GLASOVA anorama KRANJ, 29. JUNIJA 1963 ŠTEVILKA 23 naše poročilo na 5. strani BLED 63: DVAJSET POPEVK IN ENA Letos nič več v majavem čolnu - Stari znanci z novimi pesmimi Kakšna je nemška vojska Vojska poraženih Kaj vse je do sedaj storila Zahodna Nemčija za oborožitev? O tem vprašanju razpravljajo neka* teri švicarski časopisi in opisujejo današnjo nem« ško vojsko. Skorajšnja proizvodnja tankov in oklopnih vozil nemške konstrukcije je napovedala novo razdobje v oboroževanju Zahodne Nemčije. Zahodnonemško gospodarstvo je začelo izdelovati doma tudi težko orožje. Novi tank, če ne upoštevamo angleškega topa, ki bo vanj vgrajen, je delo nemških strokovnjakov. Stane približno milijon mark. Popolnoma novo sliko nemškega oboroževanja je dala tudi raketna tehnika. Kar se tiče nemških podmornic jih zelo hitro spuščajo v morje. Pet od naročenih dvajsetih podmornic je že dokončanih. Ko bodo uresničili sedanje načrte, bodo Nemci začeli graditi večje podmornice. Tudi letalstvo je opremljeno z najmodernejšimi letali. Pravijo, da je sedanje nemško letalstvo veliko boljše od stare »Luftuaffe«. V četrtek zvečer se bo v blejski festivalni dvorani začel II. festival slovenskih popevk. Nadaljeval se bo v petek zvečer, zaključil pa v soboto. Organizatorji so tokrat pogumnejši, kot so bixi pred letom dni, saj lanski prvi korak, čeprav nekoliko negotov, ni spodletel. Razen tega letošnji festival ne bo zato tu, da bi poživljal mrtvo sezono, ampak bo blejski turistični vrvež teh dni poživljal festival. Ali se šifri gospe zanimajo za popevke Prav verjetno se namreč utegne zgoditi, da se bodo v festivalnih dneh preselile v dvorano štiri sive gospe v svetlih oblekah, ki so celo dopoldne sedele ob jezeru (v senci) in z nasmehom na ustih opazovale vitko dekle v modrih kopalkah; fiimar s platnenim klobukom in veliko pisano ruto okoli vratu in oni drugi, ki se prevaža v starem »volksuagnu«, na katerega je naslikal violino in še nekakšen instrument; tri filmske zvezdice (pardon, morda so že zvezde): plavolaska, rdečelaska in črnolaska, ki snemajo v Zaki; dva Norvežana, ki se kopljeta ob vsakem vremenu in seveda tudi drugi, ki postavajo po Bledu. In seveda tudi naši ljubitelji popevk... Pevci pod drevjem Dekoracija prvega festivala je bila prikupna in tipično blejska. Letošnja zamisel je še bolj zanimiva in naj jo opišem, čeprav še ni gotovo, če jo bo mogoče speljati. Stekleno steno za odrom naj bi odprli tako, da bi za ozadje služila kar drevesa, ki bi jih za to priložnost lepo razsvetlili. Sicer pa bo vse kar se da moderno. Pevce, ki so zbrani, da nam predstavijo nove slovenske popevke, poznamo: Marjana Deržaj, Majda Sepe, Beti Jurkovič, Lidija Kodrič, Barbara Jarc, Ivanka Krašovec, Nino Robič, Rafko Irgolič, Matija Cerar, Lado Leskovar, Peter Ambrož, štirje Boštjančičevi in morda še kdo. Korajža velja Tako so mislili mnogi naši »neznani talenti« in napisali cel kup popevk za blejski festival. Stooseminštirideset je kar lepo število, ali ne? Na žalost so bile številne neuporabne tako zaradi melodije kot tudi zaradi besedila brez kančka kvalitete irt niti ni bilo težko zbrati 20 najboljših, še najbolje so se uveljavili avtorji popevk, ki jih poznamo že iz lanskega leta. Av-seniki bodo imeli na festivalu kar štiri svoje pesmi in med njimi bodo verjetno našli tudi najbolj slovensko obarvano melodijo. Sicer je bilo glavno merilo pri izbiri kvaliteta. Pesmi lanskega zmagovavca dr. Vladimira Stiasnvja letos žiriji niso ugajale. Šele pred kratkim so določili eno izmed njegovih popevk, ki bo izvajana kot enaindvajseta. Med nove avtorje je dobra popevka uvrstila tudi slepega telefonista Dušana Porenta. Svojo pesem je zaigral na harmoniko, drugi pa so jo zapisali. Aranžmaji so pripravljeni za veliki zabavni orkester RTV, ki ga vodi Mario Rijavec in za mali ansambel pod vodstvom Moj mira Šepeta. In vse ostalo Način ocenjevanja se skorajda ni spremenil. V sedmih večjih slovenskih krajih bodo komisije (sestavljali jih bodo ljudje različnih poklicev in kvečjemu po kakšen glasbenik) odločale o najboljši popevki in po telefonu sporočale svojo odločitev na. Bled. Osma — strokovna žirija bo v dvorani. Žirije poslušavcev bodo podelile 3 nagrade, strokovna žirija pa eno. Razen tega so pripravili svoje nagrade tudi nekateri časopisi. Zaradi slabih izkušenj z lanskimi posredniki vstopnic bodo te obdržali kar na Bledu. Av-toprevozniška podjetja obljubljajo posebne avtobuse, če bo dovolj zanimanja... METKA SOSIC Ob obisku liberijskega predsednika na Gorenjskem LIBERIJA - stara dežela že večkrat v zadnjih letih se je zbralo ob gorenjski cesti veliko ljudi, kadar se je po njej vozil kakšen afriški državnik. Ko se je v četrtek peljal proti Gorenjski liberijski predstavnik William Tub-man, smo v odprtem avtomobilu pozdravljali predsednika najstarejše afriške samostojne države, črnci na liberijski obali so bili prvi, ki so dali zgled številnim afriškim narodom pod kolonialno upravo, da si lahko v deželi sami upravljajo brez tujega vmešavanja. Liberijski predsednik William Tubman, ki je v četrtek obiskal Gorenjsko, je prvi liberijski državnik, ki je bil že štirikrat izvoljen na najvišji položaj v državi — Črnci iz Amerike so usta-' novili prvo neodvisno afriško državo — Naši stiki z Liberijo so mladi Nastanek samostojne Liberije rriiri afriške zgodovine so [ še vedno zelo pomanjkljivi. Ljudstvo, ki danes naseljuje liberijsko ozemlje na zahodni oban Afrike med državama Sierra Leone in Slonokoščene obale, spada med črnska-afriška plemena. »Vrnimo se v našo domovino« — so govorili ameriški črnci pred dobrim stoletjem. Glasovi so šli od ust do ust. Črnski živelj v Ameriki, ki so ga osvobodili suženjstva, je vedel, od kod so Američani nekaj stoletij vozili sužnje na ameriške plantaže kot najbolj zavrženo in brezpravno delovno silo. — Okoli leta 1822 so se prve karavane ameriških črncev pretolkle prek Atlantskega oceana in našle svoje zato- čišče na najbolj zahodnem obrežju Afrike. Vrnitev ameriških črncev v pristanišče Monrovie, ki so ga sto let pozneje leta 1948 razglasili za svobodno luko, kjer pristajajo danes velike prekooceanske ladje in letala na reakcijski pogon, je pomenil začetek prve neodvisne afriške države Liberije. Razglasitev republike Središče Monrovie, glavnega mesta republike Liberije. Mesto Monrovlo so naselili prvi ameriški črnci, ki so se pred več kot 130 leti vrnili v Afriko. Mesto ima danes 60.000 prebivavcev, veliko luko in letališče. Razen tega je v njem liberijska univerza »t eodvisna republika Libe-J^j rija je bila razglašena 26. julija 1847 v Monro-viji. Ustava mlade črnske afriške države je posnemala ameriško ustavo. Volivci so morali imeti črnsko kri in morali so imeti zemljo. Ustavna določila o ustroju državne oblasti so se obdržala še do današnjih dni. Na čelu vlade je predsednik, ki ga volijo za dobo osmih let. Ponovna izvolitev je mogoča samo za štiri leta. Sedanji predsednik Liberije William Tubman je bil izvoljen že štirikrat, prvič leta 1943 za dobo osmih let, pozneje pa še trikrat za dobo štirih let. Pri zadnjih volitvah je predsednik Tubman dobil 168 GLOBUS Zadnja cigara VVINSTON CHURCHILL, 88-letni bivši britanski premier, vzame po najnovejših vesteh cigaro v usta samo še takrat, ko se mora postaviti pred fotoreporterje in televizijske kamere. Drugače je povsem opustil kajenje. Nalivno pero PIERO MAZZONI, 42-letni rimski profesor in zdravnik, ki je zdravil pokojnega papeža Janeza XXIII, je dobil od cerkvenega poglavarja malo pred smrtjo nalivno pero. Pokojni papež je svojemu zdravniku dejal: Vi »te storili veliko dobrega zame. Pri sebi nimam ničesar drugega kot skoraj novo nalivno pero. Sam z njim nisem nikoli pisal.« Očala za klobukom EVA BARTOK, filmska igravka, ki jo še vedno prištevajo med najlepše igravke na svetu, je v letalu med Rimom in Londonom zataknila očala za klobuk. Ko jo je neki reporter vprašal, zakaj je zataknila očala za klobuk, je odgovorila, da je to napravila nevedoma. Drugi dan je londonski tisk objavil Evino sliko. Neka modistkinja je* ob sliki izjavila- »Mislila sem, da je končno v modi le nekaj novega.« tisoč glasov, njegov nasprotnik pa samo 24. Liberijska skupščina je dvodomna. Razen senata, ki ga volijo za šest let, je še predstavniški dom, ki je voljen za štiri leta. Veliki državnik 0sedanjem liberijskem predsedniku Tubmanu krožijo v Liberiji najbolj pohvalne ocene glede njegove državniške spretnosti in pravičnosti. Svoj ugled si je Tubman v zadnjem času nabral tudi med afriškimi državami s spretnim posredovanjem med posameznimi afriškimi strujami, ki so nastale v dobi afriškega preporoda. Počasno izenačevanje politične enakopravnosti je Tubman v času svoje oblasti pospešil. Znano je, da so nekoč v prvem obdobju liberijske samostojnosti zadržali izključno oblast priseljenci iz Amerike in je bilo domače prebivav-stvo zatirani sloj. Vlada rasne diskriminacije, ki je tako značilna za druge afriške dežele, je bila v Liberiji zamenjana z vlado političnega in razrednega zatiranja. Vsa ta nasprotja je začel Tubman urejevati. Bil je prvi liberijski državnik, ki je dal veliko pravic tudi domačim plemenom in jim postopoma ponudil sedeže tudi v predstavniškem telesu. Popolna izenačenost seveda še ni dosežena, vendar so pravice domačinov mnogo večje, kot to bile. Afriški krožek Vafriških zadevah zagovarja liberijski predsednik Tubman zamisel postopnega zbliževanja afriških držav z urejanjem gospodarskih odnosov in s carinsko unijo. Na zadnjem sestanku afriških državnikov v Adis Abebi je liberijski predsednik prizadevno posredoval, da bi izgladili razlike med bivšimi francoski^ mi kolonijami, ki so izbrale bolj odvisno neodvisnost in državami casablanške skupine, ki so se v vseh pogledih osamosvojile in znebile tujega vpliva. Naši stiki z Liberijo Cweprav stiki med Jugoslavijo in Liberijo še niso dolgotrajni, to ne pomeni, da niso na zelo dobri osnovi. Jugoslavija je z Liberijo vzpostavila diplomatske odnose šele leta 1959. To je bil prvi korak k razvijanju vsestranskega dvostranskega sodelovanja. Kmalu je Liberijo obiskala jugoslovanska delegacija »dobre volje«, v Beogradu pa so čez nekaj časa podpisali sporazum o trgovinski izmenjavi, gospodarskem sodelovanju in o tehnično-znanstveni pomoči. S sporazumom je bilo tudi določeno, da bo Jugoslavija pomagala pri izgradnji liberijske industrije. — Večje število jugoslovanskih strokovnjakov in podjetij že gradi nekatere tovarne v LiberijL t Viisi s potovanja od Mandžurije do Hon^kon^a Kitajski zid Nihče ni delal hitro in težko. V Hsin Ciaoju so okopavali in brskali, večina ljudi pa je zapravljala čas s poigravanjem in z ogledovanjem tujcev. V »čajni komuni« nismo videli nikogar pri delu. razen petih deklet, ki so nabirale čaj na širokem in pustem polju. Vodja brigade in podžupan »čajne komune« državljan Lo nam je pojasnil, da je za ostale prost dan. Pripeljal je teh pet deklet na polje, da bi trgale čaj kakšne pol ure, ker je vedel, da imajo tujci radi obi-ravke čaja na slikah in jih je pripeljal, da bi nam omogočil fotografiranje. Spraševali smo, zakaj imajo v komuni prost dan. »Zaradi dežja,« se je izgovarjal Kitajec. S svojimi dvomiselnimi odgovori in izmikanjem na vprašanja, smo bili prepričani, da dež ni bil poglavitni vzrok, ftaš vodič Lo pa je z užaljenim nasmeškom dodal: »Ker je zjutraj deževalo, sem razglasil prost dan, zdaj pa je že prepozno, da bi ta sklep preklical!« Preudaril sem kitajski »hiter skok naprej«, ki ga še vedno izvajajo in za katerega Kitajci trdijo, da je to doba velikega zbiranja in osredotočenja sredstev in izgradnje, hkrati pa so povečali potrošnjo blaga in zvišali življenjsko raven. V resnici, nihče ni dobil vtisa, da bi ljudje zaskrbljeno gledali v svojo prihodnost. Naključje je naneslo, da so bili trije turistični vodniki, ki so nas spremljali po Kitajski, v Sovjetski zvezi 14 let po revoluciji. Trdili so, da Kitajci živijo veliko bolje, kot so takrat živeli Rusi. Tudi veliki napredek, ki ga je dosegla Kitajska v teh letih se ne da primerjati s prvimi ruskimi petletkami. Rokodelci s kitajsko spretnostjo Velika večina Kitajcev še vedno izdeluje spretne izdelke stoletja stare kitajske obrti, papirnata lestenca, svilo in druge kitajske obrtne izdelke. Veliko bolj važno pa je seveda, da v kitajskih trgovinah lahko najdemo tudi takšno blago, ki ga pred desetimi leti Kitajci niso nikoli doma izdelovali: na primer kitajske ure. radijske sprejemnike, drobnoglede, sesalce za prah in drugo industrijsko blago. Vsa mesta, ki smo jih na Kitajskem obiskali, so imela lepo urejene veleblagovnice, večinoma so bile na novo zgrajene v novih mestnih predelih. Veleblagovnice so lepo urejene in postrežba v njih je prav dobra. Težko si je izmisliti stvar, ki je ne bi bilo mogoče kupiti v trgovinah v Hankovu ali Nankingu. Se enkrat pa moram pnoviti, da so cene izredno visoke. Zaslužek devetih tednov komaj zadostuje za nakup ure ali najbolj preprostega radijskega sprejemnika, enajst tednov pa mora kitajski delavec delati za kolo in trinajst tednov za kamero. Pohištvo, kuhinjske potrebščine in glinasta posoda pa niso dražje kot na Angleškem. Obleka je skoraj dvakrat dražja, kot smo navajeni v zahodni Evropi. Ne drži pa ,da bi se vsi Kitajci oblačili enako. Moder delavski površnik, krojen na vojaški način je najbolj pogosta delovna obleka, ki jo nosijo tudi v prostem času, vendar se dobra polovica ljudi, ki jih srečate na kitajskih ulicah, oblači tudi drugače. Največ ljudi v takšnih oblačilih srečate na ulicah Pekinga ,manj pa jih je v Šanghaju ali Kantonu. Večina moških nosi bombažne površnike, toda kroji in barve so različni. Ženske skoraj vse nosijo hlače, kot so jih najbrž na Kitajskem že od nekdaj nosile. Imel sem na ulici precej težav z razpoznavanjem moških in žensk. Ce namreč ženske nosijo modro kitajsko nacionalno obleko, jih je skoraj nemogoče razločevati od moških. Podobni so si kot prsti na roki. Vnreženi ljudje v dvokolnicah Kub velikemu napredku, ki ga je Kitajska dosegla v zadnjih letih ima ta dežela pred seboj še težko in dolgo pot, preden bo dohitela življenjsko raven ljudi v Evropi. Njena zaostalost izstopa na dveh področjih: v prometu in stanovanjski izgradnji. Na teh dveh točkah Kitajska zaostaja celo za drugimi nerazvitimi deželami: za dvokolnico vidimo v Indiji zapreže-nega vola, na Kitajskem pa so v njo vpreženi ljudje, ki se ponižujejo kot sužnji. Videl sem devet mož, ki so bili vpreženi v cestni voz za vzdrževanje mestne čistoče, v Han-kovu pa se je šest moških vpreženih v dvokol-nice kosalo s tovorom, ki bi zadostoval moči konja ali vola. Kitajska motorna industrija je še vedno v plenicah. Naših ugovorov in nasvetov, da bi vzrediji več vprežne živine, niso ljudje nikjer upoštevali. Za kitajsko stanovanjsko izgradnjo je značilna gradnja poceni stanovanj. Čeprav so nove hiše in stanovanjski bloki čedni, postanejo naravnost zoprni, ko se srečamo s kitajskimi stanovali j.skitni težavami. V vsaki vasi je skoraj kakšna hiša nova in vsako kitajsko mesto je zgradilo nove četrti, ki so na zunaj čedne in čiste. Minq Hong. novo mesto oddaljeno okoli 20 milj. od Šanghaja. daje po zunanjem videzu impresivno sliko. Tovarna ur v šanghaju. Po letu 1%0 so več kitajskih tovarn ur modernizirali in pripravili za množično proizvodnjo. Kljub domači proizvodnji pa so kitajske ure še vedno zelo drage Novo mesto m^a našem obhodu smo ugotovili, da so zgra-J"|| dili veliko elektrarno, ogromno tovarno, hiše za 80 tisoč ljudi, lep hotel, novo šolo, gledališče, kino dvorano, veliko javno knjižnico in bolnišnico s 300 posteljami. Pred letom 1958 vsega tega ni bilo. Načrti širokih cest in stranskih ulic so tako širokopotezno zasnovani, da jih je človek moral občudovati. Kitajci so zasadili mlada drevesa in cvetje vsepovsod, priš'eci (nadaljevanje na 5. strani) Bulevar Prvega avgusta v Naoliauinj, Kaka pr?ttriftf iS kiUiskg uljce. Na levi strani slike je palača kitajske revoiuciie LETALO v garaži V Ameriki so preizkusili prvi prototip letala, ki bo ceneno in bolj dostopno V letošnjem letu so ob koncu marca preizkusili v Združenih državah Amerike (država Illinois) prvi prototip novega letala BD-1, ki naj bi bilo luksuzno letalo za vsakogar. Podoben je majskemu hrošču, njegova razpeta krila pa merijo skoraj sedem metrov. Konstruktorji menijo, da so s tem letalom ugodili vsem tistim, ki se jim današnji avtomobili zdijo preveč počasni in okorni. V prvi vrsti cenenost Res, da novo letalo nima tolikšne udobnosti in prostornosti, kakor ameriške cestne kri žarke, saj ima le dva sedeža, ki sta nameščena eden za drugim, vendar letalo je le nekaj drugega kakor avto, ki si ga lahko privošči skoraj vsak odrasel Amerikanec. Kakor vedno zanima kupce v prvi vrsti cena, ki je pa pri standardnem BD-1 res hvale vredna. »Hrošč« dejansko ne stane več, kakor najcenejši avtomobili normalnih velikosti (seveda za ameriške pojme) ali 2400 dolarjev. Recimo, da lahko za primerjavo navedemo kar ceno našega Zastava 1300. Ko so izračunavali ceno letala, so vzeli za osnovo letno proizvodnjo okoli 600. Seveda je že sedaj po »hroščih« veliko povpraševanje, tako da je pripravljena tvrdka pri povečani proizvodnji ceno še znižati. Kaj pa vzdrževanje BD-1 kaže prav pri tem svoje najboljše lastnosti. Na 100 kilometrov — čeprav se zelo čudno sliši — porabi le 9 litrov benzina. Cena za olje in benzin pa znaša v Ameriki pri približno 800 kilometrov dolgem letu z dvema osebama in 20 kilogramov prtljage toliko, kot znašajo pri nas isti stroški za enako vožnjo Prvi prototip potniškega letala BD-1, ki bo najbrž v Ameriki zamenjal avtomobile z avtomobilom. Seveda je to zelo malo, če računamo, da zasluži ameriški prirezovavec toliko v dveh urah. Kljub temu da upoštevamo visoke cene letalskega benzina v Evropi, pridemo do zaključka: tako letenje po zraku je zaenkrat še vedno cenejše kakor pa jadranje. Avto ven — letalo noter Dobesedno tako bodo lahko napravili lastniki »hroščev«, saj so njegove mere nadvse »ljubke«. Dolžina znaša 5,5 metra in pri shranjevanju ne predstavlja posebnega pro- blema. Nekoliko težje bi bilo s krili, saj meri letalo po širini 6,9 metra, vendar jih lastnik lahko z nekaj enostavnimi prijemi odmontira in sklopi. Letalo je visoko 2,1 metra. Motor ima moč 65 KS, letalo pa lahko doseže maksimalno hitrost 180 kilometrov na uro. Samo letalo tehta 300 kilogramov (bruto teža 530 kilogramov) in lahko z 80 litri preleti razdaljo 800 kilometrov. Letalo vzbuja tudi na zunaj s svojo lepo aerodinamično obliko lep vtis. Trup je izdelan v »Honevcomb« konstrukciji, ki je v osnovi podobna čebelnemu satovju, na katerega je pritrjena pločevina. Prednost tega načina gradnje je predvsem v večji trdnosti pri čim manjši teži. Kovinska prevleka je le eden izmed či-niteljev, ki vzdrževanje letala pocenijo. Zelo važno pri tem je tudi dejstvo, da se »majski hrošč« sestoji le iz 375 temeljnih delov, od teh pa jih je le 175 različnih. To pomeni, da je mogoče večino kosov med seboj zamenjati. Tako na primer oblika smernega krmila obema deloma višinskega krmila, med seboj se lahko zamenjajo sedeži, kabinska okna, kolesa, zavi- ralne lopute itd. Na tak način se število rezervnih delov, ki jih mora imeti lastnik na zalogi, zelo zmanjša. Ravnanje z letalom je zelo preprosto in manjše okvare lahko vsak ročnejši lastnik sam odpravi. Izboljšave za zahtevnejše Razen standardnega modela nameravajo graditi še letala z nekoliko močnejšimi motorji. Eno naj bi imelo 85 KS "moči in hitrost 200 km na uro. drugo pa motor z močjo 90 KS in potovalno hitrost 225 km na uro. Seveda pa se konstruktorji še naprej trudijo z izboljšavami in v načrtu imajo še en model, v katerem bi bil vgrajen motor s 108 KS in hitrostjo 250 km na uro. Lastnikom BD-1 je na voljo, seveda če imajo nekoliko več denarja in si lahko privoščijo dodatne stroške, da opremijo svoje letalo še z drugimi posebnostmi in izboljšavami: radiom, za razsvetljavo, zunanjimi žarometi itd., tako da BD-1 tudi kar se udobnosti tiče ne bo zaostajalo za drugimi športnimi letali. Na dirkalni stezi v Monzi so gledavci lahko videli tudi tale atraktivni prizor: Medtem ko je voznik s svojo Simco 1000 vozil po dveh kolesih in vijugal po cesti, je uporabil so-vozač stransko okno kot izstopno lino in zlezel na streho avtomobila ter se razgledal po prizorišču ZANIMIVOSTI Helikopterji na strehi hotela Medtem ko je vodilnemu slovenskemu dnevniku uspelo nekatere lahkoverneže potegniti za nos z novico, da je na strehi hotela Lev v Ljubljani pristal helikopter, se v čeho-slovaškem mestu Brno res dogajajo take stvari. Kakšen je torej hotel, na katerem bodo pristajali helikopterji? Pri novem hotelu Sport so zaključili z grobimi gradbenimi deli. Njegovih 12 nadstropij stoji na stebrih iz armiranega betona, izmed katerih vsak nosi na »svojih plečih« 600 ton. Zunanji kovinski zid je prekrit z aluminijasto folijo, notranja obloga je lesena, vmes pa je izolator polistiren. Hotel ima obliko črke Y. Zanimiva je ureditev zračenja in ogrevanja, kajti niti eno okno ni zadržalo svoje prvotne vloge, razen seveda propuščanja svetlobe. Hotel bo opremljen s klimatskimi napravami novega tipa, to je z ventilacijo pod visokim pritiskom. Morda je najzanimivejša novost streha, na kateri bodo lahko pristajali helikopterji. Sprva bo prevoz, kot predvidevajo, z brnskega aerodroma in drugih krajev precej nereden, pač po številu intesentov. Vsekakor bodo to novost pozdravili tudi tujci, ki prihajajo v Brno na znani velesejem. Hotel bo zgrajen čez eno leto. V njem bo prostora za 320 gostov, in to v 106 sobah z eno posteljo in v 107 sobah z dvema posteljama. Nemški filmarji na Bledu »VESELJA« i bo kmalu konec že dober mesec se vrtijo filmske kamere ob Blejskem jezeru in zabavno-glasbena komedija »Veselje« bo v teh dneh dcvila svojo končno podobo. Filmska ekipa Musikhaus iz Munchena je prispela na Bled zadnje dni maja. Intenzivno je snemala ves junij, svoje delo pa bo zaključila 3. julija. Pravijo, da je precej zadreg, zato so morali še podaljšati čas snemanja. Režiser filma Hans Billian je povedal, da to pot prvikrat snema v Ju- katere kraje. Njena dobra goslaviji, z delom je zadovoljen, nagaja pa mu znanka je Beba Lončar. dokaj nestalno vreme. _ ,. , , Tudi ostali sodelavci niso kar tako seljem mora priti na vrsto tudi kaj nevšečnega, če ne tudi tisto veselje ni pravo, še pred nastopom nam je gospa Auer povedala, da se na Bledu počuti zelo dobro. Jugoslavijo že precej poana, saj je obiskovala puljski festival in tudi Zagreb, kjer je nastopila na televiziji in še ne- Črnski pevec Čr irnski pevec Bili Mo priletel na Bled le za nekaj ur. V sredo sta priletela na Bled znani črnski pevec Bili Mo in pevec Prav tedaj se je pripeljal na »filmsko prizorišče« v nizkem dirkalnem avtomobilu nemški 'igravec ameriškega rodu Gus Bachus. skih ustvarjavcev tega veselega filma. Največjo pozor-nost je vzbujala sloka blondinka v modrem kratkem ogrinjalu Dunajčanka Hanne-lore Auer, ki je prav tedaj Španskega rodu* Karlos^Ote- predstavila nekaj prizorov ob 2ivi v MUnchnu, kjer je ostal ro. S filmsko ekipo sta po- jezerski plošči z igravcem kot nekdanji ameriški vojak, snela nekaj prizorov na blej- Clausom Biederstaedtom iz danes pa je znan v Zahodni skem gradu. Sploh pa kaže, Munchna. Prizor po vsem vi- Nemčiji kot prvi filmski da hočejo filmski ustvarjav- dezu. ni bil sicer prav nič ve- zvezdnik in priljubljen igrači iz Munchna svojo novo za- sel, kar bi človek že po na- vec. Pomembne osebnosti in bavno glasbeno stvaritev obo- slovu lahko pričakoval; no, soustvarjavke pričujočega fil-gatiti z nastopi slavnih oseb- vse Pa že spet ne more biti ma sta tudi Berlinčanka Hel-nosti ter z zelo dinamično in veselo in razposajeno, za ve- ga Sommerfeld (igra glavno raznoliko sceno prizorov iz narave. V prostorih blejskega Partizana imajo sicer svoje delovne ateljeje za snemanja znotraj, vendar pa se zadržujejo največ zunaj in neutrudno iščejo vedno nova prizorišča, bodisi v parkih, ob obali jezera, v Zaki, na gradu pa tudi v drugih krajih Gorenjske. Prizor ob jezerski plaži, ki pravzaprav ni bil vesel "Eja pravi filmski vrvež j^j smo naleteli v sredo dopoldne v Mali Zaki pri veslaški lopi. Tam ste lahko videli zagorele obraze neutrudnih veslačev Mornarja, blejskega osmerca in še drugih skupin — kar pa je seveda še pomembnejše za pričujoči zapis: zbrana je bila v tem prijetnem kotičku jezera skorajda vsa elita film- Billy Mo, znani črnski pevec in trobentač, ki je zapel v nemškem filmu »Veselje« nekaj popevk vlogo) in Margitte Scherr. Poslednja v tem filmu že drugič letos igra v Jugoslaviji. Režiserja smo že omenili. Producent je K. H. Busse, direktor filma T. N. Stulof, komponist Gerhard Narholz Dunajčanka Hannelore Auer Tri glavne igravke Hannelore Helga Sammerfeld Auer, Margaritta Scherr in itd. Pri snemanju sodeluje tudi celotna jugoslovanska filmska ekipa, ki jo vodi Don-ko Buljan iz Zagreba, vodja snemanja je Pavel Erklavec, glavni snemavec pa Ivan Belec. In kakšen je delež Blejce* pri vsem tem (seveda tudi izkupiček!)? Prvič — gostinstvo je pridobilo, ko je nudilo usluge; drugič — najemnine za prostore in razna prizorišča so vrgle precejšen znesek in tretjič — kar bi moralo biti pravzaprav prvič — Blejci in okoličani so to pot množično pomagali kot igravci (pravzaprav kot statisti, pa to ni nič manj pomembno). Ko sem vprašal Andreja, kako so počuti kot filmski /gravec, jo povedal, da kar dobro. »Bolje je stati pred kamero in pred reflektorji ter po malem ploskati, se zibati ali plesati, kričati in se za kaj navduševati, kot pa v potu svojega obraza prenašati kovčke od postaje do hotela in nazaj. Zraven tega pa še zaslužek ni tako od muh (od 1300 do 2000 dnevno) in še z avtomobili nas vozijo okrog.« — Kdo bi mu oporekal: vsak si po svoje služi kruh. JOŽE BOHINC ski zid Kitaj (nadaljevanje s 3. strani) iz številnih kitajskih dolin lažje pogrešajo opeko in malto kot cvetje in drevesa. Večina va-ščanov je stanovala v stanovanjskih blokih, v stanovanjih, ki so imela po dve sobi, kuhinjo in kopalnico. Takšna stanovanja so oddali velikim družinam, manjše družine pa so se morale stiskati'v skupnem stanovanju. Družina, ki sem jo obiskal, je bila osemčlanska. Razumljivo, da je bil za te stanovavce višek udobja, ki ga človek lahko doseže na Kitajskem, in zboljšanje, ki ga Kitajci prej niso bili navajeni. V nekem drugem stanovanju sem našel družino, ki je stanovala v eni sami sobi. Soba ni bila velika. Kuhinjo je družina delila še s tremi drugimi najemniki v dvosobnem stanova-, nju. Kitajska ni odtrgana od čudežev* ki jih dela naše stoletje. V Pekingu so mi pripovedovali, da je v zadnjih štirinajstih letih prebivavstvo kitajskega glavnega mesta naraslo od prejšnjih 1,200.000 ljudi na sedem milijonov. V Šanghaju pa so nam meščani s ponosom pripovedovali, da je od leta 1949 okoli 800.000 ljudi dobilo streho nad glavo, pozneje pa so nam prav tako s ponosom pripovedovali, da je v istem razdobju prebivavstvo mesta naraslo za štiri milijone! To je toliko kot kaplja dežja v morje. In na koncu ostane vedno vprašanje na katerega potnik po obisku na Kitajskem nikakor ne more odgovoriti: Kaj je pravzaprav Kitajska? . S Radijski spored Poročila poslušajte vsak dan ob 4.05, 5., 6., 7., 8., 10. 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930 uri. - Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12.. 13, 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930 uri. SOBOTA — 29. junija 18.10 Priljubljeni zabavni orkestri 18.45 Na mednarodnih križpotjih 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Trikrat petnajst 20.45 Kulturni globus 21.00 Glasbena medigra TOREK — 2. julija 21.05 Skupni program 3RT 23.05 Zaplešite z nami DRUGI PROGRAM 19.05 S tujih opernih odrov 19.44 Med slovenskimi skladatelji 20.45 ZabaVni kaleidoskop DRUGI PROGRAM 19.05 Nekaj razpoloženjske glasbe I 19.30 Simfonija PETEK — 5. julija 7.0.45 Iz Beethovnovih mladih < • Kirvo 21.12 Po jo slavni operni pevci 22.15 Skupni program JRT 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji 8.35 Ljubiteljem operetnih napevov 855 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.10 Deset pianistov iz desetih dežel 10.15 Sprehod po južnoameriških stepah 10.35 Suita v starem slogu 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti — dr. France Verdjan: Uspehi in načrti vrtnarije v Čatežu 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne 12.40 Dvajset minut s Slovenskim oktetom 13.30 Obisk na Dunaju 13.45 Jugoslovanski operni pevci pred mikrofonom 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Zabavni orkester Svend Asmussen 15.20 Simfonija v G duru 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino 17.50 Intermezzo na hammond orglah 18.00 Aktualnosti doma in y svetu 18.10 Skladbice za kratek čas 18.45 Novo v znanosti 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Po domače ... 20.20 Arsen Lupin 21.00 Za konec tedna 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 Za ples in razvedrilo DRUGI PROGRAM 19.05 Z zabavno glasbo v sobotni večer 19.30 Posnetki s koncerta violinista Vladimirja Škerlaka 20.45 Operne melodije 22.15 Jazz na koncertnem odru NEDELJA — 30. junija 8.05 Komične scene iz oper 8.35 Malo instrumentov — veliko glasbe 8.55 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.10 Mojstri simfonije 10.15 Zabavni orkester Bob Sharleps 10.35 Pet skladb Danila Bučarja 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Erik Eiselt: Razvoj živinoreje 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne 12.40 Prizor iz I. dejanja ' Bellinijeve Norme 13.30 Zabavna glasba 14.05 Chopinove pol ure 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Kitara in orglice SREDA — 3. julija 15.30 V torek na svidenje 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Koncert po željah poslušavcev 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Planinska oddaja 18.45 S knjižnega trga 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Skupni program JRT 20.20 Radijska igra 21.05 Serenadni večer 22.15 Skupni program JRT 23.05 Popevke in plesna glasba DRUGI PROGRAM 19.05 Don Kihot — fantastične variacije 19.55 Melodije pariških - boulevardov 20.45 Z repertoarja komornih ansamblov 21.10 Igrajo veliki zabavni orkestri 21.45 Jazz ob 22.00 8.05 Iz starejše slovenske solistične glasbe 8.30 Od pianina do big banda 8.55 Pionirski tednik 9.25 Petkovo simfonično dopoldne 10.15 Dvajset minut ob glasbenem avtomatu 10.35 Naš podlistek 10.55 Vsak dan nova popevka 20.15 Tedenski 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Drobni dragulji iz oper 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Od severnoameriških prerij do ruskih step 18.45 Iz naših kolektivov 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Popularne orkestralne melodije 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti — Franc Novak: Stanje v- vinogradih po letošnji pozebi in ukrepi v poletnih mesecih 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne 12.45 Vaclav Kučera igra pesmi iz Južne Amerike 13.30 Po domovini 14.05 Pol ure s popevkami 14.35 Novosti iz fonoteke 15.15 Z lokom po strunah 15.40 Majhen koncert zbora RTV Beograd zunanjepolitični pregled 20.45 »Slovenska popevka Bled 63« 22.15 Oddaja o morju in pomorščakih 23.05 Glasbena medigra 23.10 Simfonia orienta DRUGI PROGRAM 19.05 Melodije po pošti 20.00 Med deli Johanna Sebastiana Bacha 20.20 V ritmu tanga 20.45 Zabavni intermezzo 21.00 Vsakdanje življenje Etruskov 21.20 Skupni program JRT 6.30 Napotki za turiste 8.00 Mladinska radijska igra 8.40 Jutranji koncert naših solistov 9.05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Še pomnite, tovariši 10.30 Za nedeljsko razvedrilo 11.30 Nedeljska reportaža 11.50 Nekaj taktov za dober tek 12.05 Naši poslušavci čestitajo in in pozdravljajo — II. 13.30 Za našo vos 14.00 Koncert pri vas doma 14.15 Pisana paleta 15.15 Trikrat pet 15.30 Prijetno nedeljsko popoldne s športom :n zabavno glasbo 19.05 Glasbene razglednice 20.00 številnim zvestim poslušavcem domačih napevov 20.40 Intermezzo z godali 20.50 Športna poročila 21.00 Galerija opernih likov 22.15 Skupni program JRT 23.05 S plesno glasbo v novi teden DRUGI PROGRAM 12.00 Nedeljski koncert ob dvanajstih 13.10 Za ljubitelje operne umetnosti 14.28 Sodobni izvajavci 15.15 Ob zvokih zabavne glasbe 19.05 V nedeljo zvečer 20.00 Sto let popevke 20.45 Čembalo kot koncertantni instrument 21.00 To vam bo gotovo ugajalo 22.15 Komorna soareja jugoslovanske glasbe 8.05 Opera in balet 8.55 Otroške razglednice 9.10 Glasbena oddaja za cicibane 9.25 Popevke v sredo dopoldne 10.15 Drobne slike za violino in violončelo 10.30 Človek in zdravje 10.40 Narodne pojeta v duetu Danica Filipčič in Greta Ložar 10.55 Vsak dan nova popevka 18.45 Ljudski parlament 11.00 Pozor, nimaš prednosti 19.05 Glasbene razglednice 14.50 Poje baritonist Gerard Souzav 15.15 Igrata pihalni godbi nizozemske mornarice 15.40 Amaterji pred našim mikrofonom 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Promenadni koncert 18.00 Aktualnosti doma in po svetu 18.10 Od skladatelja do skladatelja PONEDELJEK — 1. julija 12.05 Zabavna glasba 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Tatjana Brodnik: Kaj vpliva kvarno na skladiščno seme 12.15 Domači napevi za prijetno opoldne 12.45 Plesi iz Romunije 13.30 V operi z Mirom Braj nikom 14.05 Vedro in poskočno 14.35 Iz klavirskih skic 20.00 Filharmonični orkester sovjetskega radia 20.30 Mladi bolgarski pevci v Ljubljani 22.15 Skupni program JRT 23.05 Godala za lahko noč DRUGI PROGRAM 19.05 Enainštirideseto — opera 20.45 Pisan spored zabavne glasbe z domačimi ansambli televizija SOBOTA — 29. junija RTV Zagreb 19.30 Turizem RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 S kamero po svetu RTV Beograd 21.00 Pesmi in plesi Zagorja 21.30 Popularni koncert RTV Ljubljana 22.40 Zgodba iz serije OL NEDELJA — 30. junija ČETRTEK — 4. julija 8.05 Komorni zbor RTV Ljubljana poje skladbe slovenskih avtorjev 8.30 Plesni orkestri 8.55 Za mlade radovedneže 9.25 Ponedeljkovo dopoldne ob narodni pesmi 10.15 Za solista in ansambel 10.35 Naš podlistek 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Stojan Vrabl: Zaščita sadovnjakov v poletju 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne 12.45 Igra harmonikarski orkester Svobode 13.30 Zabavna glasba 14.05 Morda si želite to poslušati 15.15 Ljubiteljem operetnih napevov 15.40 Literarni sprehod 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Glasbene uganke 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 8.00 Mladinska radijska igra 8.47 Dvigni se pesem 9.05 Revija jugoslovanskih pevcev 9.50 Dva nova jugoslovanska posnetka 10.00 Nepredvideni dvoboj 10.30 Pisan glasbeni spored izvajajo domači solisti 11.30 Vedra godala 12.05 Plesni orkester RTV Ljubljana 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne 13.30 Hajduška in druge skladbe 14.00 Naši borci pozdravljajo 15.15 Lepe melodije t 15.37 Pesem in ples iz naših oper 16.10 Mladi iz NOV 16.30 Priljubljeni narodno-zabavni ansambli 17.05 Vrata zmage — kantata za alt 17.30 Iz partitur zabavnih orkestrov RTV Ljubljana-18.00 Odlomki iz del o Sutjeski 18.30 Razpoloženje, vtisi in spomini 18.46 Operetni napevi 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Spomini partizanskih skladateljev 22.15 Skupni program JRT 23.05 Skupni program JRT RTV Beograd 8.30 Kmetijska oddaja 9.00 Prenos iz Zvezne skupščine FSRJ 16.30 športno popoldne RTV Beograd 17.00 Prenos iz Zvezne skupščine FSRJ 19.30 Avtocesta 1963 19.45 Propagandna oddaja 20.00 TV dnevnik 20.20 Rezerviran čas RTV Zagreb 21.20 Prenos športnega dogodka 22.00 Vojna in mir — film II. del 23.30 Poročila PONEDELJEK — 1. julija i RTV Ljubljana 1930 Naši sončni dnevi »V deželi sanj« RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 2030 Tedenski športni oregled RTV Zagreb 20.45 »Arina« — repriza drame 21.45 Portreti in srečanja 22.15 Poročila SREDA — 3. julija RTV Ljubljana 19.30 TV obzornik RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 2030 Prenos športnega dogodka 21.45 Sutjeska — ali veš kje je? RTV Ljubljana 22.15 Glasba XX. stoletja RTV Zagreb 22.45 Poročila ČETRTEK — 4. julija RTV Beograd 19.00 Rezerviran čas 20.00 TV dnevnik 2030 Njih devetsto — dokumentarni film RTV Ljubljana 21.00 Festival slov. popevke — prenos z Bleda RTV Beograd 22.00 Poročila PETEK — 5. julija Evrovizija 1430 Teniški turnir — VVimbledon RTV Beograd 1930 Po kanionu Radjke 19.45 Rdeči signal 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 2030 Propagandna oddaja 20.45 Festival slov. popevke — prenos z Bleda RTV Zagreb 22.00 Foročila KRANJ »Center« 29. junija: angl. VV film NIKOLI NE ODNEHAJ ob 18. in 20. uri, angleški barvni film UPORNIK ob 22. uri 30. junija: angl. VV film NIKOLI NE ODNEHAJ ob 16. in 20. uri, angleški barv. CS film MILIJONARKA ob 18. uri 2. jul.: domači film DVOJNI OBROČ ob 18. in 20. uri 3. jul.: domači film DVOJNI OBROČ ob 18. in 20. uri 4. julija: amer. film KRVNIK IZ NEVADE ob 16., 18. in 20. uri 5. julija: amer. film KRVNIK IZ NEVADE ob 18. in 20. uri KRANJ »Storžič« 29. junija: angl. VV film NIKOLI NE ODNEHAJ ob 16. uri, angleški barvni CS film MILIJONARKA ob 18. in 20. uri 30. junija: sovjetski film ISKANJE AVRIKE ob 10. uri, angleški VV film NIKOLI NE ODNEHAJ ob 14. in 18. uri; angleški barvni CS film MILIJONARKA ob 16. in 20. uri 1. julija: franc. film LEPA AMERIKANKA ob 18. in 20. uri 2. julija: franc. film LEPA AMERIKANKA ob 18. in 20. uri 3. julija: franc. film LEPA AMERIKANKA ob 18. in 20. uri 4. jul.: domači film DVOJNI OBROČ ob 16., 18. in 20. uri 5. julija: angl. barvni film UPORNIK ob 18. in 20. uri LETNI KINO PARTIZAN 29. junija: domači film DVOJNI OBROČ ob 2030 30. junija: domači film DVOJNI OBROČ ob 2030 1. julija: angl. barvni film UPORNIK ob 20.30 2. jul.: amer. vestem film KRVNIK IZ NEVADE ob 20.30 3. jul. amer. vestern film KRVNIK IZ NEVADE ob 2030 4. julija: franc. film LEPA AMERIKANKA ob 20.30 5. julija: franc. film LEPA AMERIKANKA ob 20.30 STRAŽIŠČE »Svoboda« 29. junija: premiera franc. filma LEPA AMERIKANKA ob 20. uri 30. junija: premiera franc. filma LEPA AMERIKANKA ob 16., 18. in 20. uri 3. julija: angl. barvni film UPORNIK ob 20. uri 4. julija: angl. barvni film UPORNIK ob 18. in 20. uri Krvavec Cerklje 29. junija: angleški barvni VV film DOKTOR IN LJUBEZEN ob 20. uri ^ 30. jvmija-. angleški barvni VV film DOKTOR IN LJUBEZEN ob 1630 in 1930 4. julija: slov. film VESE- \ LICA ob 20. uri Skotja Loka »SORA« 29. junija francoski film1 \ USODA ob 18. in 20.30 30. j unija francoski film USODA ob 930, 18., 20. uri Naklo 4. julija: domači film VZKIPELO MESTO ob uri. Jesenice — »RADIO« Duplica 29. junija amer. barv. CS 20. ! film AVANTURE HAKELBE RI FINA ob 20. uri 30. junija amer. barv. CS film AVANTURE HAKELBE- 28. junija jugoslov. barv. RI pINA ob 15 17 19. uri film STOPNICE JUNAŠTVA 1 29. junija — 1. julija amer. barv. CS film OBSEDENA ŽENA 2. do 3. julija nemški film PLAMENKA 4. do 5. julija angleški film NEZADRZLJIVI Jesenice »PLAVŽ« 2$. junija franc. CS film OKUS NASILJA 29. do 30. junija jugoslovanski film STOPNICE JUNAŠTVA 1. do 2. julija amer. barv. | CS film OBSEDENA ŽENA 4. do 5. julija nemški film PLAMENKA Žirovnica 29. junija italijanski film SMRT PRIHAJA IZ VESOLJA 30. junija franc. CS film OKUS NASILJA 3. julija amer. barv. CS film OBSEDENA ŽENA Radovijica 1 2. julija jugoslovanski CS „ . .. . /-nq P. A film KOZARA ob 20. uri 29. junija ameriški CS fum , ALI UUB1TE BRAHMSA ob\ 3. m^ jugoslovanski CS 20. uri \ film KOZARA ob 18. in 20. uri 29. junija francoski barvni! film KOSILO NA TRAVI obl 4. julija jugoslovanski CS 18. uri I film KOZARA ob 16. in 18. uri ^jlj^^takl_kozmična«. Toda nisem hotel vprašati Saše. Da ne bi vedel, česa vsega ne znam. Toda on - dijak: ve. Jeseni bom šel tudi jaz v šolo. Samo, da mine ta spomlad in poletje. A o Mesecu bom vprašal očka. On ve več kot Saša. Ker tudi Saša, čeprav je dijak, ne bere časopisov. Očka mi je vse povedal o Mesecu. Raketa leti db Meseca dvakrat po štiriindvajset ur. ne pa: »hop, hop — in že je tam.« To ne gre kar tako. Oha, ujel sem Sašo. Kaj le bo rekel sedaj? Sram ga bo, ker je govoril o tem, kar ne ve. Toda Saša se sploh ni vznemiril. — No, pa kaj? — je blejal — veš morda, kje je Mesec? — To pač vsak ve — na nebu. No, in v tem je vsa stvar, da je na nebu. »Toda, kaj se izmotava? Jaz njemu o Mesecu, a on meni o nebu.« Ali Saša nadaljuje svojo misel. — Mesec je na nebu. To je zelo daleč. Z vlakom bi bilo treba potovati milijon dni. A z raketo — vsega le dva dni. Torej drži: le hop, hop — in že si tam! 1 Nič mu nisem odgovoril. Zakaj imel je prav. Pri spoznavanju družbe smo se učili o lepoti gora. Mnogo lepega nam je o njih pripovedovala tovarišica učiteljica, saj jih tudi sama rada obiskuje. Lanske počitnice sem se povzpel na Grintovec. Pred tem velikim dogodkom nisem ponoči prav nič spal. Bilo je lepo in sončno. Odpravili smo se zgodaj. Prvi del poti je bil lahek. Ko smo prišli pod vznožje skalnatega velikana, smo obstali. Se nikoli nisem bil na tako strmi in visoki gori. Stene so prepadne in, navpične. Čeprav je bilo poletje, je bilo videti še mnogo snega. Na vrhu sem si oddahnil. Pojedli smo malico in se napili hladne pijače. Bil je čudovit razgled v dolino in na ostale vrhove, ki so se bleščali v soncu. Ne bom pozabil tistega razgleda. Upam, da se bom letos povzpel na Triglav. Postal bom planinec m občudoval bom lepote gora. Bojan Mehle. 4. razr. osn. šole Najlepše je doma Naša hiša stoji ob prometni cesti, po kateri vozijo dan za dnem domači in tuji avtomobili. Brnenje vozil me pogosto spravi iz ravnotežja, da smuknem za hišo in izza vogala zavidam ljudem srečno vožnjo v daljne kraje. _ Pred dnevi pa se je pred našo hišo ustavil čudovit avto. Kdo neki je prišel? Eleganten moški z metuljčkom je stopil na hišni prag in pozdravil v čisti slovenščini. »Kaj me ne poznate več? Domačin sem, nisem tujec. Pred petintridesetimi leti sem zapustil vas. V Braziliji sem kot krt zakopan v črne podzemeljske rove. Bogat sem, ničesar mi ne manjka, le v srcu ne najdem miru. Prišel sem, da vas pozdravim — svoje znance in svoj dom, kjer sem preživel mladost.« Strmeli smo in poslušali in se čudili njegovemu pripovedovanju. S kakšno ljubeznijo je govoril o svojem rojstnem kraju, od koder ga je bila želja po bogastvu in sreči učenci osemletne šole na Trati pri škofji Lo ki so ob zaključku šolskega leta priredili v pognala v sveti prostorih nove šole razstavo risarskih in dr ugih izdelkov. Starši in otroci so si z zamV £JČ4 Vjrcček, $, razred giarjtm ogledali razstavljene prprfmg.t^ „ , „„„„„ tl,. Zabavna stran # Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran Križanka št. 24 Kratkovidnost Grešni kozel s 4 S 1 4 7 • 11 12 13 14 T Križanka je magična, zato velja prva številka za opis vodoravno, druga pa za navpično. 1., 1. dekor, 6., 2. švicarska upravna enota, 8., 3. kemijski simbol za radon, 9., 12. država v prednji Aziji, 11., 4. prebivavcf evropske prestolice, 13., 5. reka na Gorenjskem, 14., 6. kazalni zaimek, 15., 7. mesto v južni Franciji, 17., 10. prodajalna hišica za časopise. Rešitev križanke št. 23 Vodoravno: 1. kravata. 8. revizor, 9. Ik. 10. nika, 11. mol, 12. star, 14. al, 16. romanca, 18. praznik. — Očka je zopet napravil neko neumnost! Lepota — Dežuje! — Ti, ki si se prvi poročil z menoj, povej mu, kako sem bila lepa! Vsredini križajočih se pogledov X vseh strani in v zelenilu mestnega trga sta se srečali sošolki. Ena poročena, upehana, ima dva otroka in sto obveznosti; druga — samska, ima dovolj časa za od počitek in za vzdihljaje, z drugimi besedami, tako pelji življenje. Poročena je uvidevna, narejeno razigrana, trudi se, da bi oživila dijaško atmosfero davno minulih dni. Neporočena ni niti hudobna niti velikodušna, skrbno pa spremlja stanje sreče svoje generacije; natanko ve, Poročena se smehlja. Lahko bi srečala na trgu tudi Košaro in ženske, ki menjavajo moške, so ali brez vseh čustev ali pa jih imajo preveč. — Ali poznaš tistega Selimira, ki me je obletaval, tistega visokega? Poročena se ne spominja nobenega Selimira, še manj, da je bil velik, najmanj pa, da je obletaval sošolko. — Spoznala sva se v vlaku in nato me je zmeraj čakal pred Šolo. Pozno spoznanje katera se je poročila in kako, katera je ločena in katera "ne živi tako, kot je prav. Veš, tista iz tretje klopi (po petnajstih letih so imena zatonila v pozabo), tista, ki je vedno vodila s seboj psa in ni nikoli znala matematike. Poročila se je s starcem, računala je in se poročila. Sem pa ie raje sama, kot da bi se poročila s starino. Starcev ne morem trpeti. Poročena odobrava: »Kdo bi si želel starca?* Kosara pa naskakuje. 2,daj je na dnevnem redu že tretji moški, pravi rovtar, ti rečem, toda pazi nanj kot na punčico v očesu, da ne bi pobegnil njenim čarom. Od mene je prepisovala matematične naloge. Prihajal je tudi pred hišo, imel je resne namene, jaz pa sem se mu smejala ... Po pravici ti povem, da mi je bil prav zoprn. Veš: z debelimi ustnicami, pegast. . . pegastih nisem nikdar mogla trpeti, zdelo se mi je, da so neumiti. In kadar govori, gobezdar Pa sem si mislila: »Ali naj vse življenje poslušam gobezdanje tega pegavca?* — Seveda, prav imaš — se strinja poročena — najpomembnejši so prvi vtisi. — O, niso ne! Boš že videla! Srečala sem ga pred nekaj dnevi, prav blizu- trga. Jaz med prodajnimi stojnicami v gneči, on pa je ravno izstopal iz avtomobila, razumeš — iz avtomobila v krasni obleki, velik, razvit, dostojanstven . .. — In ustnice? — Ustnice take kot pri vseh drugih. — Ali je bil še pegast? — Ne. Niti ni pegastt pa tu J' opaziš ne tega, kadar je moški dozorel in stopa 'iz avtomobila. Govori odsekano, kratko, ne gobezda. Nato skoči iz voza živahna ženska, njegova žena, lepa kot igračka, seveda mnogo lepša kakor jaz, čeprav je lazil za menoj . . ; tedaj ni niti slutil, koga bi utegnil srečati in voziti z avtomobilom, saj tudi o tem ni sanjal, da bi imel kdaj avtomobil. Jaz pa sem se mu upirala in nisem vedela, da delam tako rekoč njej v prid. Tako, je to v življenju. Stopila je iz avtomobila, on pa >i je pomagal, vzel je košaro — in jo spremljal na trg. Kako je bil bister in lep! — Eh, lep? To se ti je samo zdelo. — Za moškega — lep. Saj imam oči in vidim in premišljujem, v svojo škodo ... A — Kaj premišljuješ? — Tole premišljujem: Ti se, Milka, vrtiš po trgu s težko košaro, tista pa, ki je zasedla tvoje mesto, ima osebnega adjutanta, ima avtomobil . . . Kaj hočeš, ko sem bila pa neizkušena in sem iskala pege na soncu!... — Ne, človeka res ne smeš presojati.po prvem videzu — jo tolaži poročena. — Morda pa prenaša ta ženska kake njegove napake, ki jih drugi ne poznajo. — Mogoče, nihče ni brez napak, toda njegove so dobro tapecirane — kot njegov avtomobil. MILE STAN KOVIC m HOROSKOP Velja od 29. junija do 6. julija OVEN (21. 3.—20. 4.) — W@M Zaradi nerodnosti ti bo ne-P^jjl kje padla cena, kar bo le prehodnega značaja. Previdnost, da te ne obsodijo zaradi pomanjkanja okusa. Ne pretiravaj s sončenjem. BIK (21. 4.—20. 5.) — Za radi nerazsodnosti v srčnih zadevah se še praskaš za ušesom. Potrebna je sprememba okolice in vrne se izgubljeni mir. Prevelika zaupljivost se utegne maščevati. Denarna stiska se poleže. Kopanje. DVOJČKA (21. 5.—20. 6.) — fNepričakovano se znebiš bremena na duši, ki te že dlje časa teži. Neka rotacija te osebno Drizadene. Sonce in voda te pootroči. __RAK (21. 6.-22. 7.) — Brez W*m razloga se izmikaš dokaj IVjI pomembnemu razgovoru. Zaradi čudnih izjav in obnašanja te malce vlačijo po zobeh. Popustljivost je včasih dobrodošla. Ia. LEV (23. 7.-22. 8.) — Kri-EB tični položaj se bo izbolj-PCT šal tudi na srčnem področju. Mlajši osebi drugega spola si strašansko všeč, starejša pa bo ljubosumna. Ne zganjaj trmoglavosti, zakaj le-ta se sama po sebi maščuje. Voda te osveži. DEVICA (23. 8.-22. 9.) — ^Znajdeš se v zagonetni situaciji glede srčnih zadev. Vloga kameleona se ti sčasoma kaj neprijetno maščuje. Premisli in naglo ukrepaj, zakaj čakalna doba in negotovost ti bo očitana in posledice prioiši sebi. Oseba, o kateri, dvomiš ti je naklonjena. TEHTNICA (23. 9.-22. 10.) — Kesanje zaradi nepremišljenosti na čustevnem področju. Glede dohodkov malce precenjuješ svoje sposobnosti. Smotrno izkoristi prosti čas. Nekdo pričakuje tvojega opravičila. ŠKORPIJON (23. 10.—22.11.) — Planirani dopust bo prijeten in usoden — nežno srečanje. Stari grehi bodo pozabljeni. Napovedanemu obisku se izogneš. _ STRELEC (23. 11.—22. 12.) B3H — Kljub vsem poskusom ti °e uspe integrirati dopusta s honorarnim delom. Prehodni nesporazum v družini. Popustljivost bo tokrat na mestu. KOZOROG (23. 12—20. 1.) — Zadnji čas je, da se odločiš glede dopusta, da ne izvisiš. Koraki drage osebe te vznemirjajo, vendar zvestoba ostane. Pismo. VODNAR (21. L—19. 2.) — ESp Tvoj molk bo nekje pov-kIhJ zročil zaskrbljenost. Pričakovane novice prinesejo zadovoljstvo. Zaradi agilnosti dobiš nove obveznosti. Ne skopari, kjer ni treba. RIBI (20. 2.—20. 3.) — H9 V krogu prijateljev se po-m^M staviš in te občudujejo. Nekdo izblebeta kar si mu zaupal, vendar se izmažeš. Zaostali honorar te v pra**m času odreši zadrege.