaji Su-nja. pripravno za kako tovarno, mli'n, izvozno trgovino perutnine in jajc, ali za skladišče gospodarskih strojev ali slično dam v najem. Posest je zvezana s kratko progo z slavno. — Pojasnila daje Ivo Vranešič, Sunja.	4902.
Potrebujemo
v železninski in kovinski stroki izvež-bano, zaupanja vredno
• v

o § e b o

ki je v vsem trgovskem poslovanju, posebej še v knjigovodstvu, srbohrvaščini in nemščini perfektna, za skorajšnji službeni nastop v Beogradu. Vodilno mesto, dobro honorirano, po dogovc-u.
Ponudbe z natančnim popisom žludij in prakse ter z navedbo številnejših referenc naj se pošljejo na oglasni oddelek »Jutra« pod -Vodilno mesto«. Jamčimo za diskretnost!	4803
MIKUÉ
Mestni trg is
Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih --palic--
šah
Turnir za šahovsko prvenstvo v Ljubljani
Prekinjene partije V viseči igri med Židanom in Cirilom Vidmarjem je Židan prešel v napad in dobil z dobro igro. Prof. Žimbrek se je izmuznil Kavečiču v remis, ravnotako Erker Vogelniku
lil. kolo
Tetje kolo je poteklo senzacijonalno. Prof. Žimbrek je imel za nasprotnika Milana Vidmarja, ki je kot črni otvoril z Aljchinovko. Popolnoma nepričakovano pa je Vidmar nenadoma riskiral dve figuri za stolpa. V nadaljevanju, ki kaže prof. Žim-breka kot dobrega igralca, se je Vidmar zaman trudil doseči izravnavo in je po dolgotrajnem odporu izgubil. Pomembna je Rupnikova zmaga nad Vogelnikom. Rupnik se je s to zmago skupno z Gabrov-škom in Cibicem polastil vodstva in je resen konkurent za prvo mesto. Cibic je v izvrstni formi in je dosegel tretjo zmago v igri z Julijem Gabrovškom. Značajna je bila partija med Ludvikom Gabrovškom in Židanom. Oba sta igrala ostro na zmago. Iz angleške igre se je kmalu razvila težka pozicija, v kateri se je Gabrovšek izkazal boljšega igralca, v efektni končnici je Židan podlegel. Bajec je od Kavečiča sprejel ponudeni remis v docela dobljeni poziciji. Hren se je s Cirilom Vidmarjem kmalu zedinil za remis. Prekinjena je bila partija Furlani : Erker v izravnani poziciji. Stanje po III. kolu je sledeče: Cibic, L. Gabrovšek, Rupnik 3, Kavečič 2, Hren, Ciril Vidmar, Vogelnik. Žimbrek 1 in pol, Milan Vidmar, Židan I, Erker pol (I), Bajec pol, Furlani 0 (1) Gabrovšek Julij 0.
(Oezettine
milje, kuhinjske prtiče, blazine, stnyrna,
gobeline in vse zraven spadajočo volno dobite najceneje pri
TOXI JAGER
Ljubljana, Dvorni trg 1.
Revmatizem.
Izjava zahvalnosti.
G. dr. Rahle-jevu, Beograd, Sarajevska 70.
Pred nekoliko meseci sem naročila pri Vas Vaše zdravilo Radio-Balsamika, ki mi je pomagal proti trganju p-o vse-m telesu. Imela sem hude bolečine v nogah, rokah, glavi itd., a sedaj se dobro počutim, kar se tega tiče. Od srca se Vam zahvaljujem na dobroti v svojem imenu ir« imenu onih bednih bitij, ki so trpela kot jaz, a ste jih Vi rešili. Naj vsemogočni Bog poplača Vaš trud. Plehan pri Derventu. 2. jumija 1926. Ana Jablanovič, soproga šolskega nadzornika.
Zdravilo	Radio-Balsamika izdeluje, prodaja in
razpošilja	proti naplačilu Laboratorij Radio -
Balsamika	dr. I. Rahle-jeva, Beograd. Sarajevska 70.
Zdravilo	se dobi tudi v vseh lekarnah in dro-geriiah.
V najem «lam
tovarniške objekte
z vodno silo. Oddam tudi za posamezne delavnice. Objekti so v neposredni bližini Ljubljane. Isto je tudi na prodaj. Vprašanja pod šifro »Industrija« na oglasni oddelek »Jutra«.	4937
Razpis
Razpisuje se
delo prezidave eiioiiadstropiie hiše
ка posojilnico, dvorano in stanovanja.
Reflektanti naj se zglasijo na posojilnico v Sodražici.
4 зб	iVačelstvo.
Oglasi v „Jutru" imajo
siguren uspeh f
je naš srčno
Ivan Setina
čevljarski mojster
dnt; 20. t. m. po kratki, mukepolni bolezni, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 23. marca 1930, ob 3. uri popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 20. marca 1930.
MARIJA, soproga. VIDA in JUSTINA, hčerki.
Zahvala
Za premnoge dokaze iskrenega sožalja, ki smo jih prejeli ob priliki prerane smrti našega dobrega, nad vse ljubljenega in nepozabnega soproga, brata in svaka, gospoda
Karla Perhauca
posestnika in majorja v pokoju
za poklonjeno krasno cvetje in vence se tem potom najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini za pogrebno spremstvo, pevcem Glasbene Matice v Krškem za geniji ve žalostinke in društvu »Sokol« za častno spremstvo ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi posledni v cvetje odeti poti s Trške gore na mestno pokopališče v Krškem.
Trška gora — Krško, dne 20. marca 1930.
Žalujoči ostali.
Emerson hougli:
možje:
Roman
XIX.	POGLAVJE
Ležal sem oprt na voz in ugibal, v kateri obleki )e bila najlepša — ali v pajčevinastem plesnem odelu, ali v sivi toaleti s pojčolanom, k jo je imela drugi dan, ali v tenčici, v kateri je bila pobegnila s poškodovane ladje, ali včeraj v potni obleki — ali danes v tej pol-indijanski noši, ki jo je delala podobno ženi iz prazgodovinskih dni. Vedel sem, da je ne bom mogel nikoli pozabiti, ne take ne take. Misel na to mi je povzročila bolečino in morda se rni je to poznalo na obrazu, zakaj ko sem gledal za njo, se je zdajci obrnila in se vrnila k .meni.
»Ali vas rana boli?« je vprašala.
»Da, Ellen -Meri\vetherjeva,« sem rekel, »boli me, strašno me boli.«
»O. kako se mi smilite,« je vzkliknila. »Kaj moremo storiti za vas? Kaj bi radi? A morda čez nekaj časa ne bo več tako hudo. Verjemite, da bo kmalu minulo.«
»Ne, Ellen Meriwetherjeva,« sem odvrnil, »to ne bo kmalu minilo.
To ne bo minilo nikoli, nikoli več!«
XX.	POGLAVJE üordon Orme, čarovnik.
Se nekaj dni smo ostali v tisti peščeni dolini; med tem smo pokopali dva moža, ki sta umrla za svojimi ranami. Zdaj smo bili vsi potrti, zakaj med našimi ranjenci je divjala mrzlica. Podnevi so nas nadlegovale muhe, ponoči so bili komarji kar neznosni. Za dne so se nam od solnčne pripeke spuščali mehurji po obrazih, a ko je soince zašlo, nas je tresel mraz. O kakih vozovih ali vojnih
oddelkih, ki bi se bližali z zahoda, m" bilo še vedno ne duha ne sluha. Hujšali smo in postajali zanemarjeni kakor pravi divjaki; a vendar smo taborili dalje, čakaje dne, ko bodo naši ljudje dovolj močni za pohod, če jim ni bilo usojeno, da izgube vse moči in jih bo treba pokopati.
S civilizacijo vnanjega sveta nismo imeli nikakega stika. Tiste čase so se spenjale po preriji šele prve nitke belske zasedbe. Blizu našega tabora je bila brzjavna proga, ki je šla nekaj sto milj daleč skozi neobljudeno pokrajino. Videli smo, kako so bili njeni cedroví stebri spodaj do golega odrgnjeni od bivoljih pleč. Visoko zgoraj so v nekaterih tičale puščice z dolgimi železnimi ostmi — tako so se včasih Indijanci znašali nad »velikimi čari« belih mož. Slišali smo, kako so žice nad nami skrivnostno brnele v vetru; a naj so prevajale vesti na Zahod ali na Vzhod, mi jih nismo mogli brati niti nismo mogli po njih poslati svojih novic.
Stari Auberry je mnogokrat godrnjal na to novo lice pokrajine. »Tega še ni bilo, ko sem prvič prišel na zahod,« je govoril; »prav nič mi ne ugaja, kadar vidim take reči. Stari red je bil boljši. Zdaj se celo menijo, da bi speljali po tej dolini železnico, kakor da ne morejo konji zvoziti vsega, kar potrebuje Zahod, in odpeljati vsega, česar si želi Vzhod. Ne, ne, stare navade so se mi zdele boljše.«
Orme se je nasmehnil staremu možu.
»Pa boste vendar kmalu videli, kako bo po tej ravnini vozila železnica,« mu je dejal, »in ne samo ena, ampak vse polno železniških prog. Kar se pa brzojava tiče — o, če bi zdaj-le imeli možnost, da bi zabrenkali na te žice, bi takoj videli, kako so koristne.«
»Stare navade so bile dobre,« je vztrajal Auberry. »In brzojav-ljanje ni nič novega na teh prerijah. Indijanci so od nekdaj znali brzojavijati in niso potrebovali za to ne stebrov ne žic. Bodite prepričani, da je to, kar se je zgodilo tu med nami in Siouxi, danes že znano po vsej deželi, tja do velikega kolena Missourija in do Skalnih gorä.«
»Kako bi bilo to mogoče?« je z nenadnim zanimanjem vprašal Orme. »Govorite, kakor da bi bilo v tem kraju kaj podobnega kakor tajna pošta v Vzhodni Indiji, kjer sem nekdaj živel.«
»Ne vem, na kaj mislite,« je rekel Auberry, »vem pa, da imajo Indijanci načine, po katerih se sporazumevajo na velike razdalje. Nekoč je naša četa ubila ob reki Powder pri Crowu pet mož. To se je zgodilo ob desetih dopoldne. Okoli dveh popoldne je v vasi Crow, ki je bila več ko dve sto milj daleč, vsak človek vedel podrobnosti o tem boju — koliko belcev je bilo ubitih, koliko Indijancev, z eno besedo, vse. Kako so to napravili, ne vem, a napravili so. Vsak, kdor živi na Zahodu, ve marsikaj o teli skrivnostih Indijancev!«
»To je nekam čudno,« je menil Orme.
»Nič čudnega ni v tem,« je odvrnil Auberry. »Morda delajo to s pomočjo zrcal in dima. Imajo pa tudi Še druge načine sporazumevanja. Časih se zdi, da sede takle Indijanec na hrib in jame napeto misliti na kako stvar, drugi Indijanec, ki je sto milj daleč od njega, pa v tistem trenutku ve, na kaj ta misli. Rekli ste, da se stepni požar naglo širi; a to ni nič proti naglici, s katero se širijo novice med indijanskimi plemeni.
Belknap je izrazil svojo nejevero nasproti vsem takim stvarem, a starec mu je zatrdil, da se bo kmalu izpreobrnil, če bo kaj časa živel na Zahodu. »Vem, da znajo brzojavijati,« je ponovil.
»Jaz vam prav rad verjamem,« je mirno pripomnil Orme.
»Verjemite ali ne verjemite.« je nadaljeval Auberry, »o Indijancih ni lahko soditi. Nekateri izmed nas, ki smo se oženili z Indijankami, smo videli stvari, ki mi jih ne bi verjeli, če bi vam jih povedal.«
»Povejte nam kaj.« ga je prosil Orme. »Jaz bom verjel, če nihče drugi ne.«
»Nu, prav,« je rekel Auberry, »povem vam, kaj sem videl pri njihovih lečnikih, vi pa verjemite ali dvomite, kakor vas bo volja.«
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek tjutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492, 3492
{PCdor ho če
da so VMM ровЦо po postí no«/ee a/«' Qaíeo druge informacijo ticoco то matih o f lasov »a; prt/osi v жnamieah a /Тћ • sicer no ho pre;e/ odgovora t 1Л WM
ttt
CENE MALIM OGLASOM:
lemtve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842.
Tla&Covi maCift ogCa&ov
in druge informacije tičoče se oglasov, se dobijo tudi v podružnicah »JUTRA« v
Tlevem mestu
Ljubljanska cesta št. 42
in na
(9e&enicaíí
pri kolodvoru št. 100
Male oglase in inserate naročajte v naših podružnicah.

m
Boljše dekle
inteligentno. simpatično, »možno perfektao nemščine, lično, sprejmem v ee-ZOnSkO službe» v fino ГО-eta Tratijo. katera nudi jro-tom fino pecivo, fctc-tako ť-nfejmem mlado, slm-p.i'. fno piodajalko, I>čno, prijetne poutavé. za eadno prodajalna. Znanje nem-ší- lne pogej. Dobra moč. Cenj. ponudbe eamo e *11-5,0 na. J. Kun7,1 k, hoteli:. Kur,ari kod Dubrovnika.
1O2S0
Stavbeni tehnik
rr ._jM, e stavbno pra&eo, ciob' r risar in statik, r'o-veraftega iti nemškega, jezika zmožen, dobi mesto. I'or idbe z nac-ti na naslov r & Czeike, Maribor. Korcščeva ulica 37.
10031
Šivilje
prvjvrstne, ki umejo šití-; ženeke klobuie na eikcak nioť>rnib etrejib ,Ar:ta Б in Amta Lock, lahko takoj debe stalno za po-lenje e plačo od 80 do 300 Ď;? dnevno pri Milki'-'bu Knez Mlliajiora 3 9-113
Šoferja
(mehanika! treznega. najraje /. dež.-le (ne meščana). 7 av м>п< sprejmem takoj l'".iudli<- na. ngl»*. oddelek »Jutra« pod »Šofer 19«.
10421
Hotelsko kuharico
tm ovTftao iščem z.i lir v. P imorje. Našlo t роте osi. с ;.ielek : Jutra«. ' 10432
Za damski orkester
iši-em začetnice. Stanovanje, brana, potni stroški in Din mesečne plače. — I) r:-e na na-' .v: D aga Panaro, Beograd, Sarajevska 11 "ea li:	10414
Službo inkasanta
(> kapitalom) iščem za tali"'-. Vasi o v pove ogla«ni oddelek »Jutra.. 104-71
Deklico
rX1* . -Trit-m za- lahka dela. — Na*lov pove oglas, oddelek »Jutra«.	104:«
Trg. učenko
in prodajalko
farno dobro izvežbano, pošteno, zgovorna in močno .-prejmem v trgovino meš. blaga. Nae-topi lahko takoj. Ponudbe r.a oglas, oddelek rJ.utra« г-od šifro »Pošteni in pridni«.	10411
Učenca
okrog 16 let starega, močnega in poštenega sprejmem ta!koj v trgovino mešanega blaga. Ponudbe na op!as. oddelek -jJutra; pod »Vesten učenec«. 10418
Postrežnico
čisto in zanesljivo, veščo vseh gospodinjskih del ff>rejinem za čas od VI- 7. zjutraj d.o 4. popoldne. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	10455
Knjigoveza
samostojnega, ki zna pozla-čevati na stroji«, išče veliko podjetje v Zagrebu. Ponudbe z navedbo plače na otrla«. oddelek »Jutra« pod »Knjigovez«.	10466
T, f í fir, +-J >4 A ш.4 »Л ftU^
Takojšnji zaslužek in dobiček
z domačo industrijo pletenja nogavic in pletenin na švedskem krožnem pleffl-nem st'oju »Are«. I'ouk brezplačen Tehna. Ljubljana, Mestni trg 25/E. 34
Za Kranj in okolico
iščemo akviziterje. Poznati morajo dob."o krajevne pri-'ike ln biti zanesljivi in agilni. t organizatoričnimi ■»fjosobnostmt Primerno za mlajšega a-adnika-upoko'en-ca. ki stalno biva v Kranja — kateremu ее nudi ugodna prilik» za dober postranski zaslužek. — Ponudbe ca oglasni oddelek »Jutra« iwd šifro »Zanesljiv in agilen«.	10132
Za učitelje, učiteljice in gozdarje
ki stanujejo v bližini gozda in žele dobe. in la.hek postranski zaslužek — naj se obrnejo glede navodil na tovarno Gajiret. Zemun. Pašičpv tr? 5	f,n
G. Tli. Rotman:
Potovanja in čudovite prigode Tomija Popkinsa
ln kar je bistroumni šofer slutil, se je v naslednjem trenutku res zgodilo: drevo ob cesti je odločno zadržalo avtomobil, a naš profesor je т visokem loku sfrčal na ono stran jarka in priletel velikanskemu biku ravno na glavo.
Dnevni zaslužek
200 Dm Prospekt 3 Din Ivan Karbeutz, Celje.
9560
Trg. zastopstvo
sprejme v špecerijski stroki dobro uveden, bivši trgovec. ki razpolaga z lastnim prometnim sredstvom. Ponudbe r,a ogla=. oddelek »Jutra« pod šifro »Agilen«.
10437
I, obla&'v. Boocesijoairana
šoferska šola
Čamernik, Ljubljana
Dunajska cesta §tev. 36
;Jugi:avto). fel. 2236. Pouk ln praktične vožnje. 251
Knjigo Z ognjem in mečem
kupim. Ponudbe na oglasi oddelek »Jutra« pod značko »Stara izdaja«.	10473
Izprašan kurjač
z večletno prakso, išč<4 službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Kurjač«.	10427
Prodajalka
pridna in poštena, vajena mešane stroke, išče službo. Ponudbe na oglas, oddelek -Jutra* pod značko »Enoletna praksa«	10441
Kuharica
z dobrimi spričevali, išče mesto p-i orožnikih ali na finančni stanici. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Samostojna kuharica«.
10457
Šivilja
z večletno prakso, želfi siiiž-bo pomočnice. Na«!ov pove oglasni oddelek »Jutra«.
10481
k

Suha drva in premog
oudi tvrdka J. Pogačnik, Bohoričeva ul.
246	Telefon 2050
Puhasto perje
tg po 38 Din razpošiljam po povTPtjr najmanj 5 kg Potem б ..sto belo goeje kg po 130 Din ln čist beli puh po 300 Din. L. Brozo-vič, Zagreb, Шла st. S2.
Otroško posteljico
dobro ohranjeno poceni p odam. Naslov .pove oglasni oddelek »Jutra«. 10407
Pritlične hruške
hardijrvke, pastorj-evike in blnmenbahovke proda Bab-nlk Alojzij, strojevodja — Zor. šišika 141.	10435
Čajno maslo
pro vrstne kvalitete, dnevno sveže razpošilja Zadružna mleicarna v Ponikvi ob južni železnici. 10408
Otroški voziček
ponifcljan in dobro ohranjen naprodaj. — Pojasnila daje Zupančič. Celovška e. št. 81.	10468
Mpt&rnt* 1H>%iU$>
Motorno kolo
popolnoma novo, po zelo niaki cen: prodam. Poizve se v trgovini »Orient«. Dunajaka cesta.	104Й4
Kolo
skoraj novo poceni naprodaj na Bleiweisovi cesti 15 — II. nadst-r. XIV. 10467
Živo srebro
kupi Augustin, Št. Vid 23 nad Ljubljano.	10192
t i
Nameravate zidati?
Nudim nepristranska ekonomična pojasnila, načrte, skice, proračune in nadzorstva. Ponudbe pod: »I-n-ženjer Arhitekt« na oglas, oddelek »Jutra«.	34
Dvonadstropna hiša
v Mostah. 7 minili od tramvajskega postajališča, z dobrim obrestovanjem ugodmo naprodaj. Pri na' upu se lahko prevzame večja hipoteka Naslov pove oglae. oddelek »Jutra«. 10354
Trg. hišo na Vrhniki
e trg. lokalom, eikladišči in velikim stanovanjem od-d-am v naj-eim brez prevzema zaloge. Ves potreben inventar. — Event, bi ее lahko razdelilo na več lokalov in stanovanj. Najemnina ugodna. Anica dr. Oblakova, Dol. Logatec.
10429
Krasna vila
modeima in obširna, г 12 orali pose-'tva. v lep legi periferije Maribora ugodno naprodaj. Ponudbe pod šifro »Solnčna lega« na podružnico »Jutra; v Ma"iboru.
10478
Vsakovrstno zlato
kupuje 00 najvišjih eenab
Čeme — iuvelir
Ljubljana. Wolfova ulica 3.
Več spalnic
politiranih. solidno izdelanih po primerni ceni proda in vabi na ogled Ivan Novak, mizarstvo in zaloga pohištva. Št. Vid, Vižmarje št. 65.	10446
OMticiUi
Damske obleke in Plašče
radi od,potovanja po zelo niťki ceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
10434
Zimska suknja
fe je našla. Doba se pri Ahčinu t Gajev- utiei 2.
10420
Gostilno Dolinar
po domače pn Polono ven v Poljanah nad Skofjo Loko, dobro Idcčo, stoječo tik glavne cette ter farne cerkve, prodam takej proti pokmčnemo plačilu. Za ostali znesek se v knjižim Na dopise ее ne oziram. Oglasite se osebno pri meni v gostilni. 10194
Kovačnico
i orodjem vzamem taioj v najem. Ponudbe na orf. odd. »Jut a* pod ši«o »Promele® kraj«. 10305
Gostilno in mesarijo
takoj oddam v najem. Ponudbe na trgovino Vrečko. Bizeljsko.	10412
Pridelki
Prodaja sena
in čebule
Naiprodaj rta 2 vagona t«-hega dobrega sena in približno 200 kg domače čebule. Pojasnila daje me-tna pristava, Ceeta na Kodelje-vo št. 8.	10450
fSBSSSSS^
Majhno stanovanje
1—2 eob to) prititlm sah«,
solném, ;ěčem u 2 osebi za takoj ali do jnnija 1930. Zeli ее farno stanovanje v sredini mesta v pritličju ali I. nadst-opja. Cenj. ponudbe pod »Stalni najemnilk« ва ogL oddelek »Jutra«.	10285
Stanovanje
2 sob. Ikuhinje. pritiklin Ťn kos vrta oddam z majem. Istot-m srprejimem gos,poda ali gospodično na stanovanje. Naslov pove oglasni oddelek »Jut-a«. 10436
Stanovanje
obstoječe iz parketirnne sobe in kabineta v pritlčjiu ter ve,:ťke kuhinje v podpritličju. s rrritiikliina.mi oddam v Staničevi ulici 21 — Bežigrad.	10406
Stanovanje
«obe in kuhinje odda takoj Za'asmk, Porhiť.k nri Ljubljani.	10442
Zakonca brez otrok
iščeta v mestu stanovanje
2—3 <v»b. Ponndbe na osrl. oddelek »Jutra« pod š:fro »Obzirna stranka«. 10472
4
Prazno sobo
folnčno v pritlič:u ali prvem nadstropju išče gospod prj stranki brez otrok. — Ponudbe pod: »Mir in ma-gac na cglaeoi oddelek »Jutra«.	10236
Krasno prazno sobo
sredi mesta ta,koj odda.n. Naslov v ogl a. em oddelku »Jutra«. ~	10Ö3
Dva mlada fanta
poštena, siprejunem takoj ali e 1. aprilom po nizki ceni na stanovanje. Naslov pove oglasni oddelak »Jutra«.
10454
Opremljeno sobo
lefio, 6 souporabo kopalnice oddam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 10484
Prazno sobo
zračno in svetlo, v centru želi gospodična, ki je vee dan odsotna. Ponudbe prosi na ogla-ni oddelek Jutra pod šifro »Točna plačnica« 10483
Sostanovalko
fiprejmem h gospodični. — Naslov r oglasnem oddelku »Jutra«.	10449
Damo
katero je go-apod pred kratkim časom spremil okoli 14 ure do bolnice, prosi za sestanek. Kje, kdaj in ob katerem času, je javiti pi: meno na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Do bolnice«.	10469
Sobo
opremljeno ali prazno Iščem
v bližnji okolici (Vič, Gor. Slaka. St. Vid itd.). — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra-« pod »Ne pritliic'e«.
10451
Sobo
etrego sgparirano ieče gospod. Ponudbe na oglasmi oddelok »Jutra« pod »35«.
10448
Opremljeno sobo
evemt. s hrano oddam tafcoj gospodu. Naslov v oglasnem oddeKku »Jutra«. 10458
Železnato vino
lekarnarji di. G. Piccolijar Ljubljani, krepča oslabel«, malokrvne, odrasle in otroke.	229
Kompakoml
Pozor, izletniki!
Izletoikom na Bled nudi uprava »Hotela Grad« od 1. apila do 1. junija t. 1. enodneivni pension e prenočiščem po 40 Din za osebo. Izbcrna kuhinja iu velike pore i je. — Pri večjih družbah se prosi pravočasnega obvestila. — Se toplo priporoča uprava hotela »Grad Bled«.	9028
миплт ÉtiíiÉáÉ
Broša
velik zeien kamen, okoli perle, se je izjrubila v Ci-galptovi ulici ali iia pokopališču. Ker je ista dras pomin. prosim poštenega najditelja, da jo odda v trgovini M "d ved, Tavčarjeva ulica 7.	10433
m
•Ti
28. nov.
Ne vznemirjaj se, saj je vse v najboljšem redu. — Tvo>a.	10416
Lepo sobo
pranno ali opremljeno, s souporabo prostorne knh:oje in drvarnice poceni oddam solidni stranski v T-novem. Naslov pove oglae. oddelek »Jutra«.	10164
Gospodična
žeti lao-espondirati z intel. gospodom uradnikom, ali slično. v starosti 36—45 let. ki govori več jezikov. Ponudbe na os-'as. oddelrf; »Jutra« pod »V svetu sem bila«	10425
Znanja želim
г gospodično, v svrho razvedrila. Tajnost v vsakem pritr»ru zajamčena. Dopise » elito, katera se diek-et-no vrne. na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Avto na razpolago«.	10447
Gospodična
v črnem kostumu, ki ее je vozila s 1- vlakom dne 18. marca iz Maribo a v Zagreb in nazaj, i-e naproša za cenj. naslov pod značko »Klinika« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 10479
Damo
v kožuhastem pla-šču — v spremstvu starejše gospe, katero je tujec v torek dopoldne zasledoval do Vodnikovega trga, se prosi — ako poznanstvo mogoče. — Dopis na oglašali oddelek »Jutra« pod »Tvorničar«.
10465
Mlad golobček
išče golobičico e pravilno vravnanim perjem, s željo, da bi skupaj gnezdila in zobala. Dopise s etiko, ki se vrne, na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sbupnn zobanje«.	?
V oglasnem oddelku «Jutra»
je dvigniti sledeča pisma:
AvgTust-eeptanber, Agilnost, April, Ahaever, Bodoči diom Boijši mioar, Blod, Botjii obrtnik, Mia Belenoier, Oi-klama, Center, Cvetoči maj, Dobra moč, Družabnica, Dijak, Dobra gostilna 50, Dober pjačnik. Dobra služba, Dobra fróerfca, Di-екгеФпо, Dobroerfcna gioepo-dinja, Družabnica 9843, Dober prodajalec, Desaeka-Vazejka, Dion, Dober zastopnik, Dobrosrčen, Dober delovodja. Din 150.000, F. M., F. M. 30, Generalni eképort, Gentleman 34, Gorenjsko, Gotovina 20.000, Gitara, Gostilna e posestvom, Gotov d ena-. Hišica 30, Ше ljubezni, Jazz, Juta, Južno, Jesenice. Inže-nier 011, Ključavničarska stroka, Karikatura I, Kavcije zmožna 1000, Lega Bežigrad, Lokal 60.000, Ljubljana 1000. Ljubljana ali Maribor, Ločenka, Lepa lega, Lahek zaslužek. Možitev, Miren dom, Modiefcka. I. moč. Marljiva 36, Mela-ntja. Mirno in zračno stanovanje. 1. oiaj, Mladosrt, Mladenka, Naja, Olga 28, Očarala 4i me. Osamljena ideali.-t/ka, O ganizat-or, Poverjenik. Pridna 11, Promet 3, Priložnoet 3(7, Prvovrstna moč, Prvo spoznanje. Posestvo 100. Pridna in poštena, Položim kavcijo. Plačam dohro. Poseben vbod, Prilika. Podjetje. Poštena 95. Preplačilo. Per-fektna 87. Postranski zaslužek. P-jvatni uradnik. Pont'a d prihaja 40. Pristni Gorenje. Prosta pod spretnim. Rentabilno podjetje. Rentabilnost. Raj v p'ani-nah. Različno. Resnega mišljenja. Srtosoben. Stroga tai-nost 250. Svet.lo. Sodar. Soretna gospodinja. Samo-storna moč 66. SigurnoM. Sobica. Si^reSa. Srečna velika noč. Stalna resna služba. Soliden, StarovanV 1R. Stalna soba. Stojal". Solnč-no. Stalna soba. Stovenija, Stroj. Samostojna kuha.-ica. Slovenija. Sef.n'a. T Stirn. Stofi 40 do 200. Trezen strojnik. Ta'" "j 60. Tiha voda. Terna. Iljodnost. Ver-zirana 19Я0. Veeifja. W L.. Velik uspeh. Vallčni m'in. Vpoko:en, Vnoknjenka tudi nemško. Vdova. V cen-trumu. Zadovoljno življenje Zelo ugodna pozicija. JA-vilj-ki. Zmožen kavriie. Za-Hovicilřnost 70. Zna/ajnosí. Za 3 leta. Zaupanje. Zanesljiv in airllen, Zanes-1 'iv-:?0o, Zane«ivv vozat-. Zakonca. Značamost. íeleto-t-ugar. 2060. Sletma pra.ksa II500: 20, 1881. 20. 14. 650. 028. 90. 1885, 1000.
Damski frizer
star 24 let-, inteligenten, ki govori h vat.-iki, angleški in italijanski, želi poročiti gospodično 18—23 let staro, ki poseduje 20—30.000 Din. Ponudbe s sliko na oplas. oddelek »Jutra« pod šifro »Ana May Voug«. 10440
35letni samec
drž. uradnik II. kategorije
poroči takoj damo s kapitalom. Absolutna tajnost! — Slika zaželjena. Ponudbe (brez bojazni) na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Poroka«.	10470
Pianino
amerikansk-: sistem — lep glae, ugodno nap odaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	10174
Kratek klavir
prodam na obrobe. Naslov v ogiaenem oddelku Jutra.
10445
Ko včeg - gramofon
poceni napodaj. Ponudbe pod šifro »Gramofon« na podružnico »Jutra« v Mariboru.	10476
Šivalni stroji
Haid 4 Neu. m ugodne obrok« »Centra«. Miklošičeva eeete 7/Ш. Ljubljane 57
Fht stroj za rezanje papirja
tatan; poceni prodam. Sa-ek»v pove oglaeoi oddelek »Jutra«.	104&2

f kompletni postelji
курив
psa volčje pasme
prodam
hi prazno sobico
takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
10444
Tovarna vseh vrst rolet,
zastorov, lesenih nitk, ob-oknic, žalnrzij itd. vseh vrst m materijala ^projíme
potnike in zastopnike
.proti proviziji. — Ponudbe pod »Za 23647« na Pubiici-ta* d. d., Zagreb, Gundu-Iičeva 11.	40-ffi
» ie rabljen« vseh vrst ter
Joto za embalažo
tma vedno 7 zalogi
Mirko Mlakar
LJubljana, Slomškova ulica 11.
Slike za legitimacije
izdeluje cajhi-treje Hugon Hibšer, fotograf. Ljubljana. Sv. Petra cesta 25. 61
Šivilja
se p-iporoča za izdelovanje oblek, plaščev. kostimov in perila, po nizki ceni. Naslov pove oglaenf oddelek »Jutra«.	10459
Komi! Rovoit! železna služinska Brozovfi« patent postelja z1o& ijiva,« Upeciranlm ш» dracom. zelo praktična za vsako hiša hote.e* prenoditóa, nočne službe tn za potujoče ose» be stane Din. 4ЬО.~» Ros pošiljam co poi& nem povzetlu.
iJ&Atk
Lesena paten» postef?» iložUivi, с Upecirir t* тайглсот, те le ргдК« t>čna stane Din. 280.—
tefanta сťsna£anje- —. fLTes gcsiuhl)|o»ÍBoviie mii «Ue
tt Oia. tSCd»
b. BffOZOTUb Zagreb, SUce U.
Prometni zavod za premog d. d.
Ljubljana
prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo samo na debelo
PREMOG,
domači in inozemski, za domačo kurjavo in industrijske svrhe.
KOVAŠKI PREMOG
vseh vrst
KOKS,
livarniški, plavžarski in plinski
BRIKETE.
Prometni zavod za premog, d. d., Ljubljana,
Miklošičeva cesta št 15 L.
Spominjajte se slepih!
Mag. št. 7736/30.
RAZPIS
4946
Mestna občina liubljanska razpisuje oddajo tesarskih, lesocementnih, kleparskih in keramičnih (oblaganje sten in tlakov s ploščami) del pri zgradbi hladilnice za slanino v mestni klavnici.
Pravilno sestavljene in kolkované ponudbe s lOOdinarskim kolkom je oddati v zapečatenem ovoju v mestnem gradbenem uradu, šolski drevored 2/II, do
27« marca 1930 do 11. dopoldne.
Vse podatke in pripomočke daje mestni gradbeni urad med uradnimi urami.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 17. marca 1930.
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za koresorcij »Jutra« Adoif Ribnika*. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskaxnaxja Franc Jezeršek. Za inseratni de! je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljabléanf,