Največji slovenski dnevnik
Sv Združenih državah
„	Velja za v*e leto . • .	$6.00
% Za pol leta.....$3.00
,j	Za Ne* York celo leto -	$7.00
|	Za inozemstvo oelo ieto	$7.00
GLAS NARODA *
r
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daflj in the United States*
7
baaed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
PREDSEDNIK JE PRIPOROČIL PODALJŠANJE NRA
roosevelt je nastopil proti monopolom in zahteval zaščito malih trgovcev
Predsednikova poslanica je dobila v kongresu zelo dober odmev. — Na podlagi dosedanjih skušenj je treba NRA temeljito reorganizirati. — General Johnson pravi, da ni Roosevelt ničesar povedal, česar ni on že prej priporočali. — Prati kršiteljem pravilnikov bodo uvedeni civilni procesi.
Krvavi nemiri v Jugoslaviji
francija in anglija sta složni
t i
WASHINGTON, D. C., 20. februarja. — Ko je,
bi] a prečitana predsednikova poslanica, v kateri priporoča podaljšanje NRA za dve leti, so začeli kon-gresniki navdušeno ploskati.
Voditeljem v kongresu je posebno ugajal oni del poslanice, v katerem pravi predsednik, da so potrebne nadaljne odredbe za zaščito proti monopolom.
Skoro istočasno, ko je dospela predsednikova poslanica iz Bele hiše, je senatni finančnih odbor odobril predlog senatorja McCarrana, da je treba preiskati NRA, v kolikor se tiče uprave pravilnikov. Preiskava bo posledica pritožb malih trgovcev, ki zatrjujejo, da vsled velike konkurence ne morejo nikamor naprej. .
General Hugh S. Johnson, ki je prvotno načelo-val NRA. se je takole izrazil o predsednikovi poslanici : — Zame ne pomeni poslanica ničesar novega. Vse, kar je Roosevelt priporočil, sem imel jaz že zdavnaj v mislih.
Donald Richberg, ravnatelj National Emergency Councila in predsednikov pravni zastopnik v vseh NRA zadevah, je pripomnil, da je največjega pomena vprašanje, če je mogoče definirati proti-irustne postave. V naši deželi imajo monopoli največje orožje v nižanju cen. Monopolist zniža cene da take nižine, da ne morejo ž njim konkurirati mali trgovci. Ko se te konkurence znebi, jih pa požene zopet v višino. Kongres bo moral odločiti, če je mogoče uvesti nad cenami kontrolo, ki izloča tako konkurenco.
Predsednik je v svoji poslanici predvsem priporočil: — Določitev minimalnih plač in najvišje število delovnih ur; uporabo protibrustnih postav; zaščito malih trgovcev in podjetnikov; proti kršilcem pravilnikov naj bodo uvedeni civilni procesi.
Značilno je, da je predsednik le mimogrede o-menil točko 7 A v NRA zakonodaji. Ta točka je povzročila že mnogo razburjenja in nesoglasij. — Roosevelt je priporočil delavcem, naj se po svoji volji svobodno organizirajo. Strokovno organizirani delavci so domnevali, da bo priporočil odprava kompanijskih unij, kair se pa ni zgodilo.
Dasi je napravila predsednikova poslanica skoro na vse kongresnike ugoden vtis ter je bila sprejeta z navdušenim ploskanjem, ne bo veljavnost NRA kar meni nič tebi nič podaljšana.
Newyorski senator Wagner bo ponovno vložil 5 vojo predlogo glede uravnave delavskih sporov. Predloga je direktno naperjena proti kompanij-ski m unijam.
Roosevelt je poudaril, da morajo biti nekatere industrije podvržene strožji kontroli. Vlada ne bo trpela monopolov, posebno pa ne privatnih monopolov.
Senator Borah iz Idaho se je izrazil o poslanici, da je dovolj širokopotezna, da zamore kongres u-veljaviti postave proti monopolom. — Skoda, je dostavil, da se predsednik ne zaveda, koliko industrij so že monopoli uničili.
Senator Wagner se povsem strinja s predsednikom. — Ce bi sedaj opustili NRA, bi pahnili vse trgovsko življenje v novo zmedo.
Senator Harrison poudarja, da je treba industrije, ki prostovoljno sprejmejo pravilnik, razlikovati od industrij/katerim ga je treba vsiliti.
Skupna fronta pro Nemčiji je trdna. — Samo zračna zveza nemogoča brez splošne zveze.
Pariz, Francija, 20. febr. — Mnogo ji- razpravljal parlament o položaju, ki jo nastal vsi oil nemškega odgovora na povabilo Anglijo in Francijo za jamstvo miru.
Zunanji minister Pierre Laval je poročal, da je imel poslanik Cliarles (.'orbin v Londonu z zunanjim ministrom Sir .Johnom Simon razgovor, tekom katerega mu je Simon zagotovil, da se Anglija ne bo pogajala z Nemčijo, ne da bi so prej v vsaki točki sporazumela s Francijo".
Ako kdaj pride do takih pogajanj, bo angleški zunanji minister zahteval od nemške vlade, da odgovori splošno in jasnejše in ne samo glede zračne zveze, kajti skupno povabilo Anglije in Nemčije vključuje medsebojno pomoč za vzdrževanje moru.
Vsled tega pravi "Temps", da je nemogoče skleniti z Nemčijo zračne zveze, ako ni obenem tudi dosežen sporazum glede orožja in sklenjena splo-: i sna pogodba za varnost.
Pariz, Francija, 20. febr. — T>kom razprave glede de nemškega odgovora na važne an-gleško-francoske predloge za evropsko varnost je bilo dokazano, da angleško-francoska fronta za evropski mir ne more biti razbita. Nemška vlada je na celo vrsto predlogov odgovorila samo na en predlog, namreč glede zračne zveze. Zunanji minister Pierre Laval je rekel, da bo francoska vlada v stalni zvozi z angleško vlado in da bosta obe vladi složno sodelovali.
London, Anglija, 20. feb. — Uradniki vojnega in zunanjega urada so imeli važno konferenco, na kateri so razpravljali o nemškem odgovoru na skupne predloge Anglije in Francije z dno 3. februarja.
Nekaj ur 7. a tem je kralj Jurij sprejel ministrskega predsednika MacDonalda in ni dvoma, da sa razpravljala o nemškem odgovoru.
1ST Zaradi postavnega praz-nika "Washingtonovega rojstnega dne" ne izide j u t r i "<ilas Naroda".
IS^ Prihodnja številka izide v soboto, dne 2.*». fe-bruarja.
Uprava.
schwab poklican za pričo
Prihodnji teden bo zaslišan Charles M. Schwab pred municijskim odborom. — Ladjedelnica je vedela za naročila.
Washington, D. C., 20. febr. Senatni odbor, ki preiskuje trgovino z municijo, je objavil, da bo prihodnji teden kot priča povabljen tudi predsednik Betleliem Steel Company, Oh. M. Schwab.
Sinoči je bila skoučana preiskava o delovanju Newport News Shipbuilding & Drydock Company. Predsednik dražbe 4fomer L. Ferguson jo moral priznati, da je njegova dražba vedela naprej, kaka naročila bo na podlagi svojih"* ponudb sprejela za zgradbo bojnih ladij. Ferguson je rekel, da je vedel, da bo dobil naročilo za zgradbo dveh ladij za prevažanje aeroplanov. Toda takoj jo dodal, da ni tako natančno vedel, da bi bil na podlagi takega obvestila že mogel naročiti potrebni materijal.
Pravdni svetovalec senatnega odbora Rauslienbusli je rekel. da je tvrdka natančno ve-dela, da bo dobila naročilo za zgradbo obeh ladij za ceno $38,000,000 in da je vsled tega potreben materijal že prej naročila, ker j<T vedela, da bo dobila naročilo.
Preiskovalni odbor je tudi dognal, da so se ladjedelnico sporazumele, kako bodo med njo razdeljena vladna naročila. To so ladjedelnice vedno tajile. Sedaj pa je Ferguson priznal, da je bilo tvrdkam zuano, kako naročilo bo kaka tvrdka prejela.
Naročite se aa GLAS xf Aft OD A največji slovenski dB«**dk * Sdrnietiih driavul.
brezposelni niso učni
Washington, D. C., 20. febr. Administraitor urada Federal Surplus Relief Corporation, Hopkins, je naznanil, da je v januarju razposlal 91,144,080 funtov živeža za potrebne brezposelne.
Republikanski kongresnik Fish iz New Yorka je dejal: —
— Predsednikova poslanica ni nič cbrugega kot propaganda, čije svrha je, vbiti narodu v glavo, da je NRA vse dosegla, kar je obljubila. Poslanico bi lahko sestavil vsak vladni agent, ki je zaposlen v tem ali Onem vladnem uradu. Višnjevi orel se je izpremenil v sovjetskega jastreba, za katerim sta nasilje in spijonaža.
dve v0hunki obglavljeni
Nadal jna dva vohuna sta bila obsojena na smrt pod sekiro. — Obe baronici sta šli junaško na morišče.
Berlin, Nemčija, 20. febr. — Kot pravi neko poročilo, bosta dva vohuna sledila dvema voliunkama. ki sta bili v ponedeljek obglavljeni. Oba vohuna, ki ne vesta, kakšna usoda ju čaka, preživljata svoje zadnje ure v celicah blizu celic, v katerih stj^čakali smrti baronica Boni ta Berg in Renata pl. Xaiizinor. ki sta šli mimo in junaško na morišče.
Imena obsojencev niso znana, toda eden med njima je bivši mornariški tehnik. Njuna imena bosta objavljena po usmrtitvi.
Priča obeh plemkinj, ki sta bili obglavljeni v ponedeljek zjutraj, pripoveduje o tem naslednje:
— Kar je napravilo na mene največji utis v zadnjih minutah obeh žensk, je bilo, da nobena ni rekla niti besede. Obe sta šli v smrt mirno in junaško in z glavo pokonci. Rabelj v črni obleki, z visokim cilindrom in v belili rokavicah je opravil svoje delo v šestih minutah.
"Baronica Berg jo prišla prva", — pripoveduje priča. "Ko je bila pripeljana pred luči, ki so razsvetljevale dvorišče, je stopila pred mizo, za katero so stali porotniki. Roke so ji bile zvezane na hrbtu. Stala jo mirno in je poslušala, ko ji je državni pravdni k še enkrat prebral smrtno obsodbo. Državni pravdnik se prikloni pred razpelom, nato pa obsojenko izroči rablju z besedami: "Krvnik, opravite svoje delo!"
" Baronica je tiho sprejela obsodbo ter je vzravnana stopila h kladi".
Ravno tako mimo jo šla v smrt tudi 35 let stara Renaita pl. Xatzmer.
"Sekira-je bila ledeno mrzla. Krvi ni bilo mnogo videti, kajti sekira nekaj časa obstane na kraju, kjer je zadela".
Zadnjo noč sta obe obsojenki pili vino in kavo ter kadili drage cigarete. Na smrt obsojenim je dovoljeno, da si morejo naročiti vse, kar si požele, da so jim zadnje ure čim prijetnejše. Dovoljeno pa jim ni opijaniti se, zato dobijo samo pijačo, ki ne vsebuje vec kot 18 odstotkov alkohola.
kmetje zahtevali oprostitev nekaterih političnih jetnikov
^ BROD OB SAVI, Jugoslavija, 20. februarja. — Sedem kmetov je bilo ubitih in šest nevarno ranjenih v vasi Sibinj blizu Broda ob Savi, ko so se kmetje spoprijeli z orožniki.
Kmetje so se zbrali pred o-rožniško postajo, da zahtevajo oprostitev treh kmetov, ki so bili v nedeljo po političnem zborovanju aretirani.
Poveljnik orožnikov jo množico, katero je vodil domači župnik, nagovoril in jo skušal pregovoriti, da se razide. Medtem. pa nekdo v množici ustreli z revolverjem.
Orožniki so ustrelili, kmetje so zbežali, toda pustili so na mestu sedem mrtvih tavarišev in šest ranjenih. Tudi dva o-rožnika sta bila nevarno ranjena.
Vlada je iz Beograda poslala komisijo, da zadevo preišče.
svobodna zračna trgovina
Strah pred vojno ne bo oviral razvoja zračne trgovine. — Amerika ne more dovoliti nadzorstva.
mehka protestira
Mexico City, Mehika, 19. februarja. — Stalna komisija mehiškega'kongresa je odobrila resolucijo vladne stranke, da pošlje kongresu Združenih držav spomenico, v kateri nasprotuje vsakemu pioskusu ameriškega kongresa, da bi preiskoval verske zadeve v Mehiki.
Ženeva, Švica, 20. februarja. — Vlada Združenih držav je jasno povedala, da je strah, ki ga ima Evropa pred novo vojno, ne bo oviral, da ne bi pospeševala razvoja zračne trgovino.
Zastopnik Združenih držav, poslanik v Švici, llngli Wilson, je v imenu Združenih držav zastopnikom svetovnih sil, ki so se zbrali v okvirju razorožit vene konference, da se sporazume glede nadzorstva nad oboroževanjem, izjavil, da se Združene države ne morejo podvreči "strogemu nadzorstvu nad zračno trgovino.
Angleški delegat Lord Stanhope je namreč zopet poudarjal bojazen pred napadom iz zraka. Rekel je, da je v Angliji vsakdo prepričan, da se morejo trgovski aeroplani pre-meniti v vojaške namene. Med drugim je rekel: 4'Marsikatero civilno letalo ima močnejše motorje kot pa vojaška letala". '
S tem je hotel reči, da so ameriški aeroplani nevarno o-rožje za slučaj vojne. Pri tem je tudi rekel: "Marsikatera evropska država bi rada zamenjala svoje bojne ladje z ameriškim (trgovskim zračnim bro-dovjem".
Wilson pa je v odgovor poudarjal, kako obsežne so Združene države ter je rekel, da je razvoj zračne trgovine za po-vzdigo gospodarstva za Ameriko potreben, toda to ne pomeni nikakega vojnega problema. Priznal pa je, da je mogoče trgovske aeroplane porabiti tudi v vojne namene. Ravno isto pa velja tudi za tovorne avtomobile. Mogoče jih je izpremeniti v tanke. "In vsak navadni državljan more postati vojak", je zaključil Wilson.
poostren abesinsko-italljanski spor
London, Anglija, 20. feb. — Med Abes in i jo in Italijo je nastal nov spor, ker Abesinija zahteva, da so v komisiji ki bo določila mejo med Abesini-jo in italijansko kolonijo, tudi belgijski in švedski uradniki.
Beograd, Jugoslavija, 20. februarja..— Bivši minister pod vlado kralja Aleksandra, Ni-kila Nikič, je bil aretiran pod obdolžbo, da je bil zapleten v gozdarski škandal, katerega primerjajo s Sta viski je vi m škandalom v Franciji.
Xikic in 107 drugih, med katerimi se nahajajo tudi državni poslanci in razni državni u-radniki, so obdolženi, da so v državnih gozdovih pri Mašici v Bosni sekali drevje in ga prodajali ter denar spravljali v svoj žep. Zaslišanih je bilo že nad 1000 prič in njih pričevanje je obtožilo mnogo zelo visoko stoječih oseb in državnih uradnikov.
vroči boji v chaco
Buenos Aires, Argentina, 11». februarja. — Bitka za Villa Montes se je pričela. To je vrhunec vojne za Gran Chaco, ki se je pričela v juliju 1930. Od izida te bitke je odvisno vprašanje, ali bo <ta pokrajina bolivijska, ali paragvajska.
Paragvajsko vojno ministrstvo pravi, da so se boji za Villa Montes pričeli v soboto, da se od tedaj nadaljujejo in da so najkrvavejai in najtrdovrat-neši v celi vojni.
V teh bojih je na obeli straneh udeleženih okoli 60,00(1 vojakov. Paragvajci so postavili svoje tri kore po hribih na dolžino 40 milj. Najbližje pa -ragvajske čete se nahajajo 9 milj od mesta in zadnje boli-vijske trdnjave, najoddalje-nejše pa 12 milj.
Paragvajski vrhovni poveljnik gneral Joe Felix Estiger-ribia vodi operacije natančno po svojem bojnem načrtu. Bo-livijci seday^morajO^OTi?igati, ali pa se^maknfnjužnozapad-no, ki je za nje edini izhod. S tem pa postanejo Paragvajci gospodarji spornega ozemlja Gran Chaoo.
Advertise in 'Glas Naroda**
TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870	TELEFON: CHelsea 3—3878
NO. 43. — ŠTEV. 43._NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 21, 1935. — ČETRTEK, 21. FEBRUARJA 1935	VOLUME^XLHI. — LETNIK XLIH.

■ v


T
"GLAS NARODA'
==
NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 21, 1935
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A.
a
Glas Naroda"
Owned and Published by SLOVENIC PUB LUSHING COMPANY (▲ Corporation)
Frank Sakser, President
I Dopisi
L. Benedik. Treas.
Plat* of tonal own o£ the corporation and atU'reauea of above officer*: 21 JStb Stre,-!,_Borough of Manhattan,_New York City, N, Y.
" Ci L A 8 SAMO D A m (Voice *f the People)
leaned Brery Day Except Sondayn and Holidays
la celo leto velja se Ameriko In
Kanado 9600 Ifi pol Ifti .................... $3.00
Za New York ca celo leto.....
Za pol leta ..................
Za Inoaemotvo «a celo leto.....
Zfi l^tfi
«7.00 $3.G0 $7.00 13.00
Subscription Yearly $6.00
Advertisement on Agreement
"Glas N s roda" lchaja vsaki dan izvsem«! nedelj iu premikov.
Dopisi bres podpisa In osebnosti ee ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli poRilJati po Honey OrCer. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, ds se num tnrit iin>}Sn|p hlvalf^ oaxnanl. da bitreji' najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA". $16 W. I8th Street. New York. N. Y.
CBelsw 3—SS'JiS
DELAVSTVO IN NRA.
Medtem ko kongres č«rka po-sdbne predsednikov*1 po-sianiets v kateri ho pri}>oročil podaljšati veljavnost NRA za dve nadaljui Idi, se vodilni imuluiki Ameriške Dela v v-ske Federacije bolj in bolj obračajo proti upravi te vladne agetinire.
Tako je liapHmer včeraj ss javil pred zborničnim homm za delavske zadeve d. M. Oriibnrn, izvršilni uradnik Federacije: —
— N K A upravlja bivši predsednik najbolj brezsrčnega in arogantnega prijetja, kar jih je v deželi, Ako lw» ve-Ijavnosi NRA podaljšana. lx> skorogotovo ostal ta človek tudi ^»naprej v njenem vodstvu. To bi pa pomeiijalo trajno /aljeuje vsega organiziranega delavstva.
Ornburn je mislil s temi besedami načelnika NRA-S. Clay WiMianisa^ »bivšega predsednika R. J. ReynoMs Tobacco Company.
Razkol se je še povečal vsled predloga demokratske--a kongresnika Comiervja. naj bodo v NRA oblasti organizirani delavci in "delodajalci enako močno zastopani.
I\> zatrdilu Oriibnmia, znači nova smer. ki jo namerava ubrati NRA, začetek fašizma-
— Tako se je začelo v Evropi, je vzklknik — in i-sti vzroki oziroma začetki imajo običajno iste posledice.
MELLON IN DOHODNINSKI DAVEK
Bivši državni zakladiiičar Andrew W. Mellon je e;len najbogatejših mož v »deželi. Polog toga ima tudi še vedno dorfti političnega vpliva.
Z a <"asa republikanske sildministracije je bil nedotakljiv. sedanjsi vlada mu je pa začela precej gledaiti pod prste.
Zvezne oblasti so ga obtožile, da je prikril mnogo svojih dohmikov in ni plačal dl njih dohodninskega davka.
Njegov (Uvetnik Edward L- Doheny te očitke odločnem za vračil. Pravi, da se ni pri plačevanja 'dohodninskega davka posluževal liikakih trikov in da je pošteno odra j tal državi, kar ji gre.
Mellon baje ni storil le svoje dolžnosti kot državljan, pač je pa poleg tega tli 1 i silno velikodušen.
Tako je naprimer nameraval zgraditi v Wasliingtonu < gmimio umetniško galerijo v kateri je hotel postaviti na ogled svojo zbirko dragocenih slik, ki predstavljajo vrednost 1J> milijonov dolarjev.
Vladni zastopniki se ne ibrigajo idt>s»ti za Mellonovo \elikodušnosft, anrpak skušajo le dognati, če se je res izognil plačilu dohodninskega davka.
In če se mu je zognil, bo treba z najbogatejšim možem dežele bas tako strogo ravnati kot z vsakim navadnim državljanom, ki prekrši postavo.
Tudi to bi bil nekakšen "New Deal".
slovensko samostojno bolniško podporno
društvo ** Greater New York in okolico« ink.
--,-
Kdor izmed rojakov ali rojakinj še ni član tega društva naj vpraša svojega prijatelja ali prijateljico ali pa enega izmed odbornikov zrn natančna poasnila. V nesreri se šele spozna, kaj pomeni biti flan dobrega društva.	»
To dniMvo je sirer najmlajše, toda najmočnejše bodisi v premoženju ali članstvu. Društvo je v tem kratkem 6»ku svojega obstanka izplačalo že skoro 14 tisoč bolniške in n*d šest tisoč smrtne podpore ter ima v blagajni skoro $17,000.00
- < »I »It« »K ZA IjKTO l««
ProdjM>dnik: FRANK JloTKO 507 E. "3rd St., New Turk City
PodprtaIsf-dnik: FRANK 1IEKIXC
1055 Orevne Avenue Brooklyn, N. T. Tajnik: JOHBPH POOACHNIK 580 liberty Avenue
WilUaton Park, L. I.
Nadzorniki: I. PETER CERAR «038 Palmetto Street Brooklyn, N. T.
Jtlaeajnik: ANTON KOSIRNTK 101-21 — 85tli Road
Richmond HiU- L>. I.
ZapiMiikar:
ANTON CVETKOVIICH 983 Seneca Avenue Ridgewood, L.. I.
Arhivar: JOSEPH POOACHNIK
II.
JERNEJ COREL 671 Scholcs Street
Brooklyn, N. T.
III. FEED VELEPEC. 7725 — 67tb Pi.. QlendiUe, L>. I. Druitvo zboruje vHke tetrto soboto v svojih društvenih prostorih American Slovenian Auditorium, 253 Irving Ave., Brooklyn, N. Y.
Brooklyn, N. Y.
Slovensko pevsko in dramatično društvo 4' Domovina"* že 4 hiJj časa ni imelo nol>eiie prireditve.
S tem pa ni rečeno,, tla "Domovina" počiva. Pripravlja se z vso vnemo za igro, ki bo v začetku aprila, in za veliki pevski koncert, ki se ho vršil zadnjo nedeljo istega meseca. Najbližja prireditev "Domovine" pa bo maškeradna veselica na pustno soboto, to je 2. marca zvečer v Slovenskem Narodnem Domu, za katero se člani marljivo pripravljajo, da bodo d;ili pj>sestiiikoni kolikor mogoče več užitka.
Za ples bo sviral orkester, za lačne in žejne bo dobro preskrbljeno in za nameček bo 'Domovina' zapela nekaj najlepših pesmi iz svoje.ua repertoarja.
Posetite to maškerado v o-bilnem številu in pripravite si raznovrstne kostume, kajti razpisani sta tudi dve nagradi in sicer prva za najlepšo, druga pa za najbolj komično masko. Več podrobnosti boste čitali v oglasil tega lista.
Rezevirajte pa si že vnaprej pustno soboto za postil "ma-škerade" v Slovenskem Narodnem Domu v Brooklvnu.
A. S.
Vaš Prodajalec v Soseščini Vas bo založil z
RUPPERT'S BEER
"MELLOW WITH AGE" in v vsem drugim, kar
potrebujete za vaš party
zvesta opica
Toliko govore psov, toda opica
o zvestobi 'Mickey" iz vrta v San Frauciseu je podala nič manjši dokaz zvestobe med živalmi.
Mickey, opičji samec, je bil ljubljenec ravnatelja živalskega vrta Bistauyja. Neprestano je bil v njegovi družbi in mladega orangutana s<> šaljivo imenovali "zasebnega tajnika gospoda ravnatelja". --Nekega dne je Bistnnv zbolel in so ga spravili v bolnišnico. Od tistega dne je bil Mickey sam Ln to stanje mu je bilo neznosno. Glavo je pobešal čedalje bolj in te dni so ga našli mrtvega v nekem kotu njegove kletke. Srce mu je bilo dobesedno počilo, kakor da je vedel, da je njegov gospodar umrl nekoliko ur prej.
t&uv-'j-'-" DON'T SAY BEER- SAT R U P P E R T 'S
Iz Slovenije.
Kriminalistika v Sloveniji pada.
Hude gospodarske in soci-jalne stiske gotovo vplivajo na razmah kriminalnih dejanj in so nekako ozadje vsem velikim in manjšim zločinom. Statistika apelacijskega sodišča
vsega !>lž. predlanskim 9M in lani 7S.
Zanimivi so podatki v tiskovnih pravdah pri okrožnih sodiščih. Leta 1930 jih je bilo (»(J, naslednje le^o 94, leta 1932 le predlanskim so tiskovne prave poskočile kar na 97, lani
Naročite se na "GLAS NARODA" največji slovenski dnevnik f Združenih državah
v Ljubljani o poslovanju posa- pa je bilo le 58 tiskov, pravd, meznih okrožnih in okr. sodišč kaže sicer še - žalostno sliko, kajti zločini proti tuji lastnini, tako tatvine, vlomi, goljufije in poneverbe, so lani zavzeli velik obseg, toda opažati je pač zadnja leta, tla sr* število zloeinov v Sloveniji znatno znižuje, zlasti od leta 1931. ko je bil dosežen vrhunec raznih
kazenskih zadev. Tega leta je
Zanimivo je, da dnevniki ne odnašajo v teh pravdah poseb-nnega rekorda.
Državna tožilstva v Sloveniji so dvignila celotno lani lio.jli obtožnic zaradi raznih zloeinov, predlanskim 2790, v letu 1932 jih j«- bilo 2772 in le-leta 1931 celo <3591.
Prav značilni in poučni so podatki o kazenskih zadevah
enoten kazonski zakon, ki je določeval pristojnost okrožnih sodile tudi za delikte, ki so jih po starem zakonu sodila okrajna sodišča. Ko je bila naslednje leto uvedena kazenska novela. s katero so bile v razbremenitev okrožnih sodišč mnogi' kazenske zadeve ponovno vrnjene okrajnih sodiščem, je število velikih kazen, pravd pred okrožnimi sodišči v Ljubljani, Mariboru, Celju in Novem mestu začelo nazadovati. Leta 1932 je bilo pri teh sodiščih h* 4850 kazenskih pravil, naslednje leto 4803 in lani 4478. Kazenskih pravd proti j maloletnikom je bilo leta 1932
in sicer Anton Prelog iz Spuli-lja, Anton Kuhar iz Budine in Viktor Hrga iz Dornave. Ko so privozili na dravski most pri Borlu, je bilo že mračno. Tedaj sta voznike napadla dva neznana moška brez vsakega povoda in jih začela obdelovati z noži. Pri npadu sta dobila dva voznika poškodbe. Viktor TTi ga pa težke poškodbe, da so ga morali nemudoma prepeljati v ptujsko bolnišnico. Da ne bi ptujski reševalci prišli pravočasno na kraj napada, f>I izkrvavel. Njegovo stanje je še vedno resno. Orožniki, ki so u-vedli strogo preskavo. sn tolovajskim napadalcem na sledu.
Pravda radi dobitka na tomboli
Dne 29. junija preteklega leta j«' bila tombola v Župečji vasi na Dravskem polju. Pred tombolo je zaupal svojo kari o radi kontrole Lojze Cafuta Mariji Belčevi iz Stazgonjeev pri Pragerskem. Ta karta je zadela žensko kolo, ki si ga je pa hotela Belčeva obdržati. Ker se je Cafuta čutil s tem prikrajšanega, je vložil tožbo proti Belčevi in Baumanu Štefanu radi utaje pri okrajnem sodišču v Ptuju. -Sodišče je o-ba obtožena spoznalo krivim, ker bi morala eventijehii dobitek izročiti lastniku karte za tombolo. Oba obsojena pa sta vložila proti razsodbi okrajnega sodišča v Ptuju priziv na mariborsko okrožno sodišče, ki je pa prvotno sodbo potrdilo in sta bila s tem obsojena Belčeva in Baunian vsak na 10 dni zapora pogojno na 2 leti, ,11a povračilo stroškov kazenskega postopanja in na povračilo škode, ki je je utrpel Lojze Cafuta in ki znaša 1000 dinarjev. Ta slučaj je vzbudil splošno zanimanje na Drav-
Peter Zgaga
skem polju skeira.
v okolici Parger-

28 Velikonoo
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvrčujemo točno in zaneslji-vp po dnevnem kurzu.
bil uveden nov, za vso državo« pri 49 okrajnih sodiščih, ki
spadajo v območje ljubljanskega sodišča. Kazenskih preiskav zaradi raznih zločinov je bilo lani 5374, predlanskim 5017, 1932 leta 5881 in 1. 1931 celo (>593. Prekrškov, ki bodo pozneje spadali preti okr. na-čelstva. je bilo lani 907. predlanskim 914. Kazenski prestopki so pa lani pri okrajnih sodiščih močno narasli. V prvi vrsti gre za prestopke zoper varnost časti. Lani jih je bilo vseh kazenskih prestopkov 28,068, predlanskim 27,730. — Okrajiuv—sodišča so kaznovala lani 517 maloletnikov. predlanskim 543.
Kazenske pravde zaradi velikih zločinov odpadejo na posamezna okrožna sodišča v tem-le razmerju: Ljubljana 1557, Maribor 1538, Celje 980 in Novo mesto 403. Obtožnic je bilo lani v Ljubljani dvignjenih 722, v Mariboru 850. v
9 križev!
Pri Sv. Križu nad Mariborom je dopolnil te dni svoj 90. rojstni dan v popolni čilosti Anton Hernt. Mož je vzlic svoji visoki starosti čil in zdrav, še nikoli v življenju ni bil bolan in beiv brez očal.
1 *:1"" k:-""i:,:" :" " i1, m1 •
▼ JUGOSLAVIJO
Za $ 3.75 .......... Din. 100
I 5.35 .......... Din. 200
I7JW .......... Din. 3M
$12— ............... Din 500
$28.85 .................. Din. 1000
$47.50 ......... Din. 2000
¥ ITALIJO
Za $ 9.35 ....................Ur 100
$18.25 ........................................Lir 200
$44.60 ....................Lir 500
$88.20 ....................Lir 1060
$176.— ....................Ur 2000
$263,— ............................Ur 3000
KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI U0R1 ALI DOU
Za lsplačUo večjih zpeskov kot zgoraj ztavetieno, bodla! ▼ dinar]tU ali lirah dovoljujemo še boijt; pogoje.
IZPLAČILA T ABttMSKIH DOLARJIH
Za izplačilo
9 5.— morate podati $10.— $15— $20— $40— Itt-
......$5.78
......$10.85
.....$16—
. .,«. $21—
......$41.25
......$51.50 -
Prejemnik aoJ>l t starem kraju isplačUo ▼ dolarjih. Nujna nakazila bvrfaJoM pa Cokle Lattar sa prisUjMoo $1—.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY MGlt$ Narod*"
81f Nin 1Kb 8TRKBT	NEW YORK. N. I.
Celju 289.
645 in v Novem mestu
Tolovajski napad na dravskem mostu pri Borlu.
Pred dnevi so peljali iz Haloz proti Ptuju trije vozniki
0 CEM sanjajo angležinje
Neka an.nl. revija (Industrial Health Research Board) je objavila uspeli neke preiskave, med katero so K) mladih angleških delavk tednov neopazno zasledovali v njih pogovorili.
Statistika kaže, kolikokrat so mladenke v tem času irovo-rile v določeni temi. Govorile «o o "močiieiu spolu" 42 krat, o filmih in filmskih zvezdnikih 27 krat, o lokalnih dogodkih in klepetanjih 14 krat, o jaez«roda1i zločinih 10 krat, o nerednosti v obratu 32 krat, o zadovoljivih stvareh, v obratu f) krat, o športu 23 krat, o vrt-jiarstvu (> krat, o družini 8 krat, o oblekah 12 krat in denarju 9 krat, kar res ni mno-
Važno za potovanje.
Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam zameremo dati najboljša pojtssnila in tudi vse potrebno preskrbeli, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnilu.
Mi preskrbimo vse, bodiH prošnje za povratna dovoljenja, potne liste, vizeje in sploh vse, kar je ta potovanje potrebno v najhitrejšem času, iti kar je glavno, za najmanjše stroške.
Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz Waskingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT. trpi najmanj en mesec.
Pišite torej takoj za brezplačna navodila in »nnotavlja-mo Vam, da boste poceni in udobno potoval*
LISH1NG tUREAU
SLOVENIC PUBLIS1 TRAVEL BI 216 West 1.8th Street New York, N. Y.
CO.
VSEM TISTIM, KI SE NE BOPO MOŽILE TA PRED-PUST.
Predrage moj«-:
Smilile se mi; pomilujem vas. Kmalu ho minil predpust., predrage moje, iu morale boste vleči ploh, kar je za žensko menda najtežavnejše delo na svetu.
Do prihodnjega pre<|pusta je Še daleč, daleč. |<<li> ve. «"•«• >e boste koga usmilile v tem dolgem času. oziroma «V >»• bo kdo vas n-milil.
Različno staro>1i ste: od petindvajsetih do šestdesetih let. Petindvajset že še gre nekako, čeprav je tudi v tem času že marsikaj zamujenega. Šestdeseto Idto je pa Že skrajna me *ja. Takrat začno človeka minevali dozdevne sladkosti tega sveta.
Štirideseto leto najbolj nevarno, nato se pa začne vzbujati kes. Ko vidi štirideset letnica. da ji je začelo od-klenkavati na v>eh koncih in krajih, se začne tolažiti z lažjo in pravi: — Ah. mar so mi moški! Prav I»viirain ><• zanje.
lake ženske so | tod ob ne lisici. ki bi rada grozdje zobala. pa je hil(» grozdje previsoko. Ker mi lisica ni movla drugega reči, je pot oči b-' solzo in slino pocedila ter rekla, da je grozdje kislo ko vrisk.
N i k? »r se ne tolažite, da bodo kmalu gorki dnevi in da boste lahko prestajale brez vročih poljubov in gorki h objemov. v katerih bodo medlele nekatere vaše prijateljice, ki bodo še pravočasno skočile v zakonski jarem. Ah, zakonski jarem, kako si sladak! Nikar se ne vdajajte varljivi tolažbi, da bo februarja v par dneli konec in da bosta kmalu mare in april. Ni hujših in bolj nerodnih mesecev kot sta marc in april. Včasi še maja na.«raja in brije mrzla sapa, tla je joj. In kdo je tegii kriv.' Same ste te-krive. Nihče tlrugi.
ga ve.
samo
Moški svet se je v zadnjem času precej predrugačil. Ne rečem, tla se moški ne puste vleči za nos. toda vse te potegavščine gredo do gotove meje.
Saj ste imele dovolj partij na razpolago. Saj je ta ali oni brenčal za vami in to vas je navdalo s tako samozavestjo, da ste mislile, tla vam ni več pes do kolena.
Pa ste temu to obljubile, o-
noiiiii zopet- kaj drugega; pa ste tega povabile tja na sestanek, onega zopet kam drugam; v zmagoslavju ste plava vale; teptana srca se vam niso smilila; norce ste si delale, nazadnje ste pa norice ostale. Vse-prek ste se na drobno mož i le, naposled ste pa samice ostale. Prebirale ste in izbirale, zdaj v tem dolgem predpustnem času pa ne boste imele niti birka, ki bi vam rekel "bog-pomagaj", ko boste prav pošteno kihnile. in "bogžegnaj,\ ko se vam bo jed zaletela.
Vidite, to so posledice vašega brezumnega življenja. Moje besede se v^im IhhIo morila zdele nekoliko preostre, toda če jih natančno pretehtate in presodite, se boste prepričale, tla resnico pišem in da vam vse dobro želim.
trle j te, da boste prihodnji predpust bolj pametne in razsodne. kajti če ne boste, vam ne bo nobeno rdečilo pomagalo, noben lipstik, nobena žav-ba in noben pavder. m agar i ee daste zanj dolar in devetinde-vetdeset centov, kadar je špešl sel v apoteki.
Predvsem pa, pametno se o-blaeite. Vztrajajte pri kratkih kkkljah, dokler morete, kajti kratkih kril je vedno manj. In vedno manj jih bo. Ve bost t1 pa imele vedno več čensa, da vas bo kdo pod noge pogledal.
To vam iz srca želim v tem bridkonorčavem predpustnem času.
"GLAS NARODA'
NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY M, 1SS5
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A.
Južna Tirolska.
Nem»ka skrb za inozemske manjšine je znana. Obrambne organizacije, zlasti "Vttfkus-birnd fiir das Dentschtum im Auslande" in njegova avstrijska afiliacija 4 4 Schnlverein Sudmarek" vodita vzgletlno evidenco o vseh drobcih nemškega naroda in imata preko inozemskih postojank razpeto propagandno mrežo, ki skrbi za duševne in gmotne vezi z manjšinami. Njihove publikacije, znanstvene in propagandist iene, objavljajo stalno naj-podrobnejše informacije ne le občinstvu, temveč tudi v po-štev prihajajočim političnim mestom.
Že v predvojnem času se je vršilo delo za inozemske nemške postojanke na zunaj največ pod nepolitično, kulturno zastavo, v resnici pa je opravljalo službo političnega pan-gerinanizma. Po vojni se to ni spremenilo in odkar je zmagal v Nemčiji narodni socijalizein, so v zvezah z inozemskimi manjšinami še bolj občuti izredno politična nota. "Volks-bund fiir das Deutsohtum im Auslande" je pred dvoma letoma postal službeni organ Hitlerjeve stranke. Avstrijski "<Sehulverein" si mora sicer zaradi znanih političnih razmer nalagati veliko rezervo, toda svoje delo nadaljuje tudi danes v prvotni smeri.
Povezanost vodilnih obrambnih organizacij s političnim vodstvom dopušča v izvestni meri zanimive sklepi1 iz njihovega delovanja na zunanjepolitične namene in cilje, ki se sicer javnosti prikrivajo.
S tega vidika je gotovo prav zanimiva pozornost, ki so jo začele v zadnjih itednih te organizacije posvečati južno-ti-rolskemu ncmštvu, o katerem so doslej sploh molčale.
Na nekdanjem Južnem Tirolskem, v današnji italijanski pokrajini "Alto Adige" živi znatna in tudi gospodarsko precej močna nemška manjšina, katere usoda ni bistveno boljša od ostalih manjšin v fašistični Italiji. Politični oziri so sicer Italijo v zadnjih letih napotili, da je južnotirolskim Nemcem dovolila neke skrom-
ne olajšave glede zasebnega pouka v maternem jeziku; kot koncesija se je tudi smatrala nedavna odredba, da morajo karabinerji v tej provinci znati nemški — dasi je bil to prav za prav ukrep v interes^ boljše varnostne in kontrolne službe. Vendar je ostal cilj fašistične politike tudi proti tej nemški manjšini asimilacija, katere pospeševanju služita vsa državna in cerkvena uprava.
Da ljudstvo svojo usodo težko prenaša, je jasno in razumljivo. Dočim pa nemška propaganda seznanja svoje občinstvo s položajem rojakov v vseh drugih državah, je vladal o južni Tirolski do zadnjega časa v nemškem tisku po-polen molk. Interesi kljukastega križa so tudi v Avstriji preprečili, da hitlerjevska ojiozi-ja proti Dollfussu in njegovim naslednikom ni uporabljala za svojo agitacijo njegovega des-interesiranja na nemški južni Tirolski. Da pa klerikalno hoiimvelirovska vlada ne sme o tej kočljivi zadevi niti odpreti usta, o tem ni treba še govoriti.
Za Nemčijo je ostal položaj nespremenjen še po avstrijski julijski revoluciji, dokler so v Berlinu še moglo upati na sanacijo nemško - italijanskega preloma. Po rimskem paktu pa izgleda, da Nemčija na prejšnje italijansko prijateljstvo več no računa, da pa tudi ni opustila svoje ekspanzijske politike proti jugu in jugovzhodu. Tako bi se vsaj dalo sklepati iz dejstva, da se jo nenadoma začel liitlerjevski tisk živahno zanimati za južnoti-rolske Nemce.
prinčev adjutant
V Kodanju so aretirali barona Frederica Stiernstedta, adjutanta princa Karla Švedskega. Priznal je, da je 1. 1920. poneveril 500 fu-nt o v. Njegovi prijatelji so ponudili, da bi poravnali vso škodo, toda švedski kralj si želi rednega sodnega postopka, brez ozira na baronov položaj.
Kdo si ne želi domov?
VSAKDO lahko sedaj z malimi stroški potuje v domovino in se neovirano vrne nazaj.
Moderni parniki Vam nudijo vso postrežbo, in kdor je od veščega zastopnika pravilno poučen, mu je potovanje zabava. '
Pri nas lahko kupite vozne liste za vse parnike.
Vsa pojasnila za dobavo potnih listov, affidavitov; če želite dobiti sorodnika iz starega kraja, kakor tudi vse druge informacije, damo vsakomur brezplačno.
Kžite nam!
SLOVENIC PUBLISHING CO. Travel Bureau
216 West 18th Street New York, N. Y.
Mi zastopamo vse paro-brodne družbe.
AMERIKA PROTI SVETOVNEMU RAZSODISCU
Na predvečer glasovanja, če naj se pridružijo Združene države svetovnemu razsodišču ali ne, je dospelo v senat iz različnih krajev dežele nad petdeset tisoč brzojavk, v katerih sa rotili volivci senatorje, naj no silijo Amerike v nobeno evropsko zvezo.
Med divjaki iz kamene dobe.
Noben potopis raziskovalcev neznanih dežela nobena indijanska povest ne vsebuje tako zanimivih doživljajev — ki so vrhu tega popolnoma resnični in jim ničesar pride jamo — kakor pisma in poročila katoliških misijonarjev. To je tudi naravno, saj prihajajo dostikrat v kraje, ki so še popolnoma nedotaknjeni po kakršnikoli civilizaciji, in vrhu tega zave misijonarji leta in leta v neposrednem stiku z divjaki in poludivjaki. Komaj si moremo predstavljati, kaj vse se odpira ujihovim očem m.
— Vse je tukaj nenavadno, piše neki misijonar iz Nove Gvineje. — Ljudje so lepo o-krašeni s pravilnimi liki, ki jih vrežejo po vsem telesu, po-
sovih palm. Zaman sem jim kli boš preje povedal, zakaj; si-cal, da so koze čisto nedolžne cer..." in naperil sem puško živalice. "No", so mi odgovar- S prati njegovim prsim, jali, "ne pridemo doli, dokler "Nekaj čisto strašnega si teli psov z velikimi rogmi ne storil. Ko smo bili mi odsotni
•V	1.	T * «	-v w	•	I . .	55
spraviš odtod'*. — Koze so iz vrstno uspevale in dajale obilo mleka. Zdaj sem mogel svoje male učenčke krmiti s kozjim mlekom in rižem, ki sem ga dobival z naše glavne postaje. Bilo je veselje gledati, kako so postajali otroci vedno bolj okrogli in krepki.
To je ?trajalo nekako pol leta. Poglavar, s katerim sem se bil v tem zelo sprijateljil, se je mudil s svojimi moškimi podaniki na pohodu za plenonl v najoddaijenejšem delu lioste. Pest tobaka mi je bila pridobila njegovo naklonjenost, in
~	'	— « '	---------7 ----
sobno pa po obrazu namazani z dostikrat je sedel na rogozni-
rdečo barvo. Krojačev in čevljarjev tu ne poznajo. Na vrvico nanizani šopi trave so edina obleka ženske. Moški nosijo pas iz ličja. Ob velikih narodnih slovesnostih pobarvajo pas s črno barvo. -Za pasom tiči marsikaj, mod drugim ka-menita sekira. Co visi na nje,! nit iz ličja, je to znamenje, da bo z njo ubit človek.
Konice pšic in kopja izdelujejo iz školk in trdega kamenja. Za mojega prihoda, Ka-naki še niso poznali železa, in zato tudi ne noža in sekire po naših pojmih. Pšice in njihove konice so lepo okrašene s pravilnimi liki, ki jih vrežejo z ostrimi podganjimi zobmi.
Slednjič smo bili z domačini tako daleč, da so mi začel T pošiljati sboje otroke v pouk. Veliko so k temu pripomogle majhne pisalne igrače, steklene koralde, ogledalca, zaponke in — sladkorčki. Začeli so prihajati v takili množicah, da sem se moraj takoj ustanoviti tri razrede. Na vse rano sem sedel z nimi v senci visokih kokosovih paku, večji so sedeli zadaj, manjši spredaj, najmanjši pa kar na ramah velikih. Med poukom, ko sem jim skušal v njihovem jeziku razložiti znamenje sv. Križa in jih naučiti pozdrava — so zaspali, ne samo zaradi vročine, marveč v prvi vrsti zaradi lakote. To so mi povedale njihove kumrne aiožice in ročice, ki so visele nizdol kakor drobne palčice. "Ljudstvo se mi -sini li". sem si dejal. Iz Nizozemske Gvineje sem so preskrbe! nekaj lepih .koza. Po dolgi vožnji po morju so slednjič srečno dospele vse žive. Ko smo jih spravili s čolna, so od veselja, da so čutile pod nogami zopet suha tla, skakale in se prekopicavale kakor nore. Do mačini, ki so bili radovedni prišli gledat, so v trenutku izginili v vrhovih bližnjih koko-,
ei v moji kladari ter zadovolj no cmokajoč pospravljal ostanke mojega kosila. Kratko in malo — domišljal sem si, da se izvrstno razumeva.
Tedaj je nekega dne ob prvi zori potrkalo na vrata iz kolov moje spalnice: bil je moj črni sluga, ki mi je zasopljen zaklical:
44Pater, pater! Pridi brž s puško! Kanalu nameravajo z nama nekaj hudega!"
V eni sami minuti sem sital pred vrati z nabito risanico v rokah. Kanaki so se poganjali navzgor po malem griču, na katerem leži naša koča; vihteli so orožje in strahovito rjoveli. Videl sem, da gre zares, in pustil, da so se približali na petdeset korakov razdalje. Potem sem dvignil miško in de-jal:
"Stoj! Prvega, ki se še gane, ustrelim!" Prvi ki se ni več ganil, je bil hrabri poglavar, ki je tekel dotlej spredaj. Spustil je kopje iz rok in obetal kakor vkovan. Tudi drugi so obstali, so obdržali orožje v rokah.
Povej svojim ljudem, da naj odlože svoje loke. Ti prideš sam". In sam je tudi prišel. Oatro mu gledani na "prste in velim, naj se ustavi pet korakov pred menoj.
"Kaj hočete ?" sem vprašal.
"Umreti moraš!" se je glasil veliko obetajoč odgovor.
"Tako, potem pa mi vsaj »ovoj, zakaj moram umreti!"
"Tolikokrat smo ti že prizanesli; tokrat prav res ni več nogoče; zbor borcev je 'govoril!"
Jasno mi je bilo, da ima tu -voje prste vmes njihov fetiški duhovnik. Šele nedavno me je bil zahrbtno napadel v hosti. Samo nojema angelu varuhu in — bikovki sem se imel zahvaliti za rešitev.
"Oe že moram Umreti, mi
si krmil nae otroke z mlekom velikih rogatih psov, in zdaj jim rastejo na glavi rogovi. Mi pa nočemo rogatih otrok".
Kljub resnemu položaju sem se moral glasno zasmejati.
"Poglej", sem dejal, "v o-troških letih sem pil samo kozje mleko. Ali imam rogove?"
"No, nimaš jih".
"Ampak ti jih imaš!" sem dejal sam pri sebi in nato za-slišaval dalje:
"Tale moj sluga jo tudi pil kozje mleko, ali ima roge?"
"No, nima jih", jo maloduš-no priznal.
Tu potem sem velel fantu prinesti želita r kozjim mlekom, ga dvignil do ust in začel krepko piti. Potem sem dal piti tudi slugi, nakar je poglavar prezirljivo ošinil svoje s pogledom ljudi in rekel: "Kanaki so tepci!"
Ampak tako ceno se mi ni smel izviti. Podal sem mu žeh-tar in ukazal, naj pije. Tedaj jo do zadnjega izpil, kar je nama ostalo.
Moji otroci so se pa morali ta dan zadovoljiti z vodo iz novo i zle opa n ega vod n jaka.
.....T--. T
•ju.-i*. d. »'i.IUUkiu.	^ •
»aročite še na "(H.AS 1VARODA*'. največ ji stovenski dt, *vnik v Zdt 'vžen t k državah.
ali ste zavarovan!
ZA SLUČAJ BOLEZNI, NEZGODE ALI SMRTI? AKO ŠE NISTE, TEDAJ VAM PRIPOROČAMO
jugoslovansko katoliško jednoto v ameriki.
kot najboljšo jugoslovansko bratsko zavarovalnico, ki plačuje
NAJBOLJ LIBERALNE PODPORE SVOJIM ČLANOM
Ima svoje podružnice skoro v vsaki slovenski naselbini v Ameriki. Posluje v 17. državah ameriške Unije. Premoženje nad $1.500,000.00--Za vstanovitev novega društva zadostuje 8 odraslih oseb.
Vprašajte pojasnila našega lokalnega tajnika ali pišite na:—
GLAVNI URAD J S. K. J., ELY. MINNESOTA
praznoverje pritlikavcev uničuje slone
Raziskovalec Pierre Icliac, ki se je pred kratkim vrnil iz francoskih kolonij Gabona, Konga in Kamerima, je spodbudil pariško Akademijo znanosti, da se bo zavzela pri vladi za energično ukrepe v zaščito izumirajočega živalstva v kolonijah, posebno slonov.
Icliac je v nekem predavanju izvajal, da je največji škodljivec teli živali prazno-verstvo pritlikavih rodov, ki menijo, da za moža ni večje časti, kakor če nosi ime *4 ubijalca .-Ionov". V tem mnenju jih podkrepljuj o poglavarji zamorskih rodov, ki 4'kupuje jo" od njih slonovo kost in meso za ničvredno šaro, mod tem ko imajo sami od prodaje .-Ionov ine ogromen dobiček.
V belgijskih in angleških kolonijah imajo že zaščitne dobe za živalstvo, v francoskih pa ne. Posledica je ta, da sloni kar vidno izginjajo. Njih črede obstoje skoraj eamo iz mladih žival*. Oblasti bi morale ukreniti, da se število »Ionov točno d t »žene, nato bi morale postaviti vsakega prodajalca slano-vine na odgovor. Za nekoliko let naj se lov na slone sploh prepove, živali in ljudje pa postavijo pod strogo nadzorstvo.
vsezmožno letalo
nevaren lov na merjasca
Na berlinskem letališču v Tompelliofnu je angleški leta-elc Marsli predvajal te dni naj-novešji tip avtogira, kakor ga je izumil znani španski letalec De la Cierva. To letalo zmore v resnici vse.
Nekoliko metrov mu zadostuje za vzlet, pristane pa lahko v vsakem poljubnem kotu, v ploskem drsalnem letu ali v strmem padu. Okretno je za čudo, a vsakega gledalca je presenetilo, kako je ob pristanku obstalo 4'mirno" nekoliko centimetrov nad zemljo in se položilo nato na rahlo, sprva z ropom, potem s sprednjim tleli-m na »tla. Marsli je napravil so en zanimiv poskus. Letel je počasi v zmerni višini nad zemljo, z letala je visela vrv, na nji pa je bil obešen kakšen predmet. Med tem poletom je možakar na zemlji lahko mirno od vezal ta predmet in ga spet privezal na vrv.
Novo letalo nima znanih kril, temveč samo nosilni propeler nad trupom, na koncu trupa pa so nekakšne trdne navpične in vodoravne plavuti. Nosilni vijak se da z enim samim vzvodom nagibati na vso strani in s tem se da tudi letalo obračati in nagibati v poljubno smer in lego.
knjiga zavrnjencev
Blizu Kreuznaclia so te dni lovci zalezovali merjasce. Lov je bil tako razburljiv, da mu ljudje v imenovanem kraju no pomenijo enakega. Potem, ko se je nekemu lovcu posrečilo obstreliti merjasca, je žival u-drla v mesto jn na cesti podila nekega kolesarja, kmalu nato pa napadla še enega biei-klista. Ko je napravil merjasec velik strah med ljudmi, so ga ubili delavci neke tovarne za usnje.
14 ameriških pisateljev, ki jim doslej ni uspelo objaviti kakšno stvar ali dobiti zanjo založnika, je izdalo skupaj knjigo, ki vsebuje sama najmanj po desetih listih ali založnikih zavrnjena dela. Knjiga, ki nosi preprosti naslov 4'Kratke zgodbe", se je izkazala za izboren domislek, v Ameriki jo ta čas kupujejo kakor nobena drugo in vsi listi se trgajo za sodelovanje 44brez-uspešnežev".
Advertise in "Glas Naroda"
VELIKE POPLAVE NA ZAPADU
drzayi Washington je reka Snokomish prestopila bregove in preplavila nad štirideset kvadratnih milj ozemlja. Želez niški promet se par dni ni mo gel vršiti.
p
^US NAROD A"
■i..... 1 ir 11 trt m v r --1

•»•■tri
Ng_W _YOEK^ THURSDAY, FEBBUAJtV 21.1AS5
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A
A

POUČNE KNJIGE RAZNE POVESTI IN ROMANI PESMI IN POEZIJE

IIIIIIIIIIIIIWNSihi
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
21* WEST lOthSTftfeET
f V'j,
ZEMLJEVIDI MOLITVENIKi : IGRE :
Ntl>W YO*K , N i V ; "
lilllHHllll^f/aillillllllliiililll^.....m.^miiimiihiii,^
Romani...
ANA KAKEM NA. roman spisal L. N. Tolstoj.
Dva zvezka, trdo vezana. 1078 strani ........$6.50
"Ana Kareulna" tvori višek Tolstojevega
nmctniSkcKU tlela in je ...... naj|tonieiultnejSih
del svetovnega slovstva sploh. Kiijijjci I »i moral čitati vsak Slovenec.
AGITATOR, roman, spisal Janko Kersnik. 9» strani. Cena ................................................80
Kersnik je ]K»leg Jurfifti naš najbolj poljuden pisatelj. Več tlel. ki ji!« Jurčič vsled Ikv-lez.nl iu smrti ni mogel za vršiti, je Kersnik us|tesno dovršil. "Agitator" s|mda med njegova najboljša tlela.	" .
REM MKCESEN, roman, spisal Jus Kozak. 116
strani. Cena ................................................... -10
Koiuaii j:* izšel v zalogi Vodnikove družbe. Skrajno naiieto dejanje se dogaja v Kamniških planinah. Kdor Ijnhi lov in planine, ga ho z napetostjo čital do konca.
BLAGAJNA VELIKEGA VOJVODE, roman spisal Frank Heller. 162 strani. Ona .................60
< hI začetka do komu naiiet roman, pol dejanju. dot k in najbolj rudnih razvojev. Že prve strani svoje čitatelja. in ga ne odloži prej, dokler ga ne preči t: i do konea.
BEATIN DNEVNIK, spisala Laiiza Pesjakova. —
164 strani. Cena ............................................60
Poleg Pavline 1'ajkove je Luiza Pesjakov:* takorekiič talina ženska, ki je koncem prejšnjega st<»!ctja udejstvnvala v slovenski književnosti. Njeni spisi razodevajo rut eft) žensko dušo.
RELE N«Kl, MALI JUNAK. spisal F. M. Dostojevski. 152 strani. Cena ................................ .-60
Kratke in »vesti iz življenjepis pisatelja. To so prva književna dela slavnega ruskega romanopisca.
GREŠNIK LENART, spisal Ivan Cankar. 114 st.
Cena .70
MIMO ŽIVI. IENJA, spisal Iran Cankar. 230 str.
Cena .80
MOJK /IVI JEN JE, spisal Ivan Cankar 168 str.
.... Cena .75 ROMANTIČNE DU$E. spisal Ivan Cankar 87
strani. Cena .......................................................tiO
Ivan 1'aakar je prvak naših pisateljev Ljudje. čljlh dnševnost opisuje, so pristno slovenski ju opis njihovih značajev mora slehernega g! t ti »oko prevzeti. "Moje življenje" je najpomembnejše delo Ivana Cankarja v zadnjih njegovih letih.
.50
.35
.35
.75
.35
.60
.70
.50
{'RTIČE IZ ŽIVLJENJA NA KMETIH, spisal Andrejfkov Jože. 92 strani. Cena ................
Pod psevdonimom "Andrejčkov Jože" se je skrival plodovit slovenski pisatelj, ki je znal spretno opisati življenje, ki ga je doživljal Oh čitanju njegovih jstvestl se vsak nehote s|ton*ni na staro domovino.
DROBIŠ. spisal Frane Mileinski. — 130 strani.
Cena
Niš najboljši humorist Mileinski je v tej knjjri zbral par svojih najboljših črtic, ob katerih se mora človek »al srca nasmejati.
DEKLE ELIZA, spisal Edmond de Concourt. 112 strani. Cena ......................................................
Coneoiirtova dela so polna fines in zanimivosti. zlasti v risanju značajev, čijih nekateri so mojstrsko podani in ima človek med branjem vtis. da posamezne osebe getlljo kraj njega in kramljajo ž njim. DON KI HOT. spisal Miguel Cervantes. 158 str.
Cena
To je klasično delo slavnega španskega pisatelja. To je satira na vlteštvo, ki je še vedno hotelo ohraniti svoj ]>onos in veličino, pa se ni zavedalo, da že umira. "Don Kihot" spada med mojstrovine svetovne literature. ČRNI PANTER, spisal Milan Pugelj. 219 strartl.
Cena
Šopek |K»vestl našega dolenjskega pisatelja, ki se je razmeroma mlad poslovil s tega sveta. < V kdo poana Dolenjce in njihovo dušo. jilt pozna Pugelj. Njegove spise čita vsak ž največjim užitkom.
1913—1918s, »pisal Vitomir Jelene. Trdo vezano. 286 strani. Cena ...............................................
To so s|N»mini jugoslovanskega dobrovoljca. ki se Je nesebično udeležil borite ztt svobodo nase domovine. Knjiga zanima vsakogar, posebno jm tiste, ki so bili tako nesrečni, da so se udeležili svetovne vojne, hi tako srečni, tla so jo preživeli.	„
SRKDOZlMn, spisal Peter Bohlnjee. 84 stnuil.
Cena .40; vezano rena
Zbirko krtiečfcfh povetfi ir nagega življenja.
Bohinjce je dober pisatelj, ki v svojih spisih do piči«? pogodi duflevnost našega človeku. Oh Mtanju njegovih del se zdi človeku. da ima pred očmi prizore la domovine.
POVESTI IN ft LIKE, spisal K saver Me*ko. —
7» strani. Cena .......................................
Knjiga *sebtije 4ri povesti naiega pfitfuUlje-nega pisatelja^ mojstra v opisovanju. Njegov alog je lzrasit, njegove misli so globoke in mehke. Posebno ženske we vnete sa njegova tlela.
SIN MEDVEDJEGA MfVCA. spisal Karl May.
1«0 strani. Cena ...............................................
De jasi* te lepe povesti se vritt na ameriškem Zapadai Pestre slike iz indijanskega in pi-jon irskega Življenja. Maju fdeer očitajo, da ni Idi nikdar t Ameriki, toda življenje na a-meriskem Zapadu je zaal dosti natančneje o pisati kot marsikdo, ki je živel tam. nUUVNOm NAJDENKE, povest. Ms Tesano.
93 strani. Cena .............................. ............
To je po nafte prikrojena povest, ki bo zanimala slehernega bravca. Hudim duievnim bnjenf glavnega junaka oziroma junakinje, sledita zaslužena sreča in andovoljstvo.
„15
.60
.4«
.80
.75
.75
.80
1.25
.60
.60
i-:
.30
ŠTUDENT NAJ BO. — NAŠ VSAKDANJI KRČIL spisal F. K. Finžgar. 80 strani, ('ena
Naš mojsterski pri|Kiveilnik nam nddi v teh dveh svojih delih obilo duševnega užitka.
SPISJE. Male povesti iz kmečkega življenja. — 67 strani. Cena ................................................
ŠOPEK SAMOTARKE, spisala Manlra Romanova. 174 strani. Cena .......................................
Zbirka povesti, ki jih je spisala pisateljica, ki pozna žensko dušo. žensko srce ter boje. ki divjajo v njem.
Hl'DI ČASI. — BLAGE DCŠE, spisal Frane Betela. 96 strani. Cena ....................................
Knjiga vsebuje zanimivo povest in veseloigro. Oboje je povzeto iz našega domačega življenja.
HUDO BREZNO in druge povesti, spisal Frane Erjavec. 79 strani. Cena ................................
Naš izhoren prijto\ cdnik in |H>znavatcIj narave nudi čitatelju lepoto naših krajev iu zanimivosti iz življenja naših ljudi.
FAROVŠKA KUHARICA, spisal J. Š. Baar, 207
strani. Cena ........................................................1.—
To je iz češčine prevedno delo, ki bo zanimalo slehernega čitatelja. To je rotdan ženske, ki je skoro vse življenje živela in gosjitHli-njila v župnišču.
FILOZOVSKA ZGODBA, spisal Alojzij Jirasek. 182 strani. Cena ................................................
Kdor ne pozna dijaškega življenja, naj prečita la roman, ob čitanju se mu bo odprl povsem nov svet. ]>oln iieshitenih dogodkov.
RDEČA MEGLA, spisal Kari Figor. 192 strani.
Cena
A' širokem štilu zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito fineso. da mora čita-• telj nehote •/. na|tetim pričakovanjem čitati do konca.
STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pL Suttner. 228 strani. Cena ................................................
T.i je ena najslavnejših knjig, ki imajo namen vzbuditi v človeku stud do vojne. Pošastni prizori so opisani točno in natančno. Vsaka mati bi morala čitati to knjigo, kajti to je izitoved žene in matere, ki je izgubila na bojišču svoje najdražje.
GUSAR V OBLAKIH, spisal Donald Ke.vhoe. — 129 strani. Cena .................................
To je letalski roman, polu dejanja in najbolj neverjetnih doživljajev. Čita telj doživlja za-eno s pisateljem oziroma glavnim junakom skoro neverjetne pustolovščine, ki se vrše v v zračnih višavah.
GOZDOVNIK. spisal Karl May. Dva zvezka. 208 in 136 strani. t ena ...........................
Spisi Karla Maja so znani našim starejšim čita tel jem. Marsikdo se spominja njegovih romanov "V padišahovi senH". "Viuetov**. "Žut" itd. Dejanje "tiozdovnika" se vrši na nekoč divjem ameriškem Zapadu.
HADŽI Ml RAT, spisal N. Tolstoj. Roman. 79 strani. Cena ................................................
To znano delo slavnega ruskega pisatelja je prevedel v slovenščino Vladimir Levstik. — Sleherni rojak naj bi čital roman tega velikega ruskega misleca.
HEKTORJEV MEČ, spisal Rene La Brujere. Roman. 79 strani. Centa ....................................
Skraj no zanimivo delo znanega pisatelja. Polno zapletljajev in zanimivih dogodivščin, t'itatelj se čudi pisatelju, kako je svojo zgodim st rokovnjaško zasnoval.
DALMATINSKE POVESTI, spisal Igo Kaš. 94 strani. Cena .........................................................35
To so povesti, vzete iz življenja naSih Dal-matiacev : kako se vesele in žaloste, kako ribarijo, ljubijo in snubijo. Resničen čar našega Juga veje iz njih.
DVE SLIKI, spisal K saver Mesko. 103 strani.
Cena
I »ve čtriei enega naših najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" in "Starka". Obe sta mojstersko završeni. kot jih more za vršiti odinole naš nežno-čuteči Meško.
HELENA, roman, spisala Marija Kmetova, 134 strani. Cena ...................................................
V	tem romanu prikazuje Kmetova pretresljivo življenje učiteljice na deželi—duševno o-samljene žene v obliki, ki človeku seže globoko v dušo in mu ostane neizbrisno v spominu.
IZLET GOSPODA BROUČKA V XV. STOLETJE. spisal Čeeh Svatopluk. 246 strani.
Cena 1.20
V	navedenemu delu spremljamo dobrodušnega Pražana gospoda Hroučka v dobo strašnega iu slavnega liusltskega voditelja Jana Žižke.- Ta zgodovinski roman je zanimiv od konea do kraja.
IZBRANI SPISI, dr. Hinka Doletita, 145 strani.
1 Cena .60 ' X tej knjigi so Črtice izključno iz kraškega življenja. Menda ui se nihče tako zanimivo opisal kraške burje in Cerkniškega jezera kakor Dolenc. IZ MODBRNiCGA SVETA, spisal F. S. Fittžgar. roman, trda Tez, 280 strani. Cena ................1.68
V	teta romaau-je posegel nas1 pisatelj Finžgar res v- msderni -svet. Klasično- je opisal horlto med delom in kapitalom ter. Spletke in nakane kapitalistov. Idealn^ljubejsen dveh mladih src zavzema v romanu-eno prvih mest.
IZBRANI SPISI dr. Janez« Mencinger**, tria wt IM ntttml.- Ona ...:....
' ' Jflues Meticiger. «e po prrvlci imenuje začet-nika našega, modernega lepoHovja. On je >• prvi krenil s jtoti. ki sta jo bodi!it ,Tu»«č in Kersnik ter ubral moderno smer. V Irnjigi »o tri zanimive črth-e. IGRAČKE, spisal Frane IffilCinski. 151
40

.60
.40
Cena ,80
• Šopek črtic m podlistkov naiega najbolj duhovitega humorista.«
IGRALEC, Spisal F. M. Dostojevski.
Cena
' "Slami rnsW piiktflj Je^ ▼ ^tet povest^klasWno opisal igralsko strast Igralec Izgublja in dobiva, poskuša na vse mogoče načine, spletkar!; doživlja in pozablja, toda strast do letanja ga nikdar ne mine.
.75
JAGNJE, 110 «trani: Cena broširana ......... .80
V knjigi je-poleg naslovne še |H»vest,".Star-rek z g«»re".	sta posebno zanimivi, kaj1-
ti spisal ju je znani mladinski pisatelj Krištof Šmid.
JERNAČ ZMAGOVAČ. spisal H. Sienkiewiez, 123 strani. Cena .................................................50
Knjiga vsebuje ftoleg naslovne \ mi vesti, znanega poljskega pisatelja tudi povest "Med plazovi", obe sta zanimivi in vredni, da jih človek čita.
JTTRI. spisal Andrej Strug. 85 strani. Cena broširane ................ 60e	trdo vezane .75
'Knjiga je i>osv«»čenn onim. ki s«t Sli skozi bol Im pričakovanje... Posvečena je njihovemu tihemu junaštvu.
JI RČ1ČEV1 ZBRANI SPISI, devet trdo vezanih knjig. Vsaka ima nad dvesto strani. Cena
vs*wr devetim kujigam je .............................i.9.—
Jnrčič ne jMUretaije nikakega posebnega - priporočila. Jurčičeve knjige so uapripravnej-š<> čtivo za dolge zimske večere. Njegovi originali, dovtipni Krjavelj, skrivnostna pojava desetega brata in cela vrsta drpgih njegovih neitozahnih obrazov ltodo večno živeli.
JU AN MISERIA. spisal H. L. (oloma, 168 str.
Cena .60
Ta pretresljiva povest je vzeta iz dola? šj ta tiske revolucije. Sočutno zaslcHlnjemo usodo jto-nedolžnem obsojenega .luana Miserije. V o-sebi brezvestnega Lopeziuka pa vidimo, kam privede človeka življenje brez tišjih vzorov.
KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale-ševee. TRI knjige po 150. 180 in 114 strani. Ona .:.......60 vsak zvezek. Vsi trije........1.50
Pisatelj nam v. teh treh knjigah opisuje »sodo in življenje kmetskega fanta, ki so ga stari-5i poslali v šole. kjer se je vzdrževal.z lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel «>d šole do šole ter si slednjič priboril v življenju mesto, jki katerem je stremel. Knjige so pisane živahno. Oh čitanju so l»o moral člta-telj večkrat «td srca nasmejati.
KUHINJA PRI KRALJICI GOSJI NOŽICI. — spisal Anatole France. 279 strani. Cena.........<5
Anatole Fram-e je bil brezdvomno eden nnj-odličnejših Sodobnih fran»-oskili pisateljev. Svoj izredni dar. zamisliti se v čustvovanje in mišljenje ljudi minulih vekov, je posebno Itokazal v tem romanu, ki im odlikuje duhovit in fini humor.
Spisi...
KAZAKI, spisal L. N. Tolstoj. 308 strani. Cena .75
Kdinole veliki Tolstoj je znal opisati življenje tega naitoldlvjega plemena, ki je živelo in deloma še vedno živi svojevrstno življenje na ruskih stepah. Xapeta povest, polna burnih doživljajev od začetka do konca.
KRIŽEV POT PETRA KI PLJENIKA. spisal Pa-stuškin. 83. strani. Cena ................................70
Zgodovinska povest s Tolminskega, ki bo zanimala slehernega, ne pa samo ljudi, ki so iz onih krajev doma.
KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS. spisal
Jules Verne. 65 strani. Cena ..I......................15
Menda ni bilo pisatelja na svetu, ki bi imel titko živo domišljijo kot jo je iinel Francoz Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse njegove naj ki ved i so se vresničile. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, suhmarin, polet v stratosfero itd.
LJUBLJANSKE SLIKE, spisal Jakob Alešever. 263 i strani. Cena ..................................................60
Izl>oriio je pogodil ljubljanske tipe naš pni humorist Aleševec. Tako natančno in zanimivo je opisal vse od branjevke do hišnega gospodarja. tla jih vidite kot žive pred seboj.
»i 1.1. ...(•-■
LOV NA ŽENO spisal S. O. Cunvood. 194 strani.
Cena .80
Skrajno najtet roman iz modernega življenja. Človeka tako prevzame, tla ga z velikim zanimanjem prečita do konea.
LUCIFER, spisal Jean de la Hire, 292 strani. —
Cena ........1.—
Fantastičen roman t šestih delih. Bolj fantastičen nego ga naslov razodeva. Oltatelj se mora nehote čuditi bujni iiisateljivi domišljiji.
MATERINA ŽRTEV. 240 strani. Cm ................ .60
Zanimiva povest iz dalmatinskega življenja.
MALI IXIRD. spisala Frances Hodgeson Burnett, 193 strani. Cena .................................... .8«
(Jlobokn zasnovana povest o otroku, ki gane odljudnega čudaka. Deček je plod ameriške . vzgoje, ki ne itozna ralik med bogatini in reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim in slabim.
MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phil ^ Hps Oppenhmm. 92 strarii. Ceha ................ 75
Do skrajnosti napet roman iz modernega življenja. Oppenhelm je znani angleški roll uopi sec poenan po celem svetu.
ZABAVNA KNJIŽNICA. 122 strani. Celia i........75
Zvezek vsebuje povesti MilČinskega. Premka 1 in Laha. Posebno- pretresljiv Je spis MilČinskega ''Mladih zanikernežev lastni življenjepisi".
MLINARJEV JANEZ. Cena _______________________________ JO
•Dejanje te povesti se vrsi ob koncu srednje-> ga veka in sicer t časa. ko so bili Teharjani povišani zaradi svojega junaštva v plemiški stan.
MORSKI RAE&OJNIK. mIs*1 kapitan Prši. Marry at. 192 strani. Gena .j_____________________________ M
Povesti morskih gusarjih in. piratih so splo-
Stio vse zanimive, to rb'l»> pa presega im» svoj i zanimivosti najboljše liovesti te vrste. Na-ročite izvod še danes, če se vam dopadejo povesti te vrste.
MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. '120 strani.
Cena /»ti
Stlri zanimive r-rtiee našega priznanega pisatelja.
MOŽJE, spisal Emerson Hugh. 30» strani. Ccnal-Td*
Zanimivo delo. ki bo ugajalo vsakemu čita-*•• tli ju. l'n»viit| prav nič ne zaostaja za originalom.
NAŠA VAS. spisal Anton Novacan. 224 strani. —
Cena I.—
T zvez-ktfje devet črtic povečini iz naše lejte Štajerske. Pisatelj Novačan je nedosgljiv mojster -v opisovanju značajev.
NOVA EROTIKA, spisal Ivan ROZMAN. Trdo vezana. 115 strani. Cena ....................................."SO
Knjiga vMmjp "misli, ki so se r«nlile v človeku v -prvih -letih svetovne vojne".
Z OGNJEM IN MEČEM, poljski spisal H. Sten-kievirz. 683 strani. Cena ................................ 3.—
Bogato ilustriran zgodovinski roman iz naj-l»bij junaške »h»l»e |Mtljškega naroda. To je eno ui^iboljših del najslavnejšega jtolj«kega pisatelja. riTA.TTK TO KNJIGO.
ZLOČIN V ORCIVALU, spisal E. Gaboriau. 246
strani. Cena ................................................... U_
"Zločin v Oreivalu" je zelo zanimiv detek-ski roman, ki nam predočuje. kam lahko za-bretle lahkomiseln človek, ki nima skrbi za vsakdanj i kruli. — Seznajte se z franeoskim detektivom I.e Cotjue-om.
SVETIjOBA IN SENCA, spisal dr. Fr. Betela.
176 strani. Trdo vezano. Cena ........................ 1.20
Naš znani pisatelj heteln je s tem svojim delom zopet jtosegel v naše preprosto življenje ter izborilo orisal značaje, ki nastopajo v njem.
SLIKE, spisal Ksaver Meško. 189 strani. Cena.....60
Osem [tovesti. ki zaslužijo, da jih sleherni prečita.
MACBETH, Shakespeare. Trdo vezano. 151 str.
Cena: mehko vezano ........................................70
OTHELO. Shakespeare. Mehko vezano .................70
SEN KRESNE NOČI. Shakespeare. Mehko
vezano. Cena .....................................................70
Klasične igre najslavnejšega dramatika, kar jih pozna svetovna literatura. Dela je prevedel v krasno slovenščino naš nnjltolj ši pesnik Oton Župančič. NAŠA LETA, spisal Milan Pugelj. 125 strani. —
Cena vez..............70	Broš..............r,o
Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-glja. ki je |>oznaI dušo dolenjskega kmeta kot le malokdo.
NANŠI LJUDJE, spisal Alois Renter. 94 strani.
Cena .40
Zanimiva povest iz časov, ko so bili Francozi na Vipavskem. PLAT ZVONA, spisal I*onid Andrejev. 131 str.
Cena .40
Poleg naslovne 1 mi vest i slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga še dve. namreč '•Misel v megli" in "Rrezdnn''.
PRODANE Dt'ŠE. spisal Joža IJkovir. 160 str.
Cena .60
Kdor hoče vedeti, kaj jmčuo fašisti z našim ubogim ljudstvom 11a Krasti, naj prečita to pretresljivo zgodbo.
PRED NfeVIHTO, spisal I. Turgenjev. 96 str.
Cena .35
Mojstersko delo slavnega ruskega pisatelja,
POPOTNIKI, spisal Milan Pugelj. 95 strani.
Cena .60
V tej knjigi je zbral znani slovenski pisatelj Pugelj deset črtie iz našega domačega Življenja.
PTICE SELIVKE, Rabindranat Tagore. Trda vez. 84 strani. Cena .................................................75
1 Prgeovori. eseji in misli slavnega indijske- ' ga pisatelja.
PASTI IN ZANKE, spisal I. Š. Orel. 231 strani.
Cena .50
Kriminalni roman iz polpretekle dobe. Nteki slovenski kritik je nekoč pisal, da slovenski pisatelji nimajo dara za pisanje kriminalnih romanov. No, pisjitelj Orel mu je dokazal. tla ga imajo. ~ PATER KAJETAN, spisal Verdietus. 187 strani.
Cena —
• Roman, napisan po ustnih izročilih in tipkanih virih. Zgodba človeka, ki ni bil rojen za samostan ter se je slednjič po hudih bojih vrgel zopet v življenje. PINGVINSKI OTOK. spisal Anatole Franc«. $82 strani. Cena .........................................................60
To je satira na francoske pretekle in sedanje razmere. V tej knjigi je slavni francoski pisatelj najbolj drzen in brezobziren v svoji zabavljlci. PRAVICA KLADIVA, spisal Vladimir Levstik.
144 strani. Cena ............................................50
Povest iz vojne dolte, ko se je v srcih vseh . naših razsodnih ljudi porajala misel na edinstveno Jugoslavijo. Levstik je to klasično opisal. Z osvobojenjem domovine doseže tudi povest svoj višek. PRIHAJAČ, spisal Fr. Detela. 157 strani. Cena .60 Kakor vse Detelove povesti, je tudi ta vzeta iz nadega pristnega' domačega življenja. PESMI V PROZI, spisal Chas. Baudelaire. 112
strani. Cena ...............-........................................80
Verna slika pestrega velikomestnega življenja in spominov nanj. TATIČ, spisal France Bevk. Trda vez. 86 str.
Cena .70
NaS izboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki jih je posvetil svoji • materi.
TUNEL, spisal BerMmrd K ellermann. 295 str.
Cena 1.20
Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tu-nel med Evropo in Ameriko. Cele armade delavčev se žariva j o vedno globlje v osrčje zemlje. Sredi dela saloti graditelje strahovita katastrofa, katere žrtev je na tisoče in tisoče delavcev. Toda železna volja inžtečrja Ailaha nO' odneha, >dokior ne steCe med Evropo tat Ameriko globoko pod oceanom ptri ▼lak.
TKI LEGENDE O RAZPELU, spisal Julius Ze.v-
er. Trda lez. 8:t strani .....................................65
Prevod treh zanimivih ]Mivesti znanega reškega pisatelja.
I t.KAlil^lKNI MILIJONI, spisal Seligrr Brat. 291 strani. Cena ................................................ 1.20
Knjižnica "Jutra" nam je tem delotn predstavila skrajno nai**t r<>111:111 ameri^ke^a Jn-goslovana. Kdor l... prečiral to delo. 1... ih Iio-le vzkliknil: ' l>a, Ivan Belič j»- bil pa re*
diihovifejši nego vsi detektivi svi-ia!""
V	KREMPI^IIH INKVIZICIJE, spisal Mirhrl
Zevaeo. 161 strani. Cena ................................ I.:i0
To je mojstersko delti v svetovnimi literaturi z neštetimi zaph-tijaji in nasičeno v-ehirto. da bo navezalo vsakega čitatelja. ki ya vzame v roko.
V	ROBSTVU, spisal Ivan Matičir. 255 strani.
Trila vez. Cena ................................................ |/>-,
Ivan Matičič je eden tistih retlkih na^ib ljudi, ki m? p<izna samo vojne iu njenih gr..-zot ter iHtsledie. ampak zna tudi vse pretresljivo opisati.
V	GORSKEM ZAKOTJI . spisal Anton Koder.
130 strani. Cena .............................................40
Zanimiva jnivest i/, prejšnjega stoletja, povzeta iz našega kmetskega življenja.
V	OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, spisal Robert
Kraft. DVA DELA. 482 strani. Cena ............ 1.60
Vscskoz najtet roman, ki :ra čitatelj ne more txkbr/iti. dokler ^a ne pret'-ita do konca. 1'oln najneverjetnejšili tbigCHlivščin In z:i-pletljajev.
VELIKI INKVIZ1TOR. spisal Michel Zevarro.
124 strani. Trda vez. Cena.... 1.20.......Broš. |—
Kdor hoče poznati strahoto španske inkvizicije. naj prečita to tlelo, ki je bil«, spisano po resničnih jM>datkih in mora navdati čitatelja z srozo.
ZADNJA PRAVDA, spisal J. S. Baar. Trda vez. 184 strani. Cena ............................................ 1 _
ljudska povest, ki obravnava spor meti bratoma. je velike, pretresljive snovi in o*tre doslednosti. Čitatelja veže prve do zadnje strani.
VOJNIM I R, spisal Josip O^rine?. 78 str. Cena
Zanimiva povest iz <":is,.v prek rečeva nja kt-
roških Sloveneev. VEČERNA PISMA, spisala Marija Kmetova.
Trda vez. 51 strani. Cena ..............................
Knjiga vsebuje petnajst pisem, ki jih preveva iskreno občutje. 1'isimt govore o sanjali ženskega sna, o ljubezni, o sort Minili dušah.
VERA, spisala Olga Waldnva. 154 strani. Cen t
Kotna n je polu lepili prizorov, opisuje skrbno življenje nekdanjih najvišjih krogov nemške in ruske aristokracije iti kaže. tla m> bi i meti njimi poleg manj vrednih tudi srčnit-plemeniti ljudje.
VRTNAR, spisal Rabindranat Tagore. 105 str.
Trdo vez..........75 Mehko vez..........fin
V knjigi je vsebovana globoka mirna 1110-dr 1st in srčna plemenitost najslavnejšega in-dijskega pisatelja. ZLATA VAS, spisal Fr. Malovašie. 136 stran«.
Cena .60
Poučna in krafk«tčastia povest i> k met skesal življenja.
ZLOČIN IN KAZEN, spisal F. M. Dostojevski. DVA ZVEZKA. Skupaj 605 strani. Cena.....1.2."
Najslavnejše delo slavnega ruskega misleca. Nihče ni tako opisal duševnosti zločinca kot ga je opisal v tem romanu Dostojevski.
ZGODBE NAPOLEONOVEGA HUZARJA. spisal
Conan Doyle. strani. Trda vez. Cena.....Kit
Broširana.............(ifl
t.Mtatelj se mora do solz nasmejati, ko čita poglavja : Kako je izgubil Napoleonov lut/ar uho: Kako je zavzel Saragosso: Kako je u-bil "brata"': Knku ga je hutlič skušal, itd. ZBRANI SPISI. 368 strani. (II. zvezek). Cena 2.50 A' tem zvezku so zbrani spisi našega prvovrstnega pisatelja Maslja-Pt>dlimbarskoga. ki je pogledal v široki svet ter deloval za združenje ne samo Jugoslovanov, pač pa Slovanov v splošnem.
ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA. spisal Ivan
Pregelj. 98 strani. Cena ................................. 70
Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska ]>ovest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahko razumljiv tudi preprostemu čitatelju.
ZLATI PANTER, spisal Sinclair Gluok. 51 str.
Cena .90
Roman iz nitKlernega življenja in sveta. Napet tsl začetka tlo konca in poln dejanja. ZMISEL SMRTI, spisal Pavel Bourget. 153 str.
Cena .00
Roman je nastal poti vtisom vojne in njenih grozot ter razpravlja o poslednjih stvareh človeškega življenja in nelianja.
ZA KRUHOM, spisal H. Sienkiewiez. 122 strani.
. Cena . Ml
Pretresljiva jmvest o revni družini, ki so je konci prejšnjega stoletja izselila v Ameriko. Ime slavnega poljskega pisatelja nam jamči. da ho delo vsakdo z užitkom čital.
ZMAJ IZ BOSNE, spisal Jos. Ev. Tomif. 22!»
strani. Cena .....................................................1
Roman iz krvave bosenske zgodovine. Ptoji s Turki: skoro neverjetne dogodivščine: temeljit opis najliolj kravave dobe Bosancev.
ZMOTE IN KONEC GOSPODIČNE PAVLE. —
202 strani. Cena ................................................ ..*•«
Vsekoz zanimiva povest iz našega slovenskega življenja.
ZNAMENJE ŠTIRIH, spisal Conan Doyle. 313
strani. Cena ...........v.........................................f, t»
Najboljše delo ustvaritelja modernega detektivskega romana, v katerem igra Sherlock Holmes glavno vlogo.
Povesti...
GLAS NARODA'
NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 21, 1935
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A.

i^Blr-liV. ' L,lV.^.^ ■ ..i. i^Cujii.«;	".ir^J
KRATKA DNEVNA ZGODBA
i
NEWYORŠKI PABERKI

TEFFI:
Ludmila .Vleksandrovna J«,* .skočila s postelje oh osmili z.mt raj.
Svoji* jutruje prebujenje o-značujeino namreč vselej s te-mile varijaeijami: ('e smo se zbudili zjutraj ob desetih, pravimo :
—	Dalles >ein se /budil ob desetih. —
IV šele oli <1 vanaj«tili, r«"kalim :
—	Vstal sem ob dvanajstih.
( V ob devet ih, pa :
—	Dvignil	se »»1» deve-tih.
Toda <«• -e prebudimo že ob osmih, lokamo gotovo:
—	Skočil >e||l
I 'a četudi -e godi lo že toli počasno, če zevamo. >e luvz koiiea raztezamo in godrnja uio i<i j«- >e«*iu», moramo
si- izražati:
—	Poskočil sent ob o-mih !
Tako torej je tmii Ludmila
Aleksandrovna »kočila > svoj ■ postelje ob osmih zjutraj.
Sedla je tia postelj in začela takoj razmišljati, da nika-ikor ni skočila s postelje kar tako, brez vzroka, nego da ima danes opraviti veliko množico različnih opravil: kupiti mora potni kovčeg, preskrbeti si ležišče v spalnem vozu, iti k modistki po klobuk, potem po novi korset, in k šivilji, in v lekarno in napraviti mora še dva poseta.. .
A si čini naj začne t
—	Tako neumno je, letati brez misli. Zato si je treba sestaviti načrt in program polov, sicer ne pridem nikamor. Xajprej pojdeni torej k mo
i listki.. .
Ludmibi Aleksandrovna je spustila že noge s postelje, a si- naenkrat ustavila.
— K modistki? A zakaj ravno k modistiki najprej f Zakaj ne k šivilji? Iu zakaj i.s* v lekarno?
Odgovora na ta vprašanja ni našla v <voji duši. S šir« k • odprtimi očmi je premerila llu, strop iu vse stene, i/.im-i Min. ki jo je imela za hrbtom. Toda uiti oudi ni našla k >vo ji veliki nevolji nolM'iiega im| govora.
Xe iiiorani >e odločiti. —-je dejala končno. — Lekarn-« je najbližje, torej je treba za či ti z lekarno.
To je vendar ja^no
Toda tedaj ji je s protestom proti lekarni šinila \ glavo druga -misel, ostra iu tehtna:
V M REZ I LOGIKE
—	To je pamet! Podim'naj s< najprej po mestu, >i ra/iur-sim lase in končno J— izvolite k modistki!
Ali je zdaj v redu?
—	Toda na drugi strani spet, klobuk prej kakor ob dva iiajstih nikakor ne bo gotov, in potratim le čas. Ali bi ne bilo torej najbolje, iti po korset * l*o korset t Prav dobro.
—	torej po korset. — Toda za-1 ;.j neki najprej po korset i:i i:e |>o potni kovčeg? Xo. do-I .•»•«»! Pojdl'111 tedaj po potili kovčeg? — Hm... Toda lekarna? Zakaj je lekarna manje važna kot koveeg in obratno. ;.akaj je kovčeg manje važen frot lekarna? Razumem človek mora misliti -olidno. m* pa kar križe?n kražcui. kakor -e mu /.ljubi. Lekarna j<- naj' i'
Ž je torej 1 reba Začeti Z le karno. Seveda, z dru^e strain \zeto, po korset j«- najdalje. ali bi ne bilo torej I»«»1 - začeti
-	kor.-etoin in nazaj g.vde .i«, mov oskrbeti vse ostalo? A': pa začeti z najbližjim, opraviti vse po vrsti ter se nato vrniti naravnost domov ?. ..
In kaj poset?
Tu je postalo Ludmili Alek-sandrovni talko slabo, da jo morala nemudoma vzeti valeri-janskih kapljic.
Toda niti kapljice je ni-o pomirile.
—	Kaj se vendar godi z menoj? — se je mučila Lud mila Aleksandrovim. — Kaj bo z menoj? Logika me je zapustila. Xc, moram se koncentrirati. Začnimo torej zopet od začetka. (ilavna stvar je — m razburjati se in razmišljati logično... Tako torej, začnem s 'korsetom. — Najprej pojdeni k šivilji po korset, — namreč k modistki. Ampak zakaj k modistki, -ko je najbližje v lekarno? Toda čemu začenjati z najbližjim, ko je mogoče začeti z iiajoddaljeuejšim ?
Medtem je dobila migreno in za trenotek je legla, da -e < .dpoči je.
lil ko se je odpočila, je začela razmišljati izuova.
Recimo. da pojdem v le karuo. Recimo! A zakaj ? Za kaj na j greni ravno v lekarno najprej ?
Mrzel pot ji je stopil na čelo. — Čutila je. da ne najde iz-iioda in da pogine.
Poskočila je in stekla k teli tonu.
—	.Vi.'! — in .">4! Za Boga, gospodična, hitro... .ViM, ,")4!
—	Slišim! — je odmeval odgovor.
—	Vjeročka! Dragica! Zgodila se mi je strašna nesreča! — je zaklicala s tresočim se glasom Ludmila Aleksandrovna. — Razumeš, strašna ne--n v a! Moram k Šivilji, po korset. v lekarno in po kovčeg..:
—	Če moraš, pa inijdi! — se j« odzval obupen miren glas.
—	Kaj naj torej storim? — S čim naj začnem ? — Za Boga. svetuj mi! Ti imaš iz daljave lepši pregled!
—	To se razume, da pojdeš j i «*dvselil po kovčeg! — se ji* oila-il nairli in odločili odgo-> or.
—	Po kovčeg? — se je začudila Ludmila Aleksandrovna. - A zakaj ne v lekarno, ko je vemiar tja najbližje?
—	K, pu-ti lekarno! ('emu 1. je 1 reba ?
—	Dobi o tore j, a zakaj n«* najprej po korset ? Tja je iraj-la!je in ali »>i ne bilo najbolje, zač 'ti z drugega konca?
—	Ali, j m-t i tudi korset! Kajpak! ('emu pa potrebuješ korset ?
—	To vendar... bilo bi vendar najprimerneje. ..
—	Kaj p aše! Pusti korset, kjer je, in pojdi po kovčeg!
—	Misliš? — je vprašala plašno Ludmila Aleksandrov na.
—	No, to se razume. To je ;;asno, -kakor da je dvakrat dve štiri. Pojdi po kovčeg!
Ludmila Aleksandrovna se je oddahnila, se nasmehnila ter se začela urno in veselo oblačiti.
—	Kako dobro je, če ima človek prijateljico, s katero se more posvetovati! Bila sem kakor -brez glave! Zdaj, ko veni, da^je treba iti najprej po kovčeg, pa je vse lahko pri-pro^to iu jasno. Posvetovati se. to je zelo kori-tllO.. .
Naglo se je oblekla in se odpeljala - k modi-tki po klobuk. ~
Amerika je dežela klubov in društev. Vsaka narodnost se vzdržuje potoni takih društev, ki so torej velikega kulturnega pomena za nje, za njihov jezik, narodne šege in navade itd- Ker je Amerika dežela prostosti, se taka društva ne ovira. Vsak član takih društev more v njih razvi jati svojo delavnost. Cesar bi kdo sam nikakor ne zmogel, zmore potoni društva. V vsakem društvu ali klubu so pa tudi 44tja-venilan-člani", ki ne mislijo toliko na kulturni pomen in namen društva, ali kluba, marveč so včlanjeni bolj iz prijateljstva do tega ali onega so-člana, ali pa iščejo v društvih le bolj zabavo in kratek cas. Tukaj ravno pokaže društvo di je zmožno iu voljno take •'•lane privesti do spoznavanja in zanimanja za kulturni pomen društva. Ako pa se društvo za :o ne zanima in ne prizadeva. • ''daj pokaže, da nima kulturni
...Vem, kaj pričakuje od mene gospod markiz. Vem tudi že, kakšne namene ima angleški general; in zato sem krenil na pot, da se eiin prej združim z vami. Tako sem pridobil dva dni in mislim, da bomo lahko prispeli pravočasno, da prekrižamo angleške račune. Angleži bi namreč radi razbili francoski zbor generala Wasli-ingtona na dvoje, potem pa napadli vsako kri lo posebej.
Med govorom je kazal poveljnik gorskih čet vitezu poedine kraje, kjer naj bi se ti dogodki odigravali.
—	Vaša naloga bi torej bila, — ga je prebil vitez. — da bi pravočasno prispeli -na bojišče in napadli angleške čete, ki bi -e hotele \ ti namen združiti.
—	Da, to je moja naloga! — je odgovoril častnik. — In uspeh tega drznega načrta je od viseli od hitrosti našega prehoda. Naleteti to rej ne smemo na nobeno oviro, ki bi nas zadr
vrednosti iu nomena. Vsak 'ža,a* ^ato sein vesel« sem prispel pravočas-'iilad človek, ki se zapiše v vi- no- samo da bi rešil vaše *. ojake, temveč da - je šole. pokaže voljo in željo, bi i/poluil prvi del svoje na'oge. pregnal Sioux.-doseči "nekaj višjega v člove ! in angleške patrulje.
ki družbi. Tako mora biti tu « «I i vsako društvo nekaka šola za kaj višjega, plemenitejšega. :akor pa more dajati ulica. Koliko velikih organizacij je -e zraslo iz malih društev!
Zadnjo nedeljo je imelo Materino društvo volitve za to leto. Kolikega pomena je Materino društvo, ni treba pose-
"	. IS Ki
Zoper boleče sklepe
zahtevajte sveto vnoslavni ANCHOR PAIN -EXPELLER
Pain-Expeller vedno prežene bolečine
do svojih otrok! Po seji smo imeli zelo prijeten družabni večer, pri katerem so se matere v družbi svojih sinov in hčera imenitno počutile. V kleti sta za novo baro stregla z vinom in pivom Mr. Pavel Ogrine in Frank Popovič, ki je vmes tudi prijel za'harmoniko, tako, da ljudje niso veleli, ali bi ostali zgoraj ali spodaj.
Ker smo zadnji zabavni večer priredili kar brez vsake reklame, in to vsled tega, ker smo radi drugih slovenskih prireditev odlašali, sporočam m daj, da imamo prihodnji mesec takšen večer na' soboto, dne !>. marca. Te zabave pa imamo le ilo polnoči in zato, la so starši gotovi, da je njihova mladina v dobri družbi.
Mr. Frank Balantič.
cell pred okoli dvema letoma. /
je dobil imeniten obisk. (>b-1	,, , .	...
- , ,	- .	— Predstavljam vam svojega poročnika,
iskala ga je 13. februarja,
štorklja in mu pustila T in pol j
funta težkega fantka. Otrok. 0,1 presenečenja.
Obveščen -eni. da so poklicali Angleži na po moč velike čete Indijancev, ki naj bi čim pre. prispeli v Vermorn. <'ilj njihove poti so zaen krat Z.-lene gore, kjer naj bi zasedli vse -o! * ske, da bi nam zaprli pol v ravnino.
...Saj <te se lahko sami prepričali o načinu, kako sem s svojimi vojaki prekrižal te račune.
—	Da, — je odgovoril vitez, — prišli ste bas
, . . . , ,	pravočasno in dokazali ste občudovanja vredno >ej povdarjati; saj vsakdo ve, v-t,.„' . , .	' ,
U •	• , 1 H	vzTiajuost s\ ojih cet... Lahko se pa enako m tr-
kaj nameni beseda "mati !	, , ..	.	1
Sladka beseda, težke dolžnosti °° zane^te hl(h	vojake. Spoznal sem
dobro njihov pozimi, neustrašenost in požrtvovalno vztrajnost. ..
Lahko krenemo na pot. In kot rečeno se bom strogo ravnal po vaših navodilih.
Ta čas je bil dan znak za povratek vseli vojakov. ki so zasledovali bežeče Indijance.
Ko so bili vsi zbrani in pripravljeni na por, ki jo je bil določil poveljnik gorskih čet, je vite/ naenkrat opazil, da je prvi rešitelj njegove čete, seržarit Rabusson, brez sledu izginil.
—	Kje je pa Rabusson ? — je vprašal Ga šperja, ki se je vračal z zasledovanja.
—	Ah! ta pa najbrž ne bo odgovoril na zrn k za povratek.
—	Kaj se mu je pa zgodilo?
—	Če je nadaljeval zasledovan je tako kakor ga je začel, mora biti že zelo daleč.. . Toda pri strasti, s kakršno je zasledoval bežeče Indijance, iu pri njihovi spretnosti bi ne dal počenega groša za njegov skal p.
Roger je naročil Gašperju, naj molči •» ten-, poro- i potem se je pa obrnil k poveljniku gorske čet.-.
In pokazal je na (»ašperja. ki je kar ostrine i
Otrok.'* Met 'aD
PARADE V BERLINU
so na dnevnem redu. V njih se še vedno razodeva dull kajzerjeve Nemčije.
predoča vojaško parado, ki jo vodi general Goering.
Slika nam
in mati (Helen roj. sta zdrava. Sedaj vem, zakaj Frank Balantič, ki je član Slovenskega radio-zbora. doslej ni mogel prihajati k vajam!
Da ne boste mislili, kaj imamo to soboto v dvorani na Osmi, vam povem, da imajo gostijo n o vo) >or oč en ca (Hrvat in Poljakinja) in njuni svat je. Imata precej slovenskih prijateljev in znancev, ki bodo med povabljenimi.
Jerry W. Koprivšek, .Jr.
GLAS naroda"
zopet pošiljamo v do-movino. Kdor ga hoče naročati za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za atari kraj stane $7. V Italijo lista na po-
v«. •
sil jamo.
— Videl sem tega vojaka v boju! — je dejal častnik in stisnil novemu poročniku roko. — Cast, ki mu jo jiodeljujete...
—	Je zaslužena nagrada za usluge, ki mi ji' je storil med potjo-, in za njegovo hrabrost, k> jo je pokazal v prav kar končani bitki.
—	Storil sem samo svojo dolžnost, —)je dejal Gašper v zadregi. — In če sem se tako navdušeno boril, sem storil to zato, ker sem mora! obračunati s temi vražjimi Indijanci, ki jih bilo treba pognati v zrak, kar bi bilo malone veljalo vas in junaškega Kabu-sona glavo.
Pri teli besedah se je Roger znova spomnil na hrabrega moža, ki je bil rešil njegovo č.*to.
Roger se je prijel za glavo, kakor bi hot* 1 pregnati iz nje težke misli in skrbi.
Obrnil se je k poveljniku gorske čete, rekoč:
—	Krenemo na pot, kadar boste hoteli.
Castnki je stopil z vitezom pred svoje vojake.	*
—	Prijatelji, — je dejal, — angleški armadi gremo nasproti. Torej veste, kaj morate storiti 7ired bitko in po bitki s sovražnikom. Naprej!
—	Naprej! — je ponovil Roger.
In vojaki so krenili naprej, vzklikajoč navdušeno :
—	Živela Francija!.., Živela ameriška svo7 boda!
Kaj se je /godilo z Kabussonom ofl trenutka, ko ga je videl Gašper, kako zasleduje v preriji Indijance ?
Vemo, da je bil porabil vse naboje v boju z Indijanci, ki so napadli četo pod Gašperjevim poveljstvom.
In na to se je spomnil bivši seržant, ko je hitel za bežečimi Indijanci. Ni mu bilo več do preganjanja bežečega sovražnika. Toda k vitezovi četi se ni hotel vrniti in %primoran je b:i razmišljati o tem, kako bi si preskrbe I strelji vo.
In spoznal je takoj, da je edino sredstvo nenadoma napasti Indijanca v angleški služb',, kajti taki Indijanci so bili oboroženi s puška mi.
In tako je zapustil vojake gorske čete, zasledujoč«' Indi jance in ubral jo je skozi prerijo v -meri, od koder je upal, da pridejo anglešk-čete.
Že nekaj dni prej je bil prišel do prepriča nja, da bo amdeška vojska čim prej zasedi » gorske prelaze m postavila tam topove, ki naj bi branili prehod čez gore.
In za ta primer je imel Rabus-on prvotno pripravljeno svojo -modnišnico. 1'pal je. iia najde priliko, da bo lahko prekrižal angleški vojski v<e račune.
Ni pa niti za trenutek okleval, ko je bilo tre ba žrtvovati skladišče smodnika, da reši peščico ovojih rojakov.
Vedel je, mi xod pridejo Angleži, da bi zaprli pot gorskim četam. In krenil je proti gozdu na levi strani prerije, kjer je hotel počakati, da l : prišla mimo indijanska patrulja.
Poleg tega se pa ni hotel oddaljati od korita gorskega poteka, kjer je imel že dougo v votlini med skalovjem na bregu varno zavetišče.
Z usodo svojih rojakov si ni belil glave. Videč, da se jim pridružujejo gorske čete, je pomislil. da se pač laliko zanese na nje, da bode kos indijanskim tolpam in da bodo izpolnili nalogo. ki sta jim jo poverila generala Washington in Lafayette.
In tako je krenil Rabusson v stepo, kar na lastno pest. m* da bi se zmenil za viteza in njegove vojake.
— Jih bom že zopet našel, kadar jim boni lahko pomagal, — je pomislil.
In ubral jo je kol rečeno proti gozdu.
Slutnja ga ni varala, da je ubral del bežeči h Indijancev i>to p;>t. kajti v gozdu -o bili varni j pred zasledovanjem in v njem bi se razkropljeni lahko zopet zbrali.
In tako je bil Rabusson pripravljen na to. da bo moral zelo previdno hoditi po gozdu.
Njegova previdnost nikakor ni bila odveč. Ko je zavil čez nekaj ur v gozd. je kmalu opazil. da so en del zasedli Indi jamci. Toda to niso bili pripadniki, poražene čete, temveč tolpa, k", je čakala v gozdu kot rezerva, da bi napadla po zmagi Indijancev bežeče francoske vojake.
Ko so jim pa bežeči Siouxi povedali, da -o bili poraženi, so ostali v rezervi.
V hipu, ko se je Rabusson približal njihovemu taborišču, so se Indijanci baš mastili s pečeno divjačino.
(Dalje prihodnjič.)
Ljubiteljem leposlovja
Cenik knjig vsebuje mnogo le pih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne.
Knjigarna "Glas Naroda"
ali ste že naroČili slovensko-am erkanski koledar za 1935? - stane 5» centov. - naročite ga Se danes
DVE SIROTI
Spisal A. D. ENNERY
M
/
■ngms
V
OLA S NARODA1
NEW YORK,-THURSDAY, PEBRUARY 21, 1935
THxS LARGEST SLOVENE DAILY in V. S. A.
SAMOSTANSKI I OVFP
kJ (ROMAN 12 14. STOLETJA).ij V/ f jli\j
ZA "GLAS NARODA7' PRIREDIL I. H,
POSAARSKI BEGUNCI NA FRANCOSKI MEJI
32 •	|
Tam doli »i nikdo vedel za Hajmotovo usodo, razun onega, ki ne bi govoril uiti na natezalnici. Groza spreleti njeno . .*e, ko f »omisli na Wclfiata in gj« zopet v'di sla t i z dviguj' i no sekiro — brat proti sestri! Imela jo občutek, kot da stoji pre prepade ill brez dna. tako širokim, da ga noben most n > I more premostiti — tam da stoji ta mož! In čudno: dozdeva seji, kot bi bil vedno tak. Še kot otrok se ga je bala, nato je poj stala Zefi iz srca dobra in je ljubila otroke, kot bi jima bila i obenem sestra iu mati.	I
Kot mimoidoča senca se vleče ta misel skozi njeno srce;' umakne pa se jasnemu veselju nad tem. da je Hajmo pojedel j juho do zadnje kaplje. Sedaj zopet leži mirno z zatisnjenimi očmi.
Krožnik postavi na ognjišče, si odreže kos kruha, nese zglavnik pred Hajmovo ležišče ter sede nanj. Sedaj je smela počivati Kar Je mogla napraviti, je naredila. Vse drugo je morala prepustiti ljubemu Bogu in llajmovi mladi, močni naravi.
Medtem kot (Jitli jč kruh, se zopet vlečejo pred njo temne, bolestne in krvave podobe tega dne, od nočne ure, ko jo je Zefi n strahu polni glas zbudil iz spanja.
—	Oh, otrok, otrok!
Tako ljubka, sladka, nedolžna stvari ca! Kako se je moglo to zgoditi f Še včeraj jo je držala v svojih rokah, jo je zibala in jo poljubovala, se ji je duša gorko veselila njenega življenja, se je s svojim srcem zatopila v njene jasne, modre oči. Kje pa je danes! Proč. daleč, nekje — kamor ne poseže nobena roka in nobeno hrepenenje!
—	Oh, in Zeta! Moj Hog, moj Bog, uboga Zefa!
Težak kamen leže na (iitlino srce; z rokami si zakrije obraz.
Tedaj pa zazveni jecljajoči Hajmov glas na njeno uho:
—	flitli!
Naglo si omenea oči.
—	Da, Hajmo poglej, sem ž«* pri tebi! Ali hočeš kaj?
Hajmo otipi je s svojimi rokami po njej iu ko se (Jitli njegove roke oklene z obema rokama, pravi Hajmo:
—	(Jitli, — Bog ti povrni!
(Jitli zmaje z glavo ter se mu nasmeje. Saj je vendar storila, kar je morala.
Njegove roke več ne izpusti. In ko tako sedi. uro za uro, sedaj v vroči skrbi gledajoč k njemu, sedaj zopet izgubljena v temnih in solnčnih zmedenih mislih, se tudi pri njej zbudi narava in zahteva svojo pravico. Utrujenost je raz vezala njene ude, glava pade na rob ležišča in ko je se je dan nagibal proti večeru, že spi in diha v dolgih potezah.
Pred kočo žubori studenec in tibo šumi gozd v daljavi.
SHIPPING ^JČ NJLVVS
' 22. februarja:
Kuroi'U ^ Bremen Oljrujiic v Cherbourg
23. feoruarja:
Cliaiiipiain v I l:ivre
27. februarja-
Manhattan v Havre ll»-x v lienua
1 marca:
Muj».lic
ki
ne
Ko bo dne 1. maiva prevzela Xinčija P« saaije, h«) imela tem ozemlju samo šv.»je zveste podanike. Vsi oni. simpatizirajo z Nemčijo, so pobegnili v Francijo. Na sliki vidite skupino beguncev, ki jimfraiieo.ski uradniki pregledu-
jelo listine.
i
Iz Jugoslavije.! vt,si ženske, ki je doživela brodolom
Nova uredba o zaščiti kmetov.
Na seji ministrskega sveta je kmetijski minister Janko-vič predložil ministrskemu svetu novo uredbo o zaščiti kmetov. Po tej uredbi se bodo vsa plačil a kmečkih dolgov odgo-dila do novembra 19of>. Obrestna mera, ki znaša po sedanji uredbi za dolgov«' pri denarnih zavodih (> odstotkov, se zniža za kmečke dolgove na 4 odstotke, obrestna mera za kmečke dolgove pri zasebnih upnikih, ki znaša sedaj ."> od-' stotke, pa se zniža za 1 o Isto-tc<k. < )«l tega so izvzete samo ( zadrugo, ki lahko po novi u-j red bi svobodno izterjevajo • | kmečke dolgove. V (»ogledu o-j brestne mere pa veljajo za za-' druge določbe uredbe o maksimiranju obrestne mere ter lahko torej v bodoče pobirajo 8-od»totuo obrestno mero.
j
Nov šef Centralnega pres-
biroja.	j
i V listih beremo opisovanj.* neke Helene Bird, kaj je doživljala, ko je sredi noči z množico drugih popotnikov morala s parnikn "Columbia7' ha reševalni čoln:
Vse križem glasovi ropota-nja. Zdi -e mi, kakor da bi ne- ! Udi globoko padla. Odprem'
o'» rteni postrani visečega par-nika. Mornarji primejo za ve->!a. da bi se odmaknili od stene nesrečnega* pa mika. Visi mo v zraku in pričakujemo kdaj nas ho treščili* r globoči-71 o.
Xe :nklii*;i
puščajte murna r
tlrugih !
in s svetlljko
oči in se krčevito primem po-« dajal znamenje. M in Item je steljne ograje. Ladja se je na-j nas čoln prišel do vode. Poklonila na stran. Planem k j gledam navzgor. Za nami j«-vratom. Na hodniku zapazim i prihajal drug čoln. V nemir-razburjenega nočnega stražni-j nem siju signalnih svotiljk sem ka, ki je imel obraz bled k
stena. Zraven njega stoji dama, ki stanuje zraven moje kabine.
\ idola več čolnov, slišala -eni,!
kako ženske kriče. Naš mornar !
je planil pokonci in zaklieal:1
'"Počakajte s čolnom !*? Danes!
ponoči me bo konce, .-cm misli-i
la. Ne bi rada. da bi me zmlel >
čoln, ki bi padel na nas.	i
i
Srečno >mo prišli stran od j ladje. Ozrla sem se. Strašno [ me je pretreslo. Reševalni čol-' ni so -e oddaljevali M pa mika. Njihove svetiljke so s«- svet-l.kale v črni neskončnosti me«I nebom in morjem.
"Spravite mi te otroke izpod 1 •nog, potrebujem prostora!77 M buli mornar zraven mene se je trudil, da bi namestil težko veslo. Vožnja v reševalnem čolnu se ne da primerjati z | nobeno drugo vožnjo na sv-j tu. To je pcklen ka vožnja z vrtiljakom. Colniček »iuciii ! drobno trsko v brezupnem bu-čanju morja. Valovi -o nas metali. Padal je, kakor bi mu bil kdo tla izmaknil pod nogami, nato se je zopet dvigal tako naglo, kakor je naglo padal. Mornarji so obupno veslali. Vsa
"Ali se ladja potaolia?" — vprašam.
4 Mislim, da je najbolje, či m toplo oblečemo,'' mi j<* od govorila dama s tre-očim s« glasom. Imela sem neja.-en ob en tek, da se je treba toplo napraviti, kadar se ladja potap plja. Zato sem oblekla volnen* obleko. Vsak »lan, odkar -en v New Yorku stopila na ladjo sem na vratih svoje kabine vi dela napisano: "Za -lučaj ne-varnosti je vaš reševalni čoln Št. 1." Planem k reševala« mu obroču, ki j«> vis«»l na steni na«I posteljo. Zdi se mi, da sem kai histerična. Obroč j«* padel mi tla. Pobrala sem ga in s«' spraševala, ali bo r»'s moje življenje skoraj odvi-no o«l tega o broča iz platna in plutovine. Zgrabila sem svojo denarnico, ne vedoč, ali bom še kdaj v svojem življenju potrebovala denar. Planila sem na hodnik, • iremišl iu ioč. da se končn«
12.
S kraljevim ukazom je razrešen dosedanji šef Centralnega presbi roja pri predsedstvu vlade dr. Kosta Lukovie. Za šefa je imenovan bivši namestnik šefa Tofil Djurovič, «lose-daj svetnik poslaništva v Pragi. Novi šef je sedaj' prevzel vse posle. Istočasno je imenovan za šefa administrativnega oddelka Centralnega presbiro-ja Ran k o Dostanič, dosedaj generalni tajnik obrtne zbornice v Beogradu, sedanji šef a«l-ministrativnega oddelka Pera
j Kostno, pošastno. "Ladjam, ki i } lovejo kje blizu, dajo -vetlob ne signale," je razlagal mor Bar. Xeko ženska je zadelo \ e slo in j<- omedlela. Xekdo j< 1 onnjal steklenico konjaka.
"Čoln pušča! Črpajte vo do!" je nekdo zaklical. Culi se l>o prevrnil! sem mislila. \ nekaj trenutkih bom V vodi... pa ne ho bolelo — in 110 bon dolino pri zavesti.. . Temno sen .-e zavedala, da bodo daleč, da leč tam zunaj v svetu — v svetu svetlobe, gonkote, kjer jil ne tre-e vedno, da bodo tail, tekle solze, ker sem umrla.
" Koliko je ura .'" vpraša nekdo. ''Tri." Morje se je umirilo, zvezde so zasijale, mornarji so popustili vesla, si prižgali cigarete. \' vodi zagledamo sumljive mehurčke. "Morski volkovi!" je vzdihnil nekdo. Morski volkovi, sem mi--lila. Xič ve«" so no bojim utoniti. odi or 11 o pa sem proti temu. da bi me požrli morski \ olkovi.
Xa vzhodu so /aene daniti, sivo, rdečkasto, belo. Zap.-ulne megle postajajo svetlejše. V tej svetlobi zagledamo obrise ladje, ki se nam bliža. l"ra kaže, da manjka 1<> minut do o.
Veslajte ! * * zaklire nekdo. Toda naši utrujeni mornarji ne zmorejo dosti. Svoje reševalne obroče ] m »mečejo v morje, da bi bil čoln lažji. Koiično nas je ujel parnik "Snu Mateo", ki j« -lišal klice na pomoč.
Ob (J za nas zvlekli na par-nik. XTa krovu je že skakal sem
(Vhl«,ur{;
6 marca:
AIImti Ita.llin v Hamburg
»lariliii« \ Mavre
8.	marca:
Hereng:iri.-i v Chf-rlxjurg Kremen v Kremen Westcrlaiid v Havre
9.	marca: Paris v Havre Roma v Cem.a
13
marca:
1 'eutschland WashiDgt.il,
1 Jani l.utjrjj Havr e
15. marca:
< lj m|in*
v Clierbimrg
1t>. marca:
Clianiplain v Havre Oniie di Sa\"ia v 'Jenoa
2C. marca:
H:ittiburK v Hamburg-\.-e.)nam v Koulogiie e.. s Itoosevelt v Havre
i2. marca:
P-nn and Majestic
H aire cherliuurg
23. marca:
II" il»f Fraru-e
v Havre
!7. marca: Xeiv York v Hamburg ^aturnia v Trst Manhattan v Havre Z9. marca: Berengaria v ClierlHiur^ Hremcn v Brt-nien 10. marca: Paris v Havre Stuttgart v llamburt,-Rf\ v *;»-noa
■i.» obiskala solarjevo hišo. Wolf rat Polzer in na rami mrtvi ctrok — to je bil celi mrtvaški sprevod; trdo telesce je bilo zavito v platnen prt in je ležalo na deski, katero je odžagal Wolfrat. Solar je v svojem življenju že pogosto težje n,osil, toda še nebena teža ga ni tako glob«>ko sklonila. Ljudje, ki jih je srečal na poti v cerkev, so se odkrivali in prekriževali. Xa pokopališču ga je čakal grobar pri izkopanem grobu, v kotu blizu zidu.
—	Grem po kaplana, — pravi mož, — medtem pa moreš «itroka položiti v jamo.
Wolfrat ostane sam; odveze vrv, s katero je bil mali mrlič privezan na desko, vzame otroka v svoje roke in stopi v Jiiimo; pod glavico položi kot blazino malo trave; dve kamo-niti ploskvi, kateri je grobar vrgel iz zemlje, postavi kot streho nad otrokovo glavo, da ne bi na njo padala zemlja pri zakopavanju. Vidi prihajati s kaplana s fratrom cerkovnikom in stopi iz jame.
Latinska molitev, dve potezi v obliki križa s škropilni-kom in kaplan in cerkovnik zopet odideta. Z mrličem revnih ljudi je vedno naglo opravljeno.
Grobar za piči lopato v prst.
—	Ali smem pričeti?
Wolfrat prikima. Ko pa mož vrže prve težke kepe v jamo. pograbi Wolfrat ročaj lopate.
. — Ne meči vendar tako robato.
—	Moram hiteti; v eni uri pride zopet drugi! Ljudje m^-jejo kot neumni.
—	Daj mi lopato.
—	Tukaj jo imaš! Ali imaš tri vinarje?
Wolfrat poseže v žep ter izvleče celo prgišče blestečega denarja.
—	Tukaj poglej! — pravi med hripavim smehom. — Denarja imam kot listja! — In mesto treh vinarjev, katere je imel mož po samostanski modrosti pravico zahtevati, plača Wolfrat pol šilinga. — Samo vzemi! Otrok mora tudi kaj imeti od tega! — Wolfrat se zopet smeje; toda njegov obraz se zategne in roke se mu tresejo.
Ara j a je z glavo odide grobar.
—	To pa je prav! Smejati se more, kadar pokopuje svojega otroka. »
Wolfrat prime lopato ter kepo prsti polaga počasi v jamo. Pri prvi kepi pravi:
—	Od matere! Pri drugi: — Od očeta! Pri tretji: — Od Lipeta! — Nato pa sipi je prst molče dalje. Zakaj ni pri zadnji kepi izročil otroku tudi Gitlinega zadnjega pozdrava? Po stari navadi so vendar morali vsi sorodniki položiti svojo kepo v jam. Ali je bila sestra zanj mrtva, odkar je v temni uri moral i-zvedeti, da je njenemu srcu usoda tujca bližje, kot pa dobro in slabo njenega krvnego brata?
Kup nad grobom je bil končan. Wolfrat zapiči lopato v zemljo in sedaj stoji dolgo, dolgo z globoko na prsi sklonjeno glavo in vrteč kapo med tresočimi se prsti. Moliti ne more. Globoko dihne in se pokrije.
(Dalje prihodnjič.) • ^. _	^
Ivankovič pa je zopet prevzel vodstvo informativnega oddelka Centralnega presbiroja.
premišljujoč, <la vendarle ne potopi vsaka lad j: ki je poškodovana.
Zagreb brez kruha.
Na krovu so še viseli reševalni čolni. Sirena parnika "Columbia77 je presunljivo in V Zagrebu se je 4. februarja J obupno tulila. Vsi popotniki so občutilo veliko pomanjkanje j bili že na krovu, vsak po svoje kruha in peciva, ker se je stav- oblečen. Eni v nočni srajcah, ka pekovskih delavcev in po-1 drugi v jutranjih oblekah, ne-močnikov nadaljevala. Po me- kateri pa kakor da bi šli na stu je prišlo tudi do več incidentov. Tako so neznani izzi vači prevrnili več voz kruha,
_____.p so obupne . .......
končn«) ^ k<l{) je sjone, (V/ ,.ol) (~.0]na in
bruhal v morje. Coin pa je! skakljal, kakor bi bil na vzrae- ' tab.	;
Naenkrat j«1 r«leč sij ožari! ; "Coliimbio". Bilo je skriv-1
promenado. Kapitan
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU «• WEST 18th STREET NEW YOB&. H. f
PlSlTB NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV RB ZERVAC1JO XABIN. IN POJASNILA ZA PO-TCVANJTT
mmnnammiii
pride: 4'Vsakdo naj se preskrbi z reševalnim obročem hi toplini plaščem. — I Tam zunaj bo mrzlo." — Tr.m zunaj. Pri teh besedah me je mraz stresel po hrbtu. Pogledala sem veni na morje. Bilo je bolj črno ko noč in grozeče so se dvigali morski valovi. Zagledam blagajnika, ki je pe-pelnato bledega obraza vlačil poštne vreče po krovu. Veter i ječi, vrvi škriplje j o. Prvi re-šiini čoln spuščajo na krov. , Višji častnik nadzoruje. Po-1 gledam na uro: 12 in 25 mi-»
ki so ga j>eki sami hoteli dostaviti svojim klijentom, in so* kruh polili z bencinom in dru-cimi smradljivimi tekočinami.
rzkazalo se je, da stavku joči delavci s temi izzi vači niso imeli ničesar skupnega. Policija je nekatere izmed njih aretirala.
/
Veliki snežni zameti v Črni gori
Iz Pod gor ice poročajo: —, Snežni meteži na ozemlju vse | ' drinske banovine trajajo «la- j UU/> lje. Sneg pada tu«li v južnih ' "ZeTisko krajih, kjer ga niso vajeni. ■,prejie briPav<> i:» od:sekam. Kmetom je začelo priman jko- j ^povedal kapitan. Mlad mor-vati drv in krme. To se posidj- I?ar sko<V'il v «oln» zgra-,
i n otroke na
no čuti po mestih zetske banovine, ker kmetje ne morejo v mesta. Ct^te iu pota so zatrpana. Kmetje stalno čistijo ceste. Ker »neg neprestano pada, j:
bil za roko in me potegnil vanj. Nato mi je podajal male o-troke, katere mu je podajal s krova častnik. Otroke, samo o t rok:?. Saj jih poprej niti vi-
----^ — ,-------------------j.	«	»	"
nevarnost, da bo zatrpal tudi <,eia nisem na ladji. Kar mrgo tiste ceste, pa katerih so do-, jdi je v «v*oInu. slej še mogli voziti. Zaradi o-j Razsvetljava na ladji ugas-gromnega snega^ preiti nevar- j ;ic- Vetrovi buče, vrvi skrirplje-jnost povodnji, če bo sneg za- ' .jo, čoln se strese in pada v I čel kopneti.	| črno praznino. Nato obstane
SLOVENSKO-AMERIKANSKI
mm
ZA LETO 1935
160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA
50 CENTOV Naročite ga danes.
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street	New York, N. Y.


i
X'a Velikonočni ponedeljek zjutraj je nesel Wolfrat Poller svojega umrlega otroka k večnemu ) »očitku. Ni bilo zalo-j valcev Zefa je bila z mrzlico v postelji, Lipe ni Štel, (litli I ni bilo in pri sose*lih se ni nobena duša zmenila za smrt ki!
m tja blagajnik nesrečnega | paruika "Columbia" ter si za-j pisoval imena rešenih. Mi s « prvega čolna, ženske in otroci j smo bili zadnji deležni rešitve. , \ se druge je parnik že J)rej po-j bral na morju. Xekdo mi stisne ( v roko skodelico kave. Xi«em je mogla piti. Mlad mornar je j čez neko cev razgrnil svoj žep-I ni robec, da bi lahko sedla. Ta •njegova pozornost je bila kar j ganljiva — moja bela obleka "je bila pa že vsa črna. Xekdo, j'ki je motovili okrog po krovu, , je bil od glave do peta ves črn j in umazan od olja in brulia-
! Toda 1111 smo stali, smo lahko hodili, smo živeli!