Sveti Benedikt.
(Iz neniškega po J. N. Vogl-u.)
H§bO bil je Benedikt šo mlad,              Minihe pa jc strah zavzel —
Budil ljudem ni lepih nad;                  Saj nihče ni ga bil vesel —
Po cestah se jo vedno kldtil,               In vrata hitro sc zapro mu,
Z razbojniki se tudi brritil.                  A on ne gre Se proti ddmn.
Kdor je hudobneža poznal,                   Sree ga vedno peklo je,
Od daleč vže se ga je zbal;  '  '          In s silo dalje vlcklo je;     '1 ¦'•
A on ni zmčnil se veliko          ^          A v samostanu se iistavi,
Za kralja ali za vladiko.           .t         Kjer se pri svetem Križi pravi.
Ko mnogo je minulo let,        -   '          In spet potrka prav lahno,
Izginil mu življenja cvet,                   . In spet poprosi prav gork6;
Pogum upada lmi v starosti,               Poprosi dobrega opata,
Pregreh je storil vže zadosti.               Da v samostan odpre niu vrata.
Kesati se začel divjak   ¦'•'¦>      -'i.'          ,,Tu ninog se vže je pokoril
Obilih svojih je napdk;    ."     ¦ '         In srčni mir je tu dobll; Imel je v srci hude b6je,          ..        Sprejmite grešnika, ojoce,
Obžaloval pregrehe svoje.           "         Ki grehov se poboljšat hoče."
Poboljšan ide v samostan,                    Opata velik strah navdd,
Ponižen prosi in skesan:                      Ko vgleda silncga moža,;
,,Vzemite k sebi me minihi,                 Vender inu pravi: .,Jaz skesanira
Bom pokoril se v celi tilii."                Pokore delati ne braniin.
A ker si slabo hiševal,                         če nočeš "biti sltiga moj,               ¦<
Brva boš na dvorišči klal,                  Pogrim pokaži zdaj mi svoj;
Z očesom v noči stražil paznim,          Iz vecne sužnjesti pomaga
Sieer te kakor snžnja kaznim."           Le slavna nad menoj ti zmaga.
Ostane v saraostanu, koj                      Grozfl hudobec se tak<5
Pričnfe s hudobnim duhom boj;          Misleč, da ga premagal bft:
Iz gostih mrež njegovili duša,            A dalje hndi ne govori.'
Uiti z resno voljo skaža.                     Junak utrjen je v pokori.
Poti na dvoru ves se dan,                  Možd je zgrabil tnjega
Da žuli krepka se inu dlan,               Bori se ž njim in suje ga;
In ko po noči vsak počiva,                 Bori z veliko se srčnostjo,
Pok6ja stražnik le ne vživa.                Bori 8 telesno se krep6stjo.
TJdari ura polnoči,                                Mocan nasprotnik je in čil,
Vse v samostanu mirno spi;               Napel jc moč vseb. svojih žil;
Le on ob zidu hodi vrta,                    Vse trese se, ko silovita
Zelo mu duža je potrta.                       Junaka v vrtu se borita.
Viliar strašansko zabuci,                      Bojujeta se dolgo vže,   '             v _
Pred njim pa liipoma stoji                  Da udje jima krvavž;
Peklenšcek črni, grozoviti,                   A dolgo v bitki tej besnžči
Tak6 mu jame govoriti:                      Nobenemu se ne posreči.
»Nespameten se ti mi zčfiš,                Nazadnje Benedikt jo vroč
Da v tem zidovji šc tičiš,                   Vso svojo zbral, pokazal moč;
In sc trpinčiš brez koristi,                  Na tla hudobo trešci roka,    y^
Da dnša grehov se očisti.                   l)a trdo mu kostovje poka.
0  pojdi! pojdi! koj z manrt,                Zdaj pa beži strašnd pošast, Življonje zimaj jc Iep6;                        Boli ga in jezi nečast; Obhajal bodoš vesellce                         A Benediktu m se bati,         - * Napivale se ti zdravice."     a (,j         Da v samostan se šo priklati.
A Benedikt zavrno ga:         ;*             In še se kaže tisti kraj, •   " ¦ '•
,,Ne maram za to črnnga,                   Kjer bila se je bitka kdaj;
Nikdar se voc ti ne pridružirn            Pogosto ljudstvo seia potuje,
Prej tebi Bem, zdaj Bogu služim."        Svetnika hrabrost obeuduje.
,,Oho!" mn pravi dub na to,              Prav za gotovo se ne zna,
Ugre hndifn se težk6;                         Al' res liudobnega duha
če vjel kogii je v svoje mreže,            Tam zmogel Benedikt je sveti,
Pač tudi dobro ga zaveže.                   Če noSeš, treba ni verjeti.
, .     '          Morda pomenia zlobni dub
Pregresnega srea napuli,
"¦! '   '    ¦  T Ki svojega no vstavi boja,             i               -
1  ¦¦'     Ki nikdar nam ne da pokoja.
1    '¦}"                   '             ¦ •   ,       i   ,                                                                        Poshrv. Fr. Krek.