118
Naši dopisi.
V Gorici 9. aprila. — Vćlika noč in — sneg! No sicer v mestu ni snega, pač pa je danes dopoludne snežilo cel6 na Sv. Gori! Vso drugo polovico preteklega tedna je ojstra sapa brila in sinoči se je zdelo, da ne bodo mogle procesije iz cerkve, ali, potem ko so naš 851etni knezonadškof gologlavi užugali vreme, morali so jih tudi gg. župniki posnemati; samo visocih zastav ni bilo mogoče nositi pri drugi procesiji na Travniku zarad vetra. Veliki petek in včeraj smo imeli tudi slano; ni še pa prav znano, koliko škode je storila. Zarod na trtah, krompir (koder je uže izlezel), detelja i. dr. je gotovo trpelo. Tako je! Božiči so bili prelepi, zato imamo mrzlo Veliko noč. — Čudno se je zdelo vsem, da se naši laški sosedje zarad učnega jezika v srednjih šolah ne ganejo — oni, ki so se nekdaj v mestnem starešinstvu in deželnem zboru tako krepko za italijanski učni jezik potegovali. Na zadnje so se vendar spet zdramili; dr. Tonkli-jev in druzih slovenskih državnih poslancev zgled jih je spodbudil, da je bil   te  dni  v   mestnem   starešinstvu   enoglasno   sprejet
dr. Verzegnassi-ev nasvet, da naj se posije prošnja državnemu zboru, da bi se vsaj v nižih razredih naših srednjih šol napravile italijanske paraieike (zraven nemških ali slovenskih razdelkov,   ni re ceno; ali, če se spominjamo večkratnih dotičnih obravnav   in   sklepov   v dež.  zboru,   gre misliti,   da hočejo imeti italijanske paraieike zraven slovenskih). —Tukajšnja „Ortsgruppe" nemškega  „Schul vere ina4,  je imela   dne   31.   marcija   v  gimnazijskem   poslopji   svoj letni občni zbor,   o katerem por ča obširno „Trie-ster Zeitung" (štev. 77 od 4. aprila t. L).   Iz tega sporočila   naj   posnamem te-le reči.    Predsedoval je gimn. ravnatelj   gospod   Pantke;   vladin   komisar je   bil   visi policijski komisar gospod pl. Marquet.    Od novega leta sem  je pristopilo 13   novih udov,   odpadlo   med   letom 1881.   jih 16,   vseh   skupaj   jih je 103.     Dohodkov je bilo 1881. 1. 80 gold.,   stroškov   7 gold.  in 84 kr.    Po vsi državi šteje „Schulverein" 400 krajnih skupin (Orts-gruppen).    Mikavno je,   kar je   govoril   g. predsednik, da namreč   društvo   „političnih  namenov nima''; „vladi da ne nasprotuje"; da mu gre samo za to,   „da se narodna zavednost med Nemci povzdiguje in krepca* ; da se „nemškim otrokom  povsod v Avstriji,   tudi kjer Nemci posamezno bivajo , nemške šole preskrbijo4*   itd. Najzanimiviše pa,   sosebno za take,   ki goriške razmere poznajo, je to,   da trdi predsednik ,   da hodi nemštvo v Gorici rakovo pot (Wir wissea es ja Alle ,   dass leider auch in Gorz ein Riickgang des  deutschen Ele-mentes zu verzeichnen ist;... dass die deutsche Sprache im   Verkehr fast nur mehr geduldet ist, und wer weiss,   wie lange noch?).    Dalje   pripoveduje poročevalec v „Tr. Ztg.",   da so Slovenci enega odbornika ustmeno in pismeno tako strahovali,   da je iz odbora in društva izstopil.   Slednjič se huduje dopisnik v „Tr. Ztg." nad „Sočo" in „Slov. Nar.", češ, da sta sra-motivno pisala o „Schulvereinu"  in sosebno o njegovih predstojnikih. — Vse to in še več piše „Triester Ztg.", ne jez. — Tržaški „Imparziale"  je imel 3. t. m. dopis iz Gorice,   v katerem se berejo med drugimi te-le reči o naši mestni gosposki. Doprsno podobo Dante-ovo (za mestno dvorano) so dali priti iz Benetek; čuvaja za orodje požarne straže so si naročili iz Milana; podvzet-nik za vzdržavanje mestnih ulic je iz Bergama;   učitelj meščanske godbe je prišel iz Palme(nove); javne mestne ure so narejene  v  Vidmu;   zvestobna  adresa   o poroki cesarjevičevi   v   Vidmu;   kalupi   za  planinske   klobuke mestnih stražnikov (policajev)   došli iz   Vidma; napisne table za ulice   in trge so   iz Florencije;   in celo kamne za mestni   tlak  vozijo   iz   Cividada   (Cividale).    Nadpis omenjenem sestavku  v „Imparziale"-u je „L' industria estera"  (t. j. vnanja obrtnija). — Današnje „vstajenje" pri  oo.   Frančiškanih   na   Kostanjevici   so   poveličevali veterani, ki so prvikrat svojo godbo imeli.   Veteransko društvo je bilo vložilo pri  magistratu   prošnjo,   da bi smelo sestaviti si muzično bando iz tistih svojih udov, ki so tudi udje meščanske godbe, ali starešinstvu se je zdelo, da to ne gre, da utegnejo nastati kake navskriž-nosti.    Na to se je društvo pogodilo s godbo, ki je uže mnogo let v Prva čini (22 mož), toda bodo imeli pr-vaški godci, kedar pojdejo z veterani, posebno veteransko obleko  z belim peresom na klobuku.    Nekaj novih instrumentov jim je naročilo društvo. — Prihodnjo (belo) nedeljo bode prvaška banda poveličevala tudi slavno s t „bralnega   in   podpornega   društva",   o   kateri drugič kaj več.
Dolenji Zemon 2. aprila. (Javno zahvalo) izražam naj-topleje za podarjene cepiče gosp. M. Ran tu, narodnemu učitelju na Premu, koji je podpisanemu okoli 45 različnih vrst jablanovih in hruševih blagovolil podariti, kakor tudi 1300 vrbovih količkov za občino.   Bog plati
119
neutrudljivemu in silo vnetemu za blagor ljudstva učitelju! Ako bi mnogo tacih učiteljev imela Kranjska, bi vsi naši hribi obraščeni stali. — Ob enem tudi podpisani izraža najtoplejo zahvalo gospodom vladinim zastopnikom za podarjene razne gojzdne sadike, katere so se uže deloma podelile in se bodo. — Bog plati vsim !                                                        Potepan, župan.
Iz ParadiŠČa 20. marca. (Najdenje mrtvaških gro-bov.) Kake pol ure od Šmarje na izhodnjo severni strani je prijazen hrib, iia vrhu s krasno cerkvico sv. Majda-lene na Gori, ki ima 1617 čevljev viaočine nad morjem. Niže doli na severni strani se razprostira lepa rovan, obraščena a različnim grmovjem. Na tem ozemlji je pred nekaj Časom neki kmet kopaje pesek zadel na rakev grobov, narejenih iz kamnitnih plošč. V njih je našel človeške kosti in lonec z ogljem napolnjen; zraven tega še 19 verig in malo Čveterovoglato posodico, vse to, kakor pravijo, z bronaste kovine, katero je eden ljubljanskih srebrarjev za 3 gold. kupil. Kmalu potem so poskušali še na drugih krajih kopati, in zopet so našli kakih 50 metrov vsaksebi še štiri grobe. V enem je bila še dobro ohranjena človeška glava in dva lonca, v drugem oglje: tretji, podoben kelihu, je bil prazen. Zopet v drugem grobu ^e je izkopalo več Človeških kosti, 2 sulici, mala sekirica, dve čudno vpodobljeni iglici in dva noža, podobna našim srpom. — Kakor je poznati, se nahaja še veliko takih grobov na tem ozemlji, ki so gotovo iz starodavnih ajdovskih časov. Ljudska pravljica pravi, da na tem hribu je njega dni stalo mesto, nekateri pa menijo, da je bila le kaka trdnjava, kar je veliko verjetneje. Nekaj je moralo pa vendar biti, to nam pričajo zemljiščoi napisi in omenjeni grobi.
M. Ilovar.
V Novemmestll. —  Dne  10. aprila   t. 1.   ob 11. uri
dopoludne so se v čitalnični dvorani slovesno razdelile častne diplome, katere je c. kr. kmetijska družba v Ljubljani podelila: gosp. Antonu Dergancu, c. k. gimnazijskemu učitelju in šolskemu nadzorniku, gosp, Antonu Ogulinu, posestniku v Rudolfovem, gosp. Antonu Teršinarju, grajščaku na Vrhu, gosp. Josipu Franketu, učitelju v Stopičah.
Iz Suhora V Beli Krajini — Oni mesec smo imeli občinsko volitev, pri kateri je bil izvoljen za župana Jakob Snedic iz Sela pri Lokovicah, Jurij Anzelj iz gorenjega Suhora, Martin Škof iz Dragumelje vasi in Janez Ambr< žič pa za svetovalce.
Iz Skofjeioke 12. aprila. — Naše mesto ima nov občinski zastop, v kratkem dobimo tudi novega župana. Važno vprašanje je, kedo bode župan? Kajti sedanji župan g. Mohar pravi , da ne prevzame več tega službovanja. Gospod Mohar je uže lepo število let mestni župan ter je za mesto tudi uže mnogo koristnega napravil; on je značajeto, delaven in naroden mož, škoda, ako bi ga zgubili. Ce bi pa v resnici g. Mohar tega službovanja ne prevzel, potem bi odborniki dob» o sto rili, ako bi volili mestnim županom g. Koširja, deželnega sodniJ8kega svetovalca v pokoju. On ima zraven vseh lastnosti, katere mora župan imeti, še posebno to, da je ne o d v i sen. — Velikonočni ponedeljek napravila je naša čitalnica kaj lepo veselico. Vdeležilo se je toliko ljudstva vseh stanov, da so bili vsi prostori na tlačeni. Igra ,,Korelekova ljubezen" se je res izvrstno igrala, pohvaliti moramo posebno gospodični Moharjevi. Pevci izvršili so dobro svojo nalogo; in tudi gospodični Logarjevi ste lepo igrali citre. Nazadnje smo se še za-vrtili ter se še le proti jutru veseli in zadovoljni razšli,
—r.
Iz Ljubljane. — V sredi volitev smo, gibanje je toraj cajživahneje.    V tretjem razredu, ki je volil vče-
raj , so narodni kandidat je sijajno zmagali; voljeni so bili namreč: gosp. J. N. H o rak s 185, dr. V. Zarnik s 182 in g. J. Hribar s 180 glasovi. Nemskutarskih kandidatov je dobil g. Hoffmann borih 38 glasov, njegova tovariša pa še manj; od lani so nemskutarji za 10 do 15 glasov na slabšem. Lansko leto v drugem razredu izvoljeni gospod grof Chorinskv je v soboto odpovedal se starešinstvu, menda ne mara sedeti več na rotovži med „fakcijozno" opozicijo. — Nemskutarji delajo zase na vse kriplje in z vso silo, da bi jutri v drugem io v petek v prvem razredu ne propadli. Zato, narodni volilci, na noge! Vsak naj pride, nihče naj ne ostane doma , potem nam je zmaga ne le mogoča, ampak celo gotova in po nji tudi večina v mestnem starešinstvu in Ljubljana bo postala res zopet bela.
—    (Reklamacijska komisija) kranjska pričela je danes svoje delovanje o konečni rešitvi zemljišnega davka.
—  (Slana) je zadnje dni pri vinogradih in zgodnjem sadnem drevji mnogo škode napravila; čujemo, da je na ljubljanskem močvirji tudi oves uničen in detelja. Iz druzih dežel čuje se, da je slana samo vinograde in sadno drevje deloma poškodovala. Orehi so skoraj popolnoma uničeni. — Iz Dolenjskega dobili srna poročila, da je hrošč „lubadar" po vinogradih uže mnogo škode napravil.
—   (Tržaška razstava.) Trgovinski in obrtni zbornici v Ljubljani so se sledeča oglasila za tržaško razstavo izročila: (Dalje) oO. Korče Janez iz Crknice — brinjevec, slivovec; 31. Korzika Alojzij iz Ljubljane — cvetne in druge rastline; 32. Kozler bratje v Ljubljani — pivo; 33. Kotnik Fran iz Vrda pri Vrhniki — parkete in furnir; 34. kranjska obrtna družba v Ljubljani
- rude, železo, jeklo, les, železoično progo na dratane vrvi za vožnjo lesa, oglja, dilj itd.; 35. Krenner Alojzij iz Loke — sukno; 36. Krisper Jožef iz Ljubljane — (lesene) klince; 37. deželna sadje- in vinorejska šolana Slapu — vino, grozdje itd.; 38. Lapajne Karoiina iz Idrije — čipke ali spice; 39. rudarska družba v Litiji — rude, svinec; 40 Ločniker in Andretto na Viči pri Ljubljani — salame; 41. Mathian Janez iz Ljubljane — opravo obednice; 42. Maver Jožef iz Vipave — vino; 43. Modic Janez iz Jesenic — panj in bučele; 44. Mulley Alojzij iz Vrhnike — cement in opeko iz cementa; 45. Nussbaum Avgust iz Fužin — dilje in čreslovino; 46. Ohr in Demberger iz Tržiča — obuvalo; 47. Omersa Franc iz Kranja — verige, žeblje in železno orodje ; 48. Ozbič Matija iz Kamnika — stvari iz imitiranega marmora; 49. Pibrovc Franc iz Krope — tehtnico; 50. Pire Franc in sinovi iz Krope —- verige, drat, dratene in kovane žeblje; 51. Pire M. iz Kranja — platno, barvano platno in druge tkanine; 52. Prašniker Alojzij iz Kamnika — cement, stvari iz cementa; 53. Samassa Vojteh iz Ljubljane — zvonove, svečnike, lestence, pipe, zaklopnice, sesaljke ali pumpe, brizgalnice itd.; 54. Schiffrer Viljem iz Dola — barve in kremenčev pesek; 55, Schrev Alojzij iz Jesenic — pani in čebelarsko orodje; 56. Schwingsbakl Henrik iz Ljubljane — bakrene cevi; 57. Seeman P. in R. iz Ljubljane — vosek in voščene sveče; 58. Smuk Simon iz Kamnika — (le sene) klince; 59. Zupan Matija iz Krope — meh; 60. Stare Julij iz Kamnika — likerje, žganje, jesih; 61. Terpinca Fidelija nasledniki — barve in lesa; 62. Ton-nies Gustav iz Ljubljaue — stvari iz vlitega železa, se saljke itd.; 63. Vodnik Jožef iz Šiške — likerje in žganje; 64. Wertheimer Jožef iz Podgrada pri Zalogu — olje in oljnate preš**; 65. vodstvo posestev kneza Hugo Windischgratza v Haasbergu — jadercik, dilje itd.
120
O tej razstavi piše ,,Edinost" to-le: Čuda! tudi Madjari so se v zadnji uri izdramili. Ko so spoznali, da bodo v tržaški razstavi vsi avstrijski narodi s svojimi pridelki tekmovali, in da celo Hrvatje dobe poseben oddelek in paviljon , lotila se jih je zavist. Poslali so iz Pešta svojega zastopnika g. Herricha, kateri se je pri odboru za razstavo tako dolgo poganjal, da so mu prepustili v poslopji II. prostora okoli 1000 kvad. metrov ; tam bodo sinovi ,.Magyarorszaga" strmečemu svetu kazali, kaj premore njihova razvita obrtnija, in kaj rodi njih zemlja. Se več! Na pobrežji tik morja si postavijo svojo „czardo", kjer se bode točilo zlato ogersko vince, in bode dan na dan igrala ciganska banda. — Poseben odsek v Trstu, kateremu je predsednik dr. Volpi, vabi vse posestnike imenitnih starin (denarjev, medalj, robe, posod, steklovin, mozaikov, porcelana itd.), naj jih pošljejo na razstavo , kjer dobe" poseben oddelek. Odborom v drugih deželah se je ta teden poslal načrt poslopij in njih znotranje vredbe. Izvolil se je dalje odsek 6 družnikov centralnega odbora v glavno upravništvo, da bodo sprejemali pod svojo odgovornostjo vse blago, ki pride na razstavo, in ga spravljali na določeno mesto v razstavnih poslopjih; tudi bodo zastopali vse interese razstavljavcev.
— (Učiteljstvo tukajšnjih srednjih sol) namerava v korist podporni zalogi dijaški prirediti v ljubljanskem gledišči „veliko besedo'', pri kateri bodo razen vojaške godbe sodelovali le učenci obeh zavodov, gimnazije in realke. Program te besede, ki ima biti v začetku prihodnjega meseca, objavil se bo ob svojem času.
—  (Kmetijska predavanja) bodo v tem mesecu v Smarji na Dolenjskem 16., v Bohinjski Bistrici 23. in v Srednji vasi 25. dne t. m.
—   (Ogenj v Rudniku.) Ravno pred sklepom lista čujemo, da v Rudniku gori, odpeljala se je tje ljubljanska požarna straža.