STROKOVNA VZGOJA V ,,PLANlKl"
Tovarna obutve »Pla.ni.ka« v Kianju je posvetiila veliko pozonnositi delu svojega organizacijsJco kadrov&kega oddeJka. V zadnjih štiT,ih letih in pol, od kar obstaja, je podjotje doseglo pomemibne uspehe: proizvodmja se je poveoala za šfistkrat (od 500 pairov na 3000 parov čevljev na dan). Sedaj je v tovarni za,poslenih 900 delav-cev, razen tega pa bodo že letos odprli podružmico tovarne v Turnišču v mursiko-soboškem o.kraju, kjer bo 150 de.lavceT ta>k.oj začelo izdelovati po 600 parov čev-ljev na dan. Lani se je delovina storiJnost v tovarni povečada za 17%.
Znaten del zaslug za take uspehe pri-pada   pra^v   organizacijsko   kadrovskemu
oddeLkra. Vzemiirao vprašanje kadirov, ld je biilo pereče že ob začetku obratoTainja nove tovarne. Industrijska izdelava čev-Ijev je drogačna kaior obrtniška^ razen tega pa je tovarna računala z znatno Taz-širitvijo in povečanjem proizvodnje. Ker je indiustrija obutve v Sloveniji precej dobro razvita, je visofco kvalificiranjiu. in kva/Iificiranim kadrom vedno mogoče brez težav najifci delo, raaen tega pa niti priiučenih delavcev za posamezne delovne operafije ni dovolj. Kljub vseniu pa vpra-šanfe kadrov za tovarno »Plani.ko« niJvoli ni bilo problejn, ki bi zariral napredek proizvodnje. kpr ga jp organizacijs.ko ka» drovski odflelek  učinkovito reševal.
Kako sprejemajo nove delavce
Ko pošlje urad za posredo.vanje dela na podlagi prijave podjetja, koliko delov-ne sile potrebuje, m.ladega nekvalificira-nega delavca na deilo v tovarno, to še ne pomeni, da mii je delo v tovarni zajatmče-no. V personaloi službi organizacjistko ka-drovskega oddelka izpolni delavec vpraš. polo in da tako prve podatke o sebi. Personaln-a služba ga pošlje v tovarniško ambulanto na zdravniški pregled. da ugo-tovi niogovo zdravstveno s+anje. na+o pa na psiihološki pregled. Preden se \-ključi v redno proizvodnjo, se rrtora nori dela-vec priučiti ene izmed mnogih delovnih oppracij, ki so sestavni del vsega proiz-vodnega postopka. Seveda so pri tem od-ločvlnega poinpna putrebe tovarnp, v znat-ni meri pa tudi naravne sposobnosti in nagnjenja samega deiavca. Psihološki prpjrled je scstavljen iz testiraTija in ustreznpga razgovora. Njegov natnen je ugotoviti. koliko je novi dplavec sprpten. Tvitor. točpri (prppizpn), kakšna je njego-va splošna intpligpnca. vid itd.
Preglpd lahko ngotovi, da ka.kšen delavec ni sposoben za nobeno izm&d dp-lovnih operacij. ki jih opravljajo v vsak-danji tovarniški proizvodnji. V takpm primeru priporočijo dplavcu, naj si poišče delo, ki mn ustTeza. drugje. Tako ugoio-vijo nesposobnost delavca. preden se vključi v pra'kt,ično delo v okviru trenaž-neara   cpntra.
Novega delavca. ki je uspešno opravil vsp pr&glpdp. spref.mejo na enomosečno poskusiiMi dplo. Najprej mu razkažpjo vse prostorp tovarne in mu razložijo delovni postopek. V nčilnicah ga nato seznani.jo z organizaciio podjetia ter s pravicatni in dolžnostmi delavca. Tako pTipravljpn gre za vpč mespcev na delo v trenažjii cen-tcr. V t-oin centru se moTa pod vodstvom instHiktorjev prhičiiti ene izmed delovnih operarij. Center ima svojpga šefa m pet iiistniktoryey. od katerih dela vsak z 10 do 15 dplavci i.n jih usposablja za delo na dolofipnem dplovnem mpstn. Na podla-Eri analize delovuili mest so za vsako de-lovno mpsto sestavili poseljen učni načrt. O instruktaži vodijo fečrpno evidenco ta-ko o teorptičnpin poučevanjn kafcor tudi o praktičnem dfthi. Po enompspčnem delu ponovno odločajo o uspehu delavca. Ko-likor ie dplavpc poika-zal nspph. ostane v trenažnem cpntm še tri ali štm mesece. nato pa ga vklfnčijo v redno proi^v^cKlnfo. Odkar so uvedli . redne in sistpmatične T>si'ho1oške pregiede, skoraj ni vei taikih. ki po pinoTTipspčneTn posknsnem delu za-puščajo tovarno.
Koiliko  truda  terja   tako  vežbaiije  pri-
učenih delavcev, nam bo povedal nasled- . nji primer. Delavka I. B. je prišla v'tre~ nažui center 1. decembra 1. Vfih. uspešno pa ga je končala 1. aprila I. 1957. V tern času je imela 35 ur tcoretičnega ponka in 531 ur praiktičnega dela ali &kupno +16 ur. Da:nes je priučena delavka, ki dobro opravlja svojc dplo. V 1. 1957 jc šlo skozi trpnažini cpnter 170 delavk in delavcev, Danes delajo malone vsi v fovairniški pmizvodnji.
Obfas.no je potrebno, da pripravijo no. ve instrnktorje za trenažni centor. Or-ganiza<~ijsko kadrovski oddplek organizira v ta namen pospbnc tnčajp. Prav sedaj imaio tak tečaj za instruktorje. ki ga obfekn}e 5 dplavcev. Tp so odbrali s po-sehnimi psihološkimi prpizknsi.
Razen že naštetih strokomih nshižbeTi-cer dciajri v orfranizacijsko kadrovskem oddplku šp pkonomist analitik. ki je re-forent za tehnirno hiai^nskr> varstvo dfla in driižbpni standard tpr med drusrim skr-bi tudi za dormstova.Tije članov kolektiva, za nrpvoz dplavppv na delo in dotnov, za Imdo bolnp deiavce itd.. rpfprpnt za m-formafite. ki je hkrati ui-pdnik tovarni-škpera lista. prav tako pa tndi rpfprent za i^obraževanje. ki se^.nanja mojstre z raznimi  Tnodprniini  mefodaTni  dela.
Letošnji program
Ijfttošnji ,projrrajn dela organizacijsko kadrovskpjra oddplka obspga vrsto a.kcij na področju izobražpvanja kadrov. Ta.ko je tovarna poslala žp dmgo sknpino svo-jih modpkiripv na šestmpsečni tpčaj v Za-grebu. Posebcn stalmi semmar je organi-ziraia za personaino osebjp.. več tpoajpv bo izveclla za insfniktorfe, a v prograimu je tudi dvolptni tečai za mofstrp. ki bo imel značai šolp (petkra^t tpdensko po 4 ure v popoldaTis.ketn času), dvoletna šola za urpravno ospjbjp. občasna predavanja o T\O.vi za'konodaji za vodiilno ospbje m de-lavs.ki svet itd. V p-ropram so nvrstin tudi tečar za poslovodjp trffovinskih obra-tov. ki jili ima -tovarna 60. tpčaj ?.a tičenje tiijili jpzikov iti za dpk> z Tačiinskimi stro-ii. Oddelek pošilja svofe kadrp tiidi ˇ druge institncije. na pTimer v Zavod za prončevanjp dpia v Liubljami. ˇ Zvezrni centpr .&a izobrnževanjc kadrov. v moj-strsko šolo  v Borovpm  ifd.
Tovarna obnfve »Plnnikac v Kranin po-svpča Tzobraževanjn kadrov. ki iiTi po-trpbnjo si^tPTn^fično po/orTiost. Uspehi, ki jiih ip dose?]a v proizvodnfi.*potTJuje-jo, da -se stroški v te namene iTilačajo.
Z. Gosak