LISJEK Kulturna zadača naobražene žene. Predavala Regina Gobec v ženskem odseku akademske omladine v Zagrebu. 1. Nisem si sama izbrala predstoječcga naslova sledeče razprave, teinveč dobila sem ga od ženske sekcije akadeinskega društva ,,t)oinogoj" v Zagrebu. AH naj tudi iz stališča akademsko naobražene žene dam spisu vsebino? Ne! S tem bi omejila pojem izobrazbe na obseg čiste znanosti, in vcndar če nikdar poprej, tako čutimo sedaj potrebo i>o oni d r u g i, s r č n i izobrazbi. ,,01tar najlepši je srca o 11 a r !" (S. Gregorčič.) Te izobrazbe so lahko deležni vsi sloji in edino ta pelje k pravi kulturi. Jaz bi v naslovu vzela namesto besede ,,žena" — ,,človek", kajti oba spola, mož in žena skupno, sta poklicana, da rešita sebe in svet duševne pogibeli! V naših dušah je mrak. Zastrli sta }ih furiji sebičnosti in samopašnosti, ki sta v teh brkikih in pomanjkanja polnih časih, ki so.vsled vojne nastopili za človeštvo, dobile tolik razmah in našle tako plodovita tla, da bo za njih iztrebljenje treba orjaške moralrčne moči ne le posameznikov, ki kličejo k pokori, temveč c e l o ktipno človeštvo mora priti k zavesti in treznosti, če hoče, da ne zabredc v brozgo vesoljne propalosti. Že davno so se slišali glasovi, svareči in proseči, ki so opominjali in silili h koncu vojnih grozovitosti, katerih moreči vpliv je vže začel čutiti človek na duši in na telesu. Ni še bilo polnoči, ko se je iz trpečih ženskih prs izvil tanek, a rezeč glas: ,,Dol orožje!" (Barbara Suttner.) A človeški zverjadi se je hotelo š e krvi, še bede, in to ne v zmerni obliki, temveč v obliki najhujše karikature, ki ](< je zamoglo ustvariti orožje, sad genialnega duha našega modernega časa. A glas te žene je prizvenel nazaj kot porogljiv, ciničen nasmeh, morili smo se naprej ter v strahu pred bodočnostjo okoriščali sebe na stroške svojega bližnjega. — In drugi ali tretji, ki je povzdignil glas, je bil Wilh. Forster, eden najznamenitej- ših pedagogov, ki je oznanjal v ljubezni kot spas človeštva. Ni žel pohvale in, priznanja, teinveč pretili so mu Iastn.1 rojaki s prognanstvom iz domovine. — In še mnogi drugi so povzdignili glas in marsikateri naših vsakdan}ih Htidi je čutil in vedel, da ne bd dobro, kar nam prinesc vojna, a niso ho teli slušati oni, ki so odločevali o usodi narodov! Tako sino v brzem potcku pretreslji-  vih dogodkov pozabili na ono notranjo  kulttiro, in o presenečenju nad drznim in  uspešnmi poletom moderne tebnike in drugih ved nisroo našli oddiha, da bi se porazgovorili z lastnim ,,jaz", ki je v za- tišju skromtio čakal svoje ure. In ta ura je prišla in mora priti za ves svet! — Hudo bi bilo, ko bi bili pokopali vse duševne dobrote in vrednote! A so še ljudje, ki so sicer okusili vse gorje težkega časa, a ni jim zakrknila srce, ohranili so si mehka in topla čustva za sotrpina. To so tiste tihe žene, tisti možje, ki ne govorc mnogo lepih besed, kojih n otranjost čuti potrebo k ponioči in kl sproti pozabljajo, kar store dobrega. Na njih dobrega. Na njih so izpolnjene bcsede pesnika-učitelja: Kar y srcu }e bilo lepo in sladko, nikoli ne more ttmreti to! Zaspi m spet se zgane jn z novo sllo •— ostane! (E. Gangl.) Ali mislite, da ti Ijudje nLso k ti 11 u rn i d e I a v c i? In dobra dcla, ki se zde tako majbna in neznatna. ali mislite, da niso k u 11 u r n a? Dragi moji! Če ne bodemo gojili take kulture, se tudi do višje ne bomo povzpeli. AH mislite, da ne napredujemo v kul-  ttiri, če se eirkrat premagaino in brez  maščevanja odpustimo žaljivcu? Vidite, to so tiste zadače, ki tvorijo temelj no- tranji kulttiri, in morali bi si jih vsaki dan znova staviti, pa kaj radi pozabljamo na- nje! Ali se jih morda ne zavedamo? To bi bilo še slabše! — Bili so nekoč časi m naivni Ijudje, ki so bili obdarjeni z naravno dobroto. Takrat so veljate še besede Goethejeve: ,,Ein guter Mcnsch in seinem dunklen Drange ist sich des rechtcn Weges wohl bewuBt." — Taki ljudje danes izumirajo. Daties so že otroci rafinirani. Vsak računi, špekulira in kalkulira. Ta preudarnost jg značilna za sedanjo dobo in za obstoj posameznika skoraj potrebna. Kdor je naiven, tega peharijo. Zato je tem težje ohraniti si ono nravno ravnovesje, podzavestno še manj, ker lahko privede v takozvano naravno popačenost ali — kakor jo Nemec nazivlje — »naturliche Schlechtigkeit". Zato je nalog vseh vzgojiteljev — in to zvanje imajo skoraj vsi ljudje — da vplivajo na človeka-gojenca v tem smislu, da postane s a m sodnik čez svoje misli in dela, in pripravijo v njem toliko dobre volje, da bo skušal iz lastnega nagnenja postati dober in vreden član človeške družbe. Intelektualna izobrazba naj služi posebno v prvih letih tej vzgoji, in y drugi vrsti šele splošni in st^novski naobrazbi. Kadar slišimo in govorimo o kulturni zadači izobraženega človeka, radi mislimo na njegovo javno delovanje in njegov vpliv na javnost. Tudi do tega bomo prišli. A sedaj bi rada osvetlila kulturno delo žene v njenem najožjem krogu. Imam za to konkreten primer! Poznam kmetsko ženo, ki je uživala samo ljudskošolsko naobrazbo, pa Jmeli smo" — kakor rada ona in mnogo njenih rojakov naglaša — ,,imeli smo dobrega učitelja, ki nas ni le dosti naučil, temveč nam pri vsaki priliki kazal in vplival na nas, kako moramo ravnati v življenju. Znal nam je vzbuditi veselje do šole in šolskega dela in kar je še več vredno, veselje do knjig, po katerih smo tudi pozneje radi pasegali ter se potom njih izobraževali." In res, satna lahko svedočim, da vlada v tistem kraju neka splošna inteligerftnost — sad dela učiteljevega, ki je z Ljubeznijo opravljal svoj poklic. Koliko dobička bi imela žena šele, ko bi se ji dala prilika v gospodinjskih š o 1 a h , da se stanovsko izobrazi; a vsi stanovi imamo strokovnih šol, le dekle kot bodoča žena, gospodinja in mati mora sprejemati starokopitne tradicije, ali pa potom čitaiija in potom izkušenj iskati novili boljših poti — seveda, če ima v to čas! Pa da pridem nazaj h kinetski ženi! Ona opravlja vestno in brez godrnjanja dožnosti, ki jih ji nalagajo vsakdanji opravki, a se pri tem še dobro zaveda onih vzvišenih dolžnosti, ki jih ima kot žena, mati, gospodinja — kot človek proti ljudem in s svojo priprosto a prisrčno du- hovitostjo oplemenjuje obitelj in okolico. To je tisto tiho, skromno kulturno delo žene, tisto ,,tihožitje", ki ne žanje priznanja javnosti in ki ga niti ne zapazimo, ako ne preživimo nekaj dni v taki hiši. Koliko dobrega lahko ustvarja dobra in razumna žena! Kako srečna je obitelj, ki se ogreva ob taki materi, in če bi bilo dosti takih žen in obltelj, koliko ljudi bilo bi srečnih! Ni sicer vsaki in vsakemu dana ona veselost, zunanja prisrčnost in zgovornost, o kateri sem omenila gori in ki napravi človeka na prvi hip prikupljivega, a to ni potrebno! Naj se mi še enkrat dovoli nemški citat, ki mi je ravno v mislih: ,,Schon ist nach dem grofien das stille Heldentum!" Vsi imamo vpogled v družinsko življenje, če ne doma, pa drugod. Prosim, pomislite malo! Se spominjate slučajev, kjer malenkosti poVzročajo nesoglasje v obitelji ali vsaj tiho vznemirjenje, ki pokvari človeku razpoloženje in to radi neobzirnosti obiteljskih članov? Temu lahko dosti odpomore žena — ker govorim o njej — izobražena žena. ki vpliva na otroke in moža. Protiučinek ne izostane in tako na- stane v obitelji ona sladka harmonija, ki jo na nekateri obitelji občudtijemo in je zaželimo! — In česa traži tako kulturno delo žene? Dosti dobre volje in razumne premišljenosti! Teh zmožtiosti pa večina žen nima, in zakaj ne? Ker nismo uživale vzgoje, ki bi nas privedla do tega. A zato ne rok križem! — Izobražena žena, ki se v polni meri zaveda gorenje zadače, zna, da se lahko tudi potom samovzgoje povzpe do neke gotove popolnosti iti r§ši s tem obenem dvoje nalog! Samovzgoja je težka, mučna in dolgotrajna, a sčasoma se vedno hitreje poplača trud s samim seboj. Uvideti pa moramo, da edina rešitev naše odrasle generacije obstoja v s a m o v z g o j i, ki se je moramo oprijeti odločno z vso silo naših duš. In brez odlašanja — ne jutri, še danes! (Dalje prih.)