Štev. 50.	Cena ednoga drobca 1 krona.	11. decembra 1921. Leto VIII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K, če jih več vküp hodi na eden naslov, če samo edne 30 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje.
Rokopisi se pošiljajo na g. urednika naslov i se ne povrnéje. Oglasi (inserati) se sprejmejo v g. Balkanji Ernesta tiskarni v D. Lendavi. Cena za eden kvadratni centimeter 1.50 fil. za ednok, za večkrat popüst.
Naročijo se Novine jedino pri „Opravništvi Novin v Črensovcih, Prekmurje“. Samo na té naslov se sme poslati tüdi naročnina.
Bi Vi mogoči bili to včiniti?
Bi mogoči bili vi to včiniti, ka bi zbrsali popljüvali, zavrgli tistoga, ki vam brani očo, mater, ki vam reši hišo, da ne zgori, zemljo, da jo nesreča ne vniči i vas same, da ne vmerjete? Bi mogoči bili vi to napraviti? Na srcé denete svojo roko, pogled podignete proti nebi pa pravite; mi nesmo hüdodelniki, da bi kaj takšega mogli napraviti. Dobro je.
A poslüšajte zdaj edno zgodbo. Bili so jezeri v krvavoj vojski, njihovi domači pa v globoko] žalosti. Proti onim se je krožila Pükšena krugla, proti tem davala krivična pravda. 1 najšeo se je prijateo, ki je tak tiste v boji kak ene doma brano brezplačno. Tolažo je tiste, zagovarjao je té. Pošilao je glase tistim z doma tem pa z bojišča. Trbelo je dopust komi, proso ga je té. Trbelo je Siroti god pero, Spravo jo je té. Trbelo je krivičnoj rekvi-raciji gáte staviti, se je ne zbojao té. Pa vse to páli brezplačno. Trbelo je knigo, čislo, svetinjico itd. itd. na bojišče, hrano v bolnišnico, obleko na nagoto, poskrbo je páli té. 1 páli, ne zamerite, brezplačno. Zajokala je sirota, ar dugo ne bilo pisma od moža, od očé — je glas prineso té ali te že veseloga ali žalostnoga. I če drügoga, je potolažo dovico i sirote pa iskao njim je potrebno pomoč. Páli brezplačno. Naselite so se krivice kak, Povoden v zadnjih pár letoj na našo Krajino i naše ljüdstvo je trpelo kak nema para od njih. I té prijateo je páli kredi bio. Zagovoro je to ljüdstvo. Sovražnik ga je davio zato, celo zápro ga na pár
mesecov, oropao ga i veselio se je ka je pogino. A on se je rešo voze pa Oropan siromak je znova začeo hoditi po staroj poti, znova je začeo Ijübiti to ljüdstvo i zagovarjati njegove sirote, čeravno je zato páli bio ošpotan neštetokrat, čeravno so ga zato slekli ali konči dostokrat kakši falat obleke ž njega strgali. On je ostao kaki prle, brezplačno je slüžo v boji, v strašnom boji, da zmagajo tvoje narodne i vse pravice slovensko ljüdstvo.
1 té prijateo, ki je vse to delao, je bio od tistih, šterim je vse to delao, je bio od tistih, šterim je teliko dobra včino zbr-san, í popljüvan navržen. To je ta zgodovina. Istinska je.
Zdaj še samo edno pitanje dragi Slovenci? Ste nikdár ne gučali proti Novinam? Ste je nikdar ne ošpotavali? Ste je nej dogučali? Ste ne vnoge od-ratali, naj je nemajo? Ste je ne lejko sami zavrgli, gda bi je lehko naročili? Zvedite, da so Novine" bile tisti prijateo vaš, od šteroga je zgornje r lovina pripovedavala. Se bo k ....vörni leti pá tak ž njimi zgodilo kak dozdáj ? Jeli ka ne?
Spomenica našega
g. poslanca, štero so meseca oktobra vložili v Beogradi na ministerski svet.
4.
VII. Takoj po zasedbi Prekmurja je trpelo in deloma še zdaj trpi naše ljudstvo veliko škode od strani vojaštva bodisi v šolskih poslopjih, bodisi v privatnem imetju. Poznam siromaka, ki je moral svojo malo hišico prepustiti vojakom, sam pa si najeti drugo stanovanje in za to plačevati najemnino, ne da bi dobil sam en dinar odškodnine. Da bi se vsaj nekoliko povrnila oškodovancem za
to se kljub mojim večkratni!!! urgen-cam niso napravili niti prvi koraki.
VIII. Naši dijak! na srednjih šolah so raztepeni po celi Slovenija Čeravno so prosili sami podpore in čeravno sem prosit ludi jaz večkrat zanje in vloži! pravilno kolkovano prošnjo z zahtevamo! imenikom dijakov in s plačano takšo za odgovor, dijaki, ne samo, da niso dobili nobene podpore, marveč na to prošnjo do zdaj niti odgovora nisem preje!, dasiravno imamo že drugo šolsko leto. Naši dijaki, ki v počitnicah toliko dobrega storijo za državno idejo, prosijo zamanj v Ljubljani, zamanj pa tudi v Beogradu.
IX. Vojnih invalidov, vdov , in njihovih sirot se je Zglasilo do 500, ki ali niso dobili še nobene pokojnine ali pa že delj Časa ne in nikakor Zadosti. Do soiz ganjliva beda se mi je predosta v mnogih 'slučajih. G. minister za socialno politiko je Sicer urgiral rešitev teh zadev, a na uverenje mnogih naših invalidov ni hotela izdati plačilni!] nalogo v komanda v Varaždini invalidski odsek v Ljubljani pa brez teh ni hotel izplačati pokojnine. Med tem se je nekaj zbolšale v tem oziru.
Prošnje naših invalidov za kako službo ali delo se tudi premnogokrat prezirajo.
X. Agrarna oblast še do danes ni naselite naših domačih ljudi okoli Dolnje Lendave na veleposestvo Kneza Eszterhazija, čeravno se je priglasilo okoli 100 drüžin in Čeravno eni to neprenehoma urgirajo. To dejstvo strašno vznemirja ljudstvo, ker se na tisti zemlji, na kateri je ono robotalo toliko let naseljujejo drugi, samo pa ne pride v poštev.
Najbolj pa je razburila to ljudstvo, ki si mora v tujini iskati kruha, vest, da je iz veleposestva grofa Szaparija pred kratkim kupila neka jugoslovanska banka nad 1000 oralov zemlje, katero bi — to se zna — z velikim dobičkom parcelirala. Pri tej kupčiji je angažovana tudi Štrigovska (zdaj v Čakovcu se nahajajoča) hranilnica, katera ne samo da nima denarja, da izplača dolg vojnim vlagataljem, ampak je tem vlagataljem še odračunala 20% glavnice. Za to kupkupčijo in parceliranje ima pa denarja dovolj.
2
NOVINE
11. dec. 1921.
Širitelje! V vsako hišo idite i ponüjajte krščanske Novine i M. List! Niedne hiže ne smete vöpüstiti! Najvekšega siromaka tak opitajte kak najvekšega bogatca! V vsako hižo! Širite krščanske liste! V vsakoj
hiži je ponüjajte!
Tak na krátci.
Naša krsčanska stranka (kmečka zveza — zdrüžen ker. sociális párt i Kisgazdapárt) prej zato šče Autonomije, — pravijo demokratje — ka bi te prišla na vlado v Sloveniji. — A či bi liberalci znali, kajoni pridejo na vlado, gotovo bi bili vsi za autonomijo. A ár v Sloveniji majo samo tri poslance, itak nemajo vüpanja, ka bi niti proti konci sveta prišli v Ljubljani na vodimo mesto, zato so za centralizem, ka se, ležej sposkrijejo po celoj državi - pri velike dobičke nosečih slüžbah. Mi krsčanska stranka smo za autonomijo, ar jedino ta more rešiti državo od prepada i ar jedina ta more spraviti strašen ter dol z ram našega kmeta i ar samo ta nam, je mogoča dati právo sloboščino.
Bratje Horvatje majo okoli devetdeset poslancov. I izmed teh je samo devét demokratov (liberalcov) proti autonomiji. Vsi ovi želejo ki vekša kr menšo autonomijo.
Stojan Protič je Srb pa žele autonomijo. Ka pametno Želemo autonomijo, posvedoči nespametno ravnanje zdajšnje demokratsko-samostoj-ne vlade. Ta Vlada je proti autonomiji. Dokeč njéna ustáva (alkotmány) ostáne, štero je skovála s podküpl-jenjem törskih begov i slovenskih Samostojnih (ka što plača to mite, je ne teško vgoniti) de se nam vsikdar tak godilo, kak se nam zdaj godi. Zdaj se nam pa krvávo dobro godi. Glejte etak: Finančni minister je priznao, da mámo več stroškov kak dohodkov v državi. Jeli lepo gospodárstvo v toj -bogatoj državi. Rávno te je priznao, da je Slovenija plačala od 1. jan. 1919. do 31. okt. 1921. 388 milijonov koron dače. A sem je carina itd. ne zračunano. Če bi Slovenija mela autonomijo, bi te penez tű ostao, meli bi železnice, zedne poti, šole, zavode, pomagalo bi se sirotam itd. zdaj pa niti teliko ne dobimo z naše dače nazaj, ka bi si vogelje küpili za sobočko železnico, ka siromakom gorčancom ne bi trebelo peški hoditi. A zato gospodje demokrati i samostojni neso v nevoli, ne mislite, zidajo si palače i živejo tak »po siromaškom* pri finih pe-čenkah i šampacih, gda naš delavec niti kruha nema.
Dačo na vojne dobičkare, milijonare so zbrisali, našega siromaka zemljski davek pa trikrat podignoli i podignoli »deseti penez". V Srbiji se ne plačüje dača na vino na žganico,
na vojne dobičke, na poslovni cbrat (trgovci, meštri, ga Plačüjejo pri nas) i nej hižno razredna dača (od hiš). (Slovenec št. 272. Finančno pismo.) Bogataši, večkratni milijonarje ne Plačüjejo teh dač, ti siromak Prekmurec, ki niti falat krűha nemaš dostakrat, si pa podvržen tomi terhi. Jeli kak strašne skrbi za tebe demokratsko-samostojna partija, štera je zdaj na vladi, to je štere stranke ministri zdaj ravnajo orsag!
Gda je naše stranke voditeo dr. Korošec bio na vladi, jeli kak fal si . dobo obleko i drüge reči za küpit, kak po ceni si dobo melo i maši pa drva Čte ne je špekuitrao; Iskao je pomoč za siromaka. Zato je proso finančnoga ministra, naj podigne plačo siromaškim železničarom. I té ne je šteo. Demokrat je bio. Potniki Siromaški so mogli z povišanov vožnjov to včiniti. Te za dr. Korošca ladanja. ednok teliko je valao naš penez kak zdaj. On ne je špekulirac.
V Albaniji je brez dovolenja národa vodila zdajšnja Vlada boj proti albancom i konec vsega je bio to, da smo z albanije z sramotov mogli iti nazaj na zapoved Zveze narodov, več milijonske vojne stroške pa moramo plačati mi. Zgübili smo Škader i ne dobili Fiume niti še pristanišča Baroš zavolo slaboga ravnanja vlade demokratske. Demokrati i samostojni so z celoga grla kričali: mobilizirajte proti Madjarom, Karl mora oditi. Naša stranka je pa bila proti mobi-lizaciji i zahtevala mérno rešitev Karlovoga tronskoga pitanja i pri ministri vojnom hodila pa zahtevala, naj se ljüdje i živina püsti domo. I de-, mokratsko samostojna Vlada je poslühnola svoje kričače pa mobilizirala, brez zroka pa na račun naših lepov tak potrošila do jezero milijonov kron.
Vsakša Vloga na oblast če ščes meti odgovor, človek, te košta najmenje 28 k. Prek meje neso te püstili Prekmurec na delo, gde bi si mogo krűh zaslüžiti. I gda si odišo, ar od gladi nesi mogo prejti, si mogo v carini plačati krűh, za šteroga si teliko znojie. Svoj lastni pov, svoje drevo nesmemo brez carine domo spraviti, ár je liberalna Vlada takši törvény napravila. Samostojno-liberatm gospodje so na tisto zemljo, pri Lendavi na štero je tvojega obraza znoj kapao jezero let, naseliti prle drüge ljüdi, kak bi tebi, ki nemaš kuče svoje i ki si proso fundoš nanč ednoga pednja za povanje hiše ne dali.
Iz šol, štere si z krvavimi žüli gorspovao, so pregnali tvoje vučitele brez tvojega pitanja, ar neso šteli biti „Sokoli“ v té pa silijo notri, protiverski sokolski düh Liberalno-samostojni „višji šolski svet“ v Ljubljani je najmre skleno, ka deci ne trebe hoditi v cerkev k šolarskoj božoj slüžbi niti se njoj ne trebe včiti verenavuka, če starišje to ne želejo. V Otočci na Horvackam so celo prepovedali bratovčine v šole, štere dijakom zapovedavajo Boga moliti i pošteno živeti „Narodna Politika“ od 28. nov. Slov. Gospodar št. 48. V Celji so šteli naši krščanski možje krščansko štamparijo gorpostaviti. I glejte, liberalno-samostojna oblast je to prepovedala nam te, gda je dovolila to liberalcom i socialistom.
Od jüncov, krav, konjov i birk pa štere so nam Nemci dužni bili deti po določili mirovne pogodbe samo telko Povemo, ka té stvari so nam Nemci dali. I naši »državo gor držeče," gospodje neso to vse na licitaciji odati kak pravda predpišüje. Ne. »Pod roko" so tržiti Belgradska »Politika" cd 27. 'nov.piše da so ti »državo gordržeei" gospodje, šteri milijone i štiristojezero koron dali brez, vse pritožbe tistim, ki so šteli licité-rati na jünce. Pa v njihovih samos-tojr.o-liberalnih listaj te li čteli kak se brigajo oni za državo. No ja držáva so oni. Od küpčije živine muči-mo, ta sama guči. Od carine tüdi bodimo tiho, ta pa celo kriči. I té guč i té krič Prekmurec z povešnje-nov glavov pa z žalostnim srcom poslüša. Za to državo je on, ljübi jo, Slovenec je, Jugoslovan je, lepo se vtrajava v njem slovensko — državni düh — a ravnanje liberaino-samos-tojne vlade ga tira v obvüpanje i ga spravlja na kodiško palico. To na krátci od 11-beralno-samostojne stranke i- njene vlade, štera že dve leti ravna Jugoslavijo.
Što šče Lendavo z okolicov odcepiti od Prekmurja?
Gledoč na te naš glas v toj stvari smo zvedeli, da g. dr. Žerjav ne kriv tomi predlogi, nego neki hrvatski krogi. Čüjemo, da je i dr. Žerjav za neodcepitev Dolnje Lendave od Prekmurja, če se ljüdstvo i vse stranke zato izjavijo. Zato ščemo vsi
11. dec 1921.
NOVINE
3
vzdignoti svoj glas za nedeljeno Prekmurje. Izjave za to pošiljajte našemi g. poslanci ali pa na „zakonodajni odbor za podelo zemlje v Belgrad kupščina.“
Glasi.
Papir stari nam je sfalo. Zdaj smo novoga začeli, formo kaže malo menšo pri Novinah, a po pravici so itak takše, kak so prle bile, samo na kraji ne ostane telko praznoga mesta. Zdaj pred novim letom ešče neščemo vekši začnoti, ar se nebi pasale k prejšnjim, ništerni si je dajo najmre vküpvezati. K novomi leti bodo pa dvakrat tak velike.
Proda se eden krasno lepoga glasa, 7 registrovni harmonium. Natančneje v kavarni pri Kroni v M. Soboti.
Na stotine novih naročnikov so dobile štajarske i kranjske krščanske novina (Domolüb, Slov. Gospodar itd.) tam pfek. Goreče so je širili stari i mladi. Se naše prekmurske— krščanske tüdi smejo kaj takšega Vüpati ?
Edna dekle je nabrala petdeset novih naročnikov na krščanske novine. Drügi dečko ravnotak vnogo. Gde? Prek na Štajari. Ka Pa naša mladina? Dečki dekle nabirajte naročnike na Novine od hiže do hiže. Radi bi znali, keliko te jih meli ? Na delo.
Kalendar Matere Milosti za 2 koroni dobite v frančiškan-•skom samostani v Maribori. Na ednoj' karti se jih lehko za celo ves naroči. Ma odpüstke i-ve-soljne odveže za tretjerednike zaznamüvane i tak máli je, da si ga lejko vsaki v žep dene.
V bolnišnico (špitao) Radgonske se naši dvžavljani več ne sprejmajo. To nam naznanja naše okrajno glavarstvo pod št. 8828/1. po poročili okrajnoga glavarstva v Radgoni. Gda mi to na znanje vzememo, pričaküvati! o poročilo našega okr. glavarstva na Radgonske, v šterom bi se tistomi naznanilo, ka radgonska bolnice nema prava več darov pobirati v našem kraji. Dari našega ljüdstva so debri, jeli, ali njihovi betežniki a«.
Na podporo Novin je poslao N. N. z Beltinec 80 K. Gda neimenüvanömi razumnomi i srce imajočemi darovniki najtopljejšo svojo hvalo izrekamo, povdarimo, ka bi radi več takših ljüdi vidili. Proti slabim novinam se samo z dobrimi moremo braniti. Ki teh ne narača i če je mogoči ne podpira, širi slabe, štere žalijo Boga, škodijo njemi i bližnjemi v düši i vrednosti pa ešče v zdravji.
Stariši, ki mate deco v sobočkoj gimnaziji smilte se svoje decé i pripelaj^ njim drva, ar zmrzavajo v šoli. To prosijo starši dijakov, ki nemajo konjov. To prosimo i mi od svoje strani. Pri ravnateljstvi se Zglasite.-
Občinsko sodišče v M. Soboti za pobijanje dragoče je v seji 26. nov. odločilo za pecivo sledeče maksimalne cene: bela štrüca s težov 20 dg. 4 K. čarna štrüca  s    „	22  „    4  „
žemlja z težov 10 dg. 2 „ Peki se opominajo na določbe člene 6. 7. i 14. uredbe od 17. juna. Uradni list 253. l. 1921. V smisli imenüvane odredbe člena 5. se pozovejo vsi trgovci, šteri življenske potrebščine (živež) odavajo, da cene posameznih predmetov, štere odavajo, označijo, da je vsaki lehko vidi. (Napišejo na dveri z velikimi literami. Vr). Trgovci se opominajo z ednim na določbe člena 6, 7 i 14. Predsedništvo (štev. 13.)
Dr. Svetelji nam. ravnatelji sobočke gimnazije naznanjamo mi starši, ki mamo. deco v gimnaziji, da smo mi poslali tožbo uredništvi „Novin“, ár ste se nam Vi smilili i naša deca. Ne zamerite, dobro smo šteli. Mi smo prosti, a pošteni ljüdjé, nikomi hüdo neščemo. Novinam se pa zahvalimo, ka so nej zavrgle naše prošnje. Tüdi zavolo foring smo pisali ali ešče nej so mogle objaviti, ar smo kesnej poslali to prošnjo. Zakaj so pa vašega oznanila nej objavile, ne vemo. (Zato, ar je lastnik i voditeo tiskarne bio v zápori, deca v tiskarni pa čeravno smo gor zapisali ka v prišestnoj številki se more objaviti glas, je to spreglédnola. Pa to večkrat, ne samd zdaj. Gda smo je nared pobirali,
je pa že kesno bilo, ár je termin oznanitve mino. Od vožnje drv smo tüdi prle ne mogli objaviti, ár je pismo bilo na g. poslanca naslovleno, oni so pa bili v Belgradi. Teliko v pojasnilo. Vredništvo.)
Smilenim srcam. Županstvo z Rogačavec nam naznanja, ka v Rogačavcih št. 52. Prekmurje má dovica Lovenjak Marija troje decé brez obüteli i brez obleke. Zemljé ma samo poldrügi oral. Oprosimo dobra srca, trgovce i drüge bogate ljüdi, naj tem sirotam pridejo na pomoč. Dári ali. naj se naravnost tá pošljejo ali pa v uredništvo Novin.
Ki zná kaj od Šinko Jožefa z G. Slaveč, šteri je slüžo pri 4/18 Etappen bataljoni, 3. kom-paniia, Vojna pošta 162, naj da na znanje ženi Šinko Jeléni v G. Slaveče št. 107. p. G. Lendava. Neki Gomboc Anton ino Ostovič Mihal (Alsócsatár) sta prej poleg bila, gda je v spodnji del tela bio po nepriliki ranjen iz strojne puške (mašinpükše). Ki pozna teva, naj tüdi da glas dovici, štera je sirota.
Kakših 300 falatov kalen-derov Srca Jezušovoga za 1. 1922 se ešče dobi v uredništvi Novin v Črensovcih. Cena 6 k. Ki jih nema, naj si je naroči. Trgovcom i širitelom na znanje.
Obrtno-nadaljevalna šola (iparos ismétlő iskola) se je ustanovila v M. Soboti. Šolarov se je priglasilo do sto. šolo bodo podpirali ravnate!je bank g. Ko-šir, g. dr. Ivanc i g. Soukup. Sobočki občinski Sosvet je skleno i se zavezao, da tretijno vseh stroškov i morebitni preséžek proračuna bo pokrivao. Od vlade se prosi podpora i dovoljenje. Letos bo samo en letnik s paralelkov, kleti pa dva letnika. Oprosijo se veletrgovci i vékši podjetniki, da za Otvoritev šole potrebne stroške deloma na sébe vzemejo. Prispevki naj se pošljejo na odbor obrtne nadaljevat šole.
Na gostüvanji pri Žalig Jožefi v Žižkih se je nabralo 120 K- na misijone. Na gostüvanji, krstitjah j pri drügih veselih do-godkah ne spozabite se z dobrih namenov, posebno ne z na-
11. dec. 1921.
NOVINE
4
ših siromaških listov, da bi jim ne voščili kakšo podporo, ka do lepši, vekši i ka je siromakom tüdi lejko damo brezplačno. Bogatci plačajte za siromake Novine i M. List!
Uradnikov mamo 200 jezero. Nad milijon jih bo, če se država razkosa na 26 oblasti kak demokratje i samostojni želejo. Jeli, če so zdaj bili veliki terhi na naših plečaj, odsegamao do ešče vekši. Pri autonomiji bi pa bilo največ sedem oblasti. Keliko menje stroškov bi tü bilo.
Dom i svet.
Jugoslavija. Dec. 1. se je vršila slabo obiskana seja zakonodajna skupščine. Demokrati, radikali i Samostojni Se še pogajajo za vlado. Vlada liberalna na 26 oblasti šče razdeliti državo, Slovenijo na dve. Tevi oblasti bi se pa razdelili na 51 sreznih državnih upravnih oblasti (járás). Prekmurje bi bilo en srez i bi se mogla zidati palača za uradništvo tű i v Maribori itd. Če bi bila autonomija, té zidáre pol ne bi trbelo, bilo bi kvečemi sedem oblasti. Ali ka je demokratom briga za potrebe ljüdstva, oni iščejo sebi lepe palače, dobre plače i malo dála. — Edno leto je vleko pos-laniško plačo samostojni poslanec Kirbiš, šteroga so po krivom štetji glasov spravili v parlament samostojni i demokrati. Zdaj. je pravica Zmagala i pride naše stranke vrli kmet g. Skoberne z Rajhenburga na njegovo mesto. — Madjarske bande so zahtevale od naših čet, naj tri kilometre nazajidejo, ar madjarska komisija teliko zahteva za vogrsko. Se z na da naši neso spunili želj vogrskih obmejnih straž. — Beč. V Beči so bili kommunistom izgredi. Blüzi 200 trgovin je Oropan ih i več gospode napadene. Kvara je na milijarde. Red je že vpostávljen. Indija. Proti angleškon^ trononasledniki, gda je pohodo Indijo, so domači napravili velike demonstracije. Voditeo Hindov je Ghandi, šteroga sto i Stojezeri poslüšajo i šteri šče angleške oblast potreti v Indiji i ravnanje orsaga izročiti domačim.
Madjarska vláda grofa Teleta ja je odstopila, nova se zdaj sestávlja pod njegovim vodstvom. V tiskarsko)' drüžbi je neki čestnik poneVero 20 milijon koron. Ukrajina. Proti boljševikom so se oprli kmetje i kommuniste tirajo z dežele. Zdaj se bije tüdi boj za Kijevi Belgija. Pri volitvah je nájveč dobila katoličanske stranka, blüzi eden milijon glasov z temi pa 82 poslanca.
Kratke novice.
Obsodili so na smrt v Parizi Landruja, 'šteri je zakon Sklepao z edenajstimi deklami i vseh edenajset je vmoro. To letnico obhajajo zdaj v Ljubljani frančiškan Hugolin Sattner, cerkveni skladateij, šteroga lepe cerkvene pesmi so tüdi v Prekmurji vnogo src genole. Cena novoga vina od 22 — do 36 K. liter. Pšenice meter 1300 koron.
Kotrigam kmetijske drüžbe.
Vsi pridite v Črensovce, Šteri ste pod to podrüžnice na Števanje 26. v šolo po ranoj meši, da si pogučimo zavolo „Kmetovalca" i račun napravimo.
Odbor.
Belgrad. Pašičova vláda je odstopila. Nova vláda se zdaj sestávlja.
Pošta.
Vogrinčič Leopold. Cankova. Prosimo Vas, na vse Novine, štere ido na Talijanom spozosed dente gor štemplne pa je te vse odračunajte od naročnine. Dobili so je v Foglizzi v roke ali nemajo penez, da bi je dale te pošilali, če nej gor štemplnov. Bakan Anton. Gradišče. Vi ste nam naznanili, da je vaša pritožba z G. Radgone febr. 25. poslana pod 405. brojom v Belgrad. Celo direkcijo glavni carin smo preiskali i vaše stvari nega tü. Prosim Vas, opitajte ešče ednok, pod čidim imenom je šla vaša pritožba gor i kda.
Najvékšo izbiro vsakovrstnoga blaga za moške i ženske po najnižjih cenah ma vsikdar Franc Seršen v Lotmerki.
Vsakefelé
kože sühe, sirove i divje küpi po najvišišoj dnevnoj ceni
TEICHMAN i TOVARIŠ
v D. Lendavi, Kočijovoj hiši.
Mindenféle
nyers, száraz és vadbőrt a legmagasabb napi áron vesz
TEICHMANN és TÁRSA
D. Lendava Kocsi-féle ház.
Asbest cementPALA
kapható
minden mennyiségben vezérképviselőnél
KOHN LIPÓT
M. Sobota.
Asbest cementna
se dobi vsakoj količini
p r i
Kohn Leopoldi
v M. Soboti.
Küpim vsefelé kože i te tüdi vzemem v delo, kak se najfineje in hitreje izdelajo v fabriki I. Sinigoj v Ljutomeri.
Kože (leder) podplate i vse šušterske potrebščine kak tüdi čisto garantirano tikveno olje küpite vsakši den po najnižjih cenah pri
Albin Sagadin trgovina z kožami v Beltinci.
Trüge (škrinje) za mrtve v vsakoj velikosti i vse mrtveče potreboče küpite najfalej pri
Albin Sagadini v Beltincih.
Tisk: E. Balkanji Dolnja Lendava.