yo>om9Bna Številka stane 1 krosjo. hmfr rMk četrtek ln velja • pcšfcbo vred al! v Mariboru b •oSUjenjera na dom za celo !eto 40 X, poi leta 20 K, za četrt leta tO K. Izven Jugoslavije 50 K Naročnina se pošlje na «prav-»Slovenskega Gospodarja" » Mariboru, Koroška c?Ja ŠL 5 psi se dopošiija do odpovedi. Naročnine se plačuje naprej. —!— Telefon štev. 220. ss. jst ljodsiiru v pouk iri imm Vo£tnlna v «Sre&e^S S£5S s»*t vSc.Iis-e vm Udi« ,K*to>L tiikovnsga «kušiv»« dobivajo 1M brei posebne ročntne. — Uredništvo: Koroife* K. S. Rokopisi m na vrae&i^, Upr»v»titYO »prejema naročnico, 'morale in reklamacij«. Cen« :;i8i>ralo[T> po dogovor«, '¿a krstne oglase primeren popust, Nezaprle reklamacije «o poStnhti prosie. —:— Telefon š4. 220. — vtustatsemauMmsaza- ~ vati sadov dela svojega in svojega naroda. Bolezen je neizprosno giodaia njegovo telo in tako je zadnji čas mo-rai njegov sin Aleksander izvrševati vladarske dolžnosti. Sedaj je smrt za-tisniia ti udnemu popotniku trudne oči m mirno je preminul naš prvi jugo -slovanski kralj1. Vsepravični Bog mu bodi plačnik, mi pa se hvaležno klanjamo kot svobodni državljani spornimi našega kralja — osvoboditelja! Zaklad na otoku. la angleškega prevedel Paulus. (Dalje.) izvrsten zdravnik je bil tisti, ki mi Jo je odrezal, iz visokih šol je p >-žel. Latinščino je prodajal na merni» ke, bogvedi kaj vse jo še znal, >— Temu ni nič pomagalo, obesili so ga kot psa ia sušili na solncu, prav ket druge njegove tovariše rokomavharje. — Ti so bili Robertovi možje, da, in tako se zgodi vsikdar. Če ladiji izpremo tlijo njeno ime. — Kakor je bile. -Cena, tako naj ostane njeno ime, pravim jaz — ali pa se zgodi nesreč*, in tako 'e bilo s Kasandro, ki nas je še zdrave pripeljala domov iz Malabarja, tako je bilo tudi s staro Flintovo ladjo Walrus, ki sem jo videl vso ošKropli«-no s krvjo, preden se je pogrešila, z vsem zlatom, kar ga je bilo na njej!" „Ah!« jo poln občudovanja vzkliknil drug gias, ki sem v njem poznal najmlajšega našega mornarja, „Flint, to je bil cvet vseh mornarjev, kaine?" „Tuči Davis je bil mož na svojem mestu, vsekakor", je odgovoril Silver. »Nikoli se nisem vozil z nJim. Englan 1 Jo bil moj prvi mojster, za njim pa 1'jint, to je zgodovina moje preteklost?« Sedaj se pa vozim na lastno pest, da tako povem. Mnogo vode sem že pre-brodaril, več nego je povprečno navadni mornar prebrodi v svojem življen-iu. Zeti bi moral sadove svojih trudov — pa še bo že prišlo, treba jo še nabirati in štediti. In kje so Englandovi možje ? — Bogvedi! — In Flintovi —• ? Da, večina jih je na tejle ladiji, vsi željni in koprneči po zlatu. — Saj so bili nekateri že res naravnost berač\ i — Stari Peter — tisti, ki jo bil slep , ; — je do 1200 funtov zapravil na leto , i m živel kakor lord. Kje je sedaj? — ! Mrtev jo in pod grudo! Toda pred dvema letoma, pri moji terglji, je m :>S že stradal! Beračil je, kradol, ubijal, pa kljub temu stradal —1" „Kajpada! Tak posol no nese veliko!" je dejal mladi mornar. „Ne nese mnogo tistim, ki so nerodni, prav gotovo da ne, ne tak posel in ne kak drug!" jo vzkliknil Sii-ver. — „Ampak glejte, vi ste še mlai človek', pa brihten, da mu ga ri para! Koj ko sem vas prvikrat videl — sem to spoznal! In govoril bom z vami, kakor mož z možem!" Mislite si, kako me je grabila je-" za, ko sem čul, da se je ta-le odurni, stani zločinec laskal drugemu z ravno istimi besedami, kakor pred nedavnim časom menil, Skozi sod bi ga bil zabodel v srce, ko bi ga bil mogel!" On pa Je govoril dalje in ni mis -hi na to, da bi ga utegnil kdo slišati« „Vidite, tako je s srečolovci! Divje je njihovo življenje, vešala tvegajo dan na dan, pa jedo in pijejo, kar le morejo v sebe spraviti! In ko je eno potovanje pri kraju, pa imajo toliko sto zlatov v žepu, kakor bi sicer pri drugem poslu imeli vinarjev! Seveda, večinoma gre vse za rum in za razkoš-nost in ko so vse pognali, pa hajd — spet na morje, berači do same srajco! j — Jaz pa ne vozim tako! Vse hranam in naložim, nekaj tu, Idrugo tam in r.e preveč na enem mestu, da ne zbudim suma. Danes štejem 50 let, veste, ko se vrnem iz tega pota, bom začel ži -veti pošteno življenje, prav zares da! — Časa dovolj šo, bodete rekli. — EJ, pa jaz sem se navadil na udobno življenje, nikoli si nisem odrekel nobene želje, mehko sem spal in dobro jedel, — razen čo sem bil na morju. In «ar- ko sem začel? Na krovu kot navaden mornar, kakor vil," „Ampak vos vaš denar je izgub ljen, ne?, Saj se ne smete več prika« zati v Bristolu!" „Kje pa mislite, da je moj 'denar?." ie vprašal Silver zaničljivo* „V Bristolu, v bankah" in hranil " nicah I * „— je bil!" je odgovoril kubar. — „Je bil! Tistikrat, ko smo dvignili sidro. Toda moja stara ga je že vsega spravila na varno! In „Daljnogled" je prodan, hiša in obrt in gostilniška prema, vse, in moje staro dekle je šlo na pot. Povedf l bi vam, kje se znaj* deva, ker vam zaupam, pa tovariši bi utegnili postati ljubosumni na vas S* „In mislite, da jej morete zaupa" ti?" „SrcČoIivoi navadro ne zaupajo e-den drugemu in prav storijo, da no , verjemite mi! Ampak vesto, Jaz imnm takole svoja posebna po'a! Ce bi kali moj tovariš — ki mene pozna, tatccgs mislim — hotel zadrgniti komu vrv., staremu Johnu Silver je ne bo! Dni je prihodniič. T 2. Siran. SLOVENSKI GOSPODAR. 18, avgusta 1921, Pretirane cenitve pri prenosih. I. Vesenjak: Nenavadni položaj bivše Avstr. e in Nemčije v prebrani tekom svetovne vojske in goljufivo izrabljanje zaupanja ljudstva v papirnati denar, to .Ivo je je povzročilo tudi naravnost neverjetno precenjevanje vrednosti zenuje. ¡Vse je" bilo in je deloma še v našeun narodnem gospodarstvu nestalno in ne gotovo, sigurna je le zemlja, pošast. ¡Tako so celo špekulant je in vojni dobičkarji svoje priverižene in prigolju-iane kapilale začeli nalagati v zenujo kupoval/so vse vprek, kar je bilo dobiti. Na ta način je poleg naravnega naraščaja cen nepokretninam ob poslabšanju valute še nastopilo čisto nenavadno in nemoralno naraščanje cen vsled špekulacij. Revež in trpin pa ie bil prej na slabem in je sedaj še boli Ze pred svetovno vojsko smo lau-ko konštatirali, da je bilo veliko povpraševanja po zemlji in vsled tega cena zemlji večja, kakor bi odgovarjala sorazmerno čistemu donosu. Se večja je razlika sedaj in tukaj postopa posebej za vse one, ki obdeluje jo s sv o jimi rodbinami svoja posestva sami in tO so takoimenovani želarji-kravari, ter pol in celo gruntarji-kmetje; nova nevarnost, da postanejo takorekoč su in j i na svojih posestvih in to vsled — previsokih plačil, ki nastaaiefio poleg drugih vzrokov v glavnem iz neprimei no visokih prodajnih in nakupnih oc-n katere vzamejo potem naše davčne oblasti kot podlago pri odmerjanju davkov in pristojbin tudi pri prevzemanju posestev. Vzamimo praktičen vzgled! Znan mi je slučaj, da je davčna oblast ori pilila mladega posestnika-kuieia, ki ie prevzel po očetu tposestvo, da je priznal v rodnost na okroglo 250.000 kron. Poznam slučaje, da so malo želarijf cpnili na 150—100.000 K. Kdor le maio pozna kmetijsko obratovanje, mi bo priznal, da je takšna cenitev pretirana in pogubonosna za onega, ki posestvo prevzame. Prav rad priznam, da je pravilno, da mnogo pla ča tisti, ki lahko posestvo kupi in v gotovini izplača. Pri njem naj pride v poštev kapital in ne čisti donos! Ali drugačna je stvar pri onih, ki nimajc kapitalov ki so se že do svoje polnoletnosti trudili in mučili. Oni ne kupujejo, oni le prevzemajo, a to dejstvo razlike med nakupom in prevzemen -jem sedaj davčne oblasti marjik o premalo vpoštevajo. Tako gre z brzimkc rakom kmetsko ljudstvo novenu gospodarskemu suženjstvu nasproti. Prvi temelj temu suženjstvu pa se polaga s previsoko odmerjenimi pre -nosninskimi pristojbinami. Prenosnine so že zelo star davek. Ze v srednjem veku pa. do razrešitve od grajske oblasti so naši predniki morali plačevati ob gospodarjevi smrti ta davek in sicer ne v denarju, temveč v blagu, kakor večino drugih davščin Plačali pa so kmetje grajščaku, k' ie bil takrat predstavitelj državne oblasti, eno kravo ali enega vola. Odtod tudi zaznamovanje: Sterbekuh, Sterb< ochs. Desetek pri kmetijskem gospodarstvu — gruntarju in polgruntarju — je bila torej vrednost: ena krava, od nosno vol Kaj pa sedaj?! Pravimo, da so bili« pod grajščaki težki in hudi časi. Ali sedaj odmerjajo davčne ob -lasti kmetskemu ljudstvu manjše davke? Poglejmo! Vsi znamo, da ima dobra krava kvečjemu 400—500 kg žive teže. Recimo, da ima 500, kar pa je že zelo veliko. Tržna cena je okroglo & kron, torej 500 krat 8 — 4000 K (štiri tisoč kron). In pr.enosninski davek ob prevzetju? Na istih osestvih, odnosno iste velikosti posestvih, ki so plačale v hudih časih tlake in robote i kravo, j lačajo sedaj 10-15.000 K. In to se pravi z drugimi besedami 3—4 krave! Gospodje, ali ni to dokaz, da so prenosninske pristojbine (desetek) pre visoke? Previsoke pa so, ker oblasti ne računajo z resničnim čistim knta -stralnim dohodkom, temveč na podlagi nemoralno visokih cen ob nakupih in i'Todajah. Tako bomo imeli prav kmalu spet na deželi položaj, da se kmetovanje ne bo izplačalo. Kmetsko ljuo -stvo bo preveč obremenjeno, bo lezlo v dolgove, bo se trudilo in mučilo le za obresti od dolgov in za previsoke davke. Ne bo pa imelo od svojega težkega dela niti toliko, da bi se pošteno hranilo in oblačilo. Dolžnost vlade je gledati napre ustvarjati blaginjo in zadovoljnost, a ne revščino. Sedanje postopanje pri odmeri desetka pa kaže« da je vlada davčnim uradom naložila, da čim največ ljudstvo oierejo. To je nespametna in nesooijalna politika, ki bo obrodila slabe sadove. Davčni vijak ne sme uničevati eksistenc, on ne sme biti tako strašen, da pije kri in suši moze; ljudstvu, kajti to povzroča beg od domače grude, pomenja hiranje in pogin malokmetijstva, ki je za obstanek vsake države — tudi naše — brezpogojne največje važnosti. Nič ne pomagajo lepa gesla o svobodi, o agrarni reformi, ako ljudstvu onemogočimo obstanek na lastni -cemlji. Prav nobenega vSDftlia ne bo, ako določite za potne liste v A-meriko še višje zneske, kakor ste |ih sedaj, kfl ste določili 500 dinarjev a! 2000 K. Le srca za ljudstvo je treba, in pametnega vpoStevanja dejanskih gospodarskih razmer! Te pa so dandanes za kmetsko ljudstvo že bridke in žalostne, zato je skrajni čas, da se to pri odmerjanju davkov vpošteva. Za danes smo si površno ogledali le eno novo nevarnost, prihodnjič jih odkrijemo še več. 700 letni jubilej v Mariboru. V baziliki Matere Milosti v Mariboru so obhajali člani III. reda sv. Frančiška iz Slov. Štajerske, Prekinil ja in Mežiškfe doline v dneh 13., 14. in 15, avgusta 7001etni jubilej obstoja lil. reda. Bili so to res lepi dne vi. Veličastna bazilika se je odela v praznično obleko: v zastave in zelenje. Oci vseh strani so prihajali romarji, cerkev niti ni mogla obseči vseh. Vseh udeležencev se ceni na 7—8000. Vsak dan je hilo več. pridig, katere so prevzeli oo.Avguštiin (Jampa, provin-ctjal, o, Salvator Zobec, oba iz Ljubljane ter kapucin o. Ladislav Haze-raali iz Celja. Spovednice so oblegali romarji vse tri dni od ranega jutra do pozne noči. V nedeljo 14. avgusta zvečer ob 8. uri se je razvila iz bazilike po Aleksandrovi, Sodni, Marijini in Kop >. liški ulici veličastna rimska procesija. Na tisoče lučio je zaža< j relo in lepe Marijine pesmi so se gla- 1 sile v, mirno noč. Krona vseh slavnosti je'bil Marijin praznik 15, avgusta. Okoli 8, ure zjutraj je dospel prem. knezoškof dr. Napotnik. Pri vhodu v baziliko ga je pričakovala čč, duhovščina z na-čelstvom 111. reda. Panika Glajncer je v vznesenih besedah pozdravila nadpastirja. Nato je daroval slovesno sv. mašo, po maši pa v enournem govoru slavil sv. Frančiška in III. red, i>l) JU, uri je drvelo vse v dvorano pivovarne Götz blizu bazilike, V tej prostrani beli dvorani, ki je bila o-zaljšana z zelenjem in kipom svetega Frančiška, se je vršila izvencerkvena manifestacija. Dvorana in galerije so bile polne udeležencev. Oni, ki so pri vhodu šteli udeležence pravijo, da jih je bilo več tisoč. Posebno razveseljivo je bilo, da se je udeležilo slavnostnega zborovanja izredno veliko mož in mladeničev izmed vseh stanov. Klub občinskih svetnikov SLS je bil zastopan po svojem načelniku dr„ Lesko-varju in vseh članih. Vsa naša društva v Mariboru so bila navzoča. | Slavnostno zborovanje je otvoril vodja III. reda v Sloveniji o. Salvator Zobec, ki je prosil prevzv, knezoškofa da podeli zborovalcem nadpastirski blagoslov. Bil je to slovesen trenutek kakoršnega še ta lepa dvorana ni videla, ko je tisočeri zbor pokleknil in ko je zadonela po dvorani glasna molitev čč. duhovščine in je prevzvišeni podal udeležencem sv, blagoslov. Predsedstvo zborovanja j'e prevzel provijnoijal o. Avguštin. Prvi Je dobil besedo načelnik malih Orličev, mladi a pogumni Mlakar, ki je v ljubki de-klamaeijl proslavljal sv. Frančiška. Za njim so govorili: Franjo Zebot o točki „III. red in socijalno vprašanje" ravnateljica Stupca o „III, red in žen sko vprašanje", ter prof. Bogovič o „sv. Frančišek in prenovitev človeške družbe". Govori so bili stvarni in navdušeni. Vsi trije govorniki so s osredotočili krog ene glavne misli Ce hočemo, da pride zopet mir, zadc voljstvo in blagostanje med zemeljski1 prebivalce, se mora ljudstvu vrniti nazaj h Kristusu! Le po uresničenju j klica: „Nazaj h Kristusu!" bo mogo- i Če odpraviti socijalno zlo, Zborovanje je trajalo 2 in pol ure. Popoldanska pobožnost v baziliki je zaključila veličastno slavje. Omeniti še moramo dvoje: 1. Verniki so vse tri dni kar oblegali obhajilno mizo. 13,, 11. in 15. avgusta jle v baziliki okoli 3200 oseb dnevno pristopilo k mizi Gospouovi. 2. Mariborčanom, celo takim, ki nas ne vidijo radi, je imponiralo (dopadloj. da se naši možje in mladeniči ne sramujejo javno pokazati svoje iskreno versko prepričanjie. Zanesimo tega duha med vse sloje našega naroda in marsikaj se bo spremenilo na bolje, Iz seje vodstva KZ. Dna 1. avgusta t, 1. je imelo vodstvo, odnosno eksekutiva Kmetske zveze za štajerski del Slovenije sejo, kjer se je poleg političnih in drugih vprašanj obravnavali težak gospodarski po iožaj nekaterih naših krajev, ki trpijo vsled letošnje pomladanske in zdaj poletno suše. Sklenilo se je bistveno sledeče: 1. Vlado v Ljubljani in Beogradu ter posamezna okrajna glavarstva se opozori na strašne gospodarske posledice letošnje suše za naše kmetijstvo, osobito še za poljedelstvo in za živinorejo. 2. Poslancem se naloži, da zahtevajo takojšnjo prepoved izvoza krme in slame, pa tudi drugih krmil, kajti oe-ia. vrsta krajev je pridelala sena jed-va polovico navadnega letnega pridelka, otave pa v mnogih krajih sploh ni, v drugih pa neznatne množine, tako da preti naši živinoreji, ki si je po re-rvizicijah v svetovni vojski jedva maio opomogla, nov težek udarec in zastoj. Pomanjkanje krmil je tem občutil ejše, ker tudi detelje vsled suše ni in zato bodo primorani posestniki število govedi silno omejiti. Ta nova depeko-raoija pa bo imela tudi zopet za druge gospodarske panoge najslabše posledice, ne oziraje se na dejstvo, da se s tem majejo glavni stebri obstoja našega slovenskega kmefa. 3. Od vlade se nadalje zahteva, da za najbolj prizadete kraje za zimo o« skrbi tudi vsaj delno pomoč v krmilih, 4. Ustavi naj se v prizadetih krajih izfirjevanje davkov, vpošteva bedno stanje pri končnih letnih davčnih predpisih, kjer naj se izvrši v smislu zakona in socijaine pravičnosti odpis tavka tri zemljarini in osebni dohodnini. d. i $a županstva v prizadetih kra--stoje sedaj je povedal staršem, da ima jo oni prvo besedo nad svojim otrokom Ln naj dobro pazijo na svoj zaklad. Z jasno krjtijko o centralizmu nam je povedal, kako krivično je se stavljena ustava, ki ne priznava kulturnih, gospodarskih in političnih raz lik med posameznimi u jedi njenimi kra ji In plemeni Jugoslavije. Zbrani poslušalci (dvorana Posojilnice in veža z hodnikom so bile polne vestnih poslušalcev) so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem gospoda poslanca, ki je ob koncu govora žel za svoje j besede živahno pritrjevanje. Želimo, da bi se pri nas večkrat vršil kak shod, na katerem bi nas kak poslanec ; poučil o razmerah v naši državi in izven države. Gospodu poslaucu iu min. Ivanu Roškarju pa za njegov trud najiskrenejša livala. t St. nj pri Velenju. V. nedeljo, 7, t. m, se je vršil pri nas dobro u-speli shod SKZ, kateremu je predsedoval naš prejšnji dolgoletni župar-Poslanec Pušenjak je orisal naš politični položaj 'T! gov?"5' o gogpodars-kih in perečih dnevnih vprašanjla-Nastopilo jo več posestnikov s pritožbami radi postopanja davčne oblasti v Slovenjgradcu in davkarije t Šoštanju ter z navdušenjem in soglasno sprejelo resolucijo, v kateri se za11' teva nedeljiva Slovenija, red v državnem gospodarstvu, odprava tevozfl® 18. avgusta 1921. S LUVEN SKI GOSPODAR. 3. stran, carine, pravična odmera davkov, re&i ; t Tin je na Pohorju. Tudi v hribih iev vrašanja vojnih posojil itd, se mladina giblje. Uprizorila je zani- ' Ctortina nad Muto. V naši pri mivo igro s petjem, ki je vsem navzo- j&zni vasici se je preteklo nedeljo vr- čim prav ugajala. Med odmori je do- *U shod SKZ, kateremu je predsedo- ! mači ženski zbor pel nekaj mičnih-pes- ▼al župan Lauko. Na shod so prišli j mic in igrala je domača godba. Tudi pijani nemčurski delavci komunisti in 1 iz sosednih vasi je bilo precej udeležbe, aocijalisti, ki so z vpitjem in prav ne- — Naprej naša draga mladina! slanimi medklioia motili govornika po. t Pri Sv. Andražu v Slov. gor. rianca VI. Pušenjaka in povzročili, da je umrl 7. m. m. pos. Jurij Strah v 73. •e je shod na zahtevo navzočega za- letu svoje starosti; rajni je bil naročnik stopnika vlade moral predčasno zaključiti. Vodja razgrajačev je bil odstavljen Einancar Cerni, ki je vpil, da je komunist. Pričakujemo, da bo okr. glavarstvo krivce pošteno kaznovalo. Ne le, da so se pregrešili zoper zborov alno svobodo, so tudi svojo nernčur-sko ljubezen do naše državo pokazali s tem, da so, ko se je igrala državna himna, kljub pozivni obsedeli s klobuki na glavi, V stari Avstriji je koman diral Erber s svojimi nemeurskimi d ■ lavei celo dolino, v naši državi si pa divjanja nemčurjev na noben način ne pustimo dopasti in smo u ver jeni, da bodo oblasti poučile razgrajače, kako se morajo v naši državi vesti, .imetje in kmečki delavci pa se šie bomo tes. j neje združbi v SKZ in priredili shod, na katerega pa ne bodo imeli pristopa pijani nemčurski razgrajači. , i -. r i Tedenske novice. t Zupan.«ka zveza za Slovenijo je imela po osmih letih v nedeljo, 14. avgusta v Ljubljani občni zbor, katerega so se udeležiii tudi zastopniki -iz j Štajerske. Občni zbor je vodil pred- j »Slov. Gosp.« od začetka, torej že 55, leto in tudi drugih kat. listov n. pr. »Domoljuba«, »Bogoljuba« itd., ud uružbe sv. Mohorja 56 let, ud kmetijske družbe okrog ¿0 let. Bil je vedno veren, katoliško naroden mož in neustrašen bojevnik za naše narodne pravice. Hvaležen spomin njegovemu delu in pokoj v Bogu njegovi duši! t Pri Sv. Treh Kraljih v Slov. gor. imajo v nedeljo dne 21. avg. mladeni-ške Mar. družbe svoj tabor. Ob 10. uri slovesna služba božja s pridigo za mladeniče, na to na prostoru pred cerkvijo veliko mladeniško zborovanje z govori, deklamacijami, petjem in tam-buranjem. Ob treh nauk za mladeniče in slovesne večernice. Mladeniči, sinovi Marijini, na veselo svidenje pri sv. 3 Kraljih! Pridite z družbenimi svetinjami. Vabljeni tudi vsi drugi pošteni mladeniči. V Mariboru imamo na magistratu enostransko sestavljeno komisijo, ki določa cene živilom. Ta čudna komisija je prejšnji teden določila cene za telečje meso 10 K (! ?} za 1 kg, za meso krav, bikov, telic in volov pod 500 kg 14 K, za prvovrstno volovsko me- ' so 18—20 K. Na ta način je hotela ta sodnik, poslanec Stanonik. V osrednji | komisija, v kateri sedijo poleg enega mi__:,. ;.». i».-»»i 1. inmnrl in . j živin07.dravnika sami ž«lR7.nii>flrii in odbor je bilo izvoljenih izmed 24 iz Štajerske 10: 1. Jožef Skoberne po alanec in župan, Senovo pri Rajhen- j burgu. 2, Franc Gologranc, župan v Konjicah, 3. Jakob Stuhec, župan v j Starinovivasd pri Ljutomeru, i. Marko ! Biekač, župan. Rečica ob Savinji. 5. Stanko Hauptman, župan v Rošpohu pni Mariboru, 6. Martin Steblovnik, župan, Sv. Martin na Paki. 7, Jože! Crnoga, obč. svetovalec, Pl'oterje pri Brežicah. 8. Jožef Perčič, župan, Planinska vas. 8. Fr. Zebot, mestni sve- i tovalec, Maribor. 10. Luka Držečnik,. župan, Orlica na Pohorju. Iz Prek-murja sta izvoljena v osrednji odbor: poälanec Klekl in Božidar Sever, Zu panska zvezg, za Slovenijo 3e razdeli v Okrožne županske zveze Ljubljana, Maribor, Celje in Prekmurje. Članarina za Župansko zvezo znaša 2 dinarja. t Glas iz tajništva Kmetske zveze v Mariboru. Prosimo vse one, ki nam pišejo, da na pisma prilepijo dovolj znamk, t. j. na navadno pismo za 2 K. Nadalje prosimo, da nam oni, ki želijo odgovora, priložijo znamke, ker pri sedanji draginji pisemske pošte, tajništvi ni mogoče iz lastnega vsak dan plačati na poštnini za odgovore 50 do 100 K. Prosimo, blagovolite to upoštevati. t Žalostna vest iz tužne Koroške nam je došla. Umrl je 9. avgusta t. 1. naš mili in dragi rodoljub, bogoslovec 2. letnika v Mariboru Tomo Weis. Bolezen, ki jo je imel že v bogoslovju, se je ponovila in revež je podlegel Z njun smo izgubili marljivega bodočega delavca v vinogradu Gospodovem m na narodnem polju. Tovarišem bogo-slovcem bode ostal gotovo v najlepšem spominu! Bratje, spominjajmo se ga! D. O., bogoslovec. t Pozor v zadevi zavarovanj! — Predsedstvo poverjeništva za notranje zadeve, v Ljubljani priporoča z razpisom 3400-pr z dne 24. III, 1921 vsem 011 ¡m, ki posedujejo premičnine in nepremičnine, ki so podvržene nevarnosti požara in drugim elementarnim ne zgodam, da zvišajo svojo zavarovalnino proti požaru in drugim elementarnim nesrečam, ker so zavarovalnine g Svinjski sejem v Mariboru. Na sklenjene pred vojsko z ozirom na se- i svinjski sejem dne 12. avgusta 1921 danjo draginjo tako majhne, da pri se je pripeljalo 209 ščetinarjev in 3 popravkih sploh ne pridejo v poštev. ! koze. Cene so bile sledeče: Plemenske Deželna, vlada ima na razpolago zelo svinje za 1 kg žive teže od 26 23 K, skromna sredstva za podpore v slu- polpitane svinje za zakol .8--3U K, živinozdravnika sami železničarji in uradniki, udariti cene živini močno navzdol. Ce bi obveljale te mesne cene, bi moral živinorejec prodati teleta živo težo za 5—0 K. krave, tehce, bike in vole pod 500 kg pa za 7—8 kron živo težo. Ali je gospoda, ki določa v ; Mariboru cene, ua glavo padla? A1L j mislite, da teleta in goveda raste ka- j kor gobe v gozdu ali buče na polju? Ce banatski žid prodaja koruzo za 8 I do 10 K, ki jo je kupil od hrvatskega j seijaka za 3—4 K, to odiranje ubogega ljudstva nobena komisija ne preiskuje. IjQ ubogo ljudstvo na deželi, ki mu suša uničuje živino, bi naj za ničevo ceno dalo živino. Naj ta komisija raje tudi pri verižnikih in enakih „slojih" uporabi svojo moč. V torek, 16. avgusta je komisija., ker so mesai-ji začeli šlrajkatil ceno mesu takoj dvignila: za telečje na 14 K, za slabejše in srednje goveje na 10 K, za boljšo vo-lovsko meso na 20—22 K 1 kg. t Celje. V nedeljo dne 21. po ve-černicah ima dekliška zveza v Celju v hotelu »Beli vol« svoj sestanek. Vabljene so vse članice in nečlanice. ki se zanimajo za versko-narodni napredek d;-. pridejo v obilnem številu. Torej to varišice, na veselo svidenje v nedeljo! Odbor. Narodno gospodarstvo* g Mariborsko sejmsko poročilo. Prigralo se je 17 konj, 18 bikov, 185 volov, 253 krav in 14 telet. Skupaj 487 glav. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže bd 13-17 K, pol: debeli voli 11—13 K, plemenski voli 8—10 K, biki za klanje 5—10 K, klavne krave debele 6 —13 K, plemenske krave 4 K, molzne krave 1 kg 8—12 K, breje krave 8—12 K, mlada živina 6—13 K, teleta 1 kg 6—10 K. g Mesne cene v mestu Maribor: Cene stopijo v veljavo 16. avgusta. Volovsko mešo I. vrste 1 kg 20 K. II. vrste 18 K, meso od bikov, krav, telic 14 K. — Cene stopijo v veljavo 22. avgusta: telečje meso I. vrste 12 K, II. vrste 10 K. koma i 2 40 K gobe suhe 1 1 10 K, krompir 1 kg 8 K, jabjlke 14 K, fižol 1 1 7 K Meso: Govedina k; 16-18 K. teletina 18-20 K, svinjo 40 K, telečji zrezek 30 K. g Žitni cene Popraševanje po žitu je v obče precej živahno in tudi cene naraščajo. VSouboru stane meter-ski stot pšenice po 1010 do 1050 K, ovsa 650 -670 K; koruze 720 -730 K in jarega ječmena po 950 —1000 K V Vinkovcih je dovoz žita srednji, popra-ševanje pa živahno. Pšenico prodajajo po 1020—1030 K meterski stof koruze sploh ni, ovsa jo malo in se prodaja po 630—640 K meterski stot. Tudi je živahna prodaja moke. Moka nuiarca se prodaja po 15 60 —1570 K kg. moka za kuho ,po 14-60—14 70 K in krušna moka po 12-60—1470 K. Največ pšenice pokupijo domači mlini, ker prodajo mnogo moke. Prepoved izvoza krmil dosedaj še ni uplivala na cene. Pomanjkanje prometnih sredstev povzroča pomanjkanje pšenice v tistih krajih, kjer Se je doma premalo pridela. Prometno ministrstvo je odredilo, da se vagoni hitro raztovorijo in takoj pošljejo v žitne kraje. g češpije (slive) so letos bogato obrodile v Srbiji, Makedoniji, Slavoniji in v Bosni. Radi suše pa je osta! sad zelo nerazvit. g Grozdje iz Banata stane na mariborskem trgu 1 kg 26—28 K. g Hmelj. Poročila o stanju hmelj skih nasadov iz Cehoslovaške, Poljske in tudi iz Nemčije se glase neugodno. Nasadi so vsled silne suše in vročih vetrov hudo prizadeti. Temu primerno naraščajo kar skokoma tudi cene za hmelj. Dočim so pred tednom še plačevali hmelj po 4000 -4200 čehoslova-ških kron za 50 kg, so'sedaj poskočile cene na 5000 -5200 K za 50 kg. Tudi cene za tuj hmelj so zelo poskočile. Tako n. pr. plačujejo tuj hmelj letnikov 1916, 1917 po 2700—3300 K za 50 kg. Po poročiiu iz Mozirja v Sav. dolini z dne 10. t. m. je stanje hmeljskih nasadov v Sav. dolini dobro, kajti imeli so dež in je pričakovati letine, kakor je bila v lanskem letu. Obiranje golding hmelja je v polnem teku; kobule so popolnoma doraščene, imajo enako obliko in lepo barvo ter so najboljše kakovosti. Vsled dežja dne 3., 13. in 14. t. m. bo cvet poznega hmelja — če tudi ne povsod — lahko prehajal v kobule in bo torej tudi ta vrsta hmelja dala — vsaj deloma toliko, kolikor se je od rje pričakovalo. Mnogo prekup-cev je zopet oživelo tukajšnji hmeljski trg, večja množina lanskega in še starejšega hmelja se je prodala, če tudi hmeljarji ne silijo k prodaji in čakajo še na boljše cene. Za 1 kg lanskega hmelja se do 130 K zamanj ponuja. Letošnjega pridelka je še prav malo izgotovljenega in je zanimanje zanj obče; do prodaje pa še ni prišlo. g Poizkusi s čilskim solitrom. One, ki so prejeli spomladi čilski soliter v svrho poizkusnega gnojenja, opozarjamo, da vpošljejo poročilo o uspehu in o letini sploh, kakor so se svoječasno zavezali. — Delegacija proizvajalcev čilskega solitra—Dipl. agr. A. ]amnik, Ljubljana, sedaj Knafljeva ul. 15. g Vrednost denarja. Ameriški do lar stane 167 naših kron. Za 100 avstrijskih kron se plača 18%—19 naših kron, za 100 čehoslovaških 220 naših, ra 100 nemških mark 205-206 in za iOO laških lir 728—738 jugoslovanskih -rron Dopisi. iaja požarov in drugih elementarnih nezgod tako, da ji pri najboljši volji ni mogoče podeljevati podpor v taki meri, kot bi bilo potrebno. To se ob javlja v svrho, da se ne bodo dogaja-fi slučaji, da bo na primer, zavaroval rana proti požaru znašala 16 do 20 ti soč kron, dočim se škoda ceni na več milijonov, kar se je opazilo pri večini požarov v Hfidnjih dveh letih. mladi prašiči 6—8 tednov stari komad 300—400 K, mladi prašiči ok. 3 mesce stari 450—700 K, mladi prašiči ok. •/« leta stari 800—1100 K. Koze od 180 do 400 K. Kupčija je bila živahna. Sena so pripeljali na mariborski trg v sredo, 17, avgusta 6 velikih vozov. Cena 660 do 650 K za 100 kg. Tržne cene na trgu v Celju. Hruške 1 kg 16 K, grozdje S6 K, jajce 1 Sv. Peter pri Mariboru. Debelo smo pogledali, ko smo prišli v nedeljo dne 7. avg. iz cerkve. Pomislite! Sredi ceste miza, na njej liter vode in ob njej beli in debeli možakar. Mislili smo, da je kak furlanski žlajfar, pa smo se nekoliko le zmotili, kajti Fluherjev Han-zek je rekel: »To so gospod poslanec Mermolja. Danes boste čuli dva zvona«. Državotvorni Mermolja je res kričal ko kak žlajfar, njegovi zvesti backi so ga verno poslušali. Toda smola čez vse smole! Čisto malo jih je bilo. Frasov Tunek, tisti, ki mu prijatelj Sande postreže z srebrnim »esbeštekom«, naslanjal na cerkveni zid, ki si to še sedaj šteje v čast. Kaj si je naš Jaka pač mislil? Morda: Danes meni, juti i tebi. — Mermoliev shod j«, povzročil, da bodo zapustili »Samostojno: še zao nji zaslepljenci. Kar pa jih bo še ostalo, bodo za mušter, kakšen pošten človek ne sme biti. G. Mermolji pa povemo, naj vzame dru^okrat kakšne druge hlače s seboj, ne belih, ker na teh st razne nesreče prehitro poznajo S sa mostojnim shodom smo v resnici za dovoljni; še tak shod in »samostojni je pri nas odklenkalo za vedno. Ce n<* verjamete, pa vprašajte penzioniranega žandarja g. Sandeja. Velika Nedelja Pretekli praznik Velike Gospojnice je bila pri na3 ogrom na manifestacija naše katoliike-kmetsk»-miadine. Marijina družba je slovesno obhajala svojo dvajsetletnico predpol-dne, popoldne srno ustanovili »Orla« kateremu se je priglas lo 40 članov. Veličasten potek slavnosti bomo opi sali v prihodnji številki. Za danes ome njamo, da take velike katoliške mani festacije naše mladine še ni bilo. Udeležencev je bilo do 4000. Listnica uredništva. Tobakarju iz Haloz: .Vi vprašate, (>od katero vlado so je tako neusmiljeno podražil tobak za pipe. Po vejte našim tovarišem, da se je to zgo dilo v tisti dobi, ki imajo v Beogradu vlado v rokah demokrati (vulgo lil>e-laici, in samostojni t,po domače siabc-slojni,- .n ko sedita v tej vladi demo -k« a» dr. Kukovec in liberab:o-samo -stojni Fucelj. — J ar en i na: Oni iinanoar, ki je v St. Ilju vas in druge kmofe tako nahrulil, ko ste peljali v mlin, dobi „nagrado." Opišite nam natančneje oel dogodek, Nekje se se1 o zanimajo za „nepristransko" delovanje teh „zvonarjev." — Mežica: Krščanski!. staršev noben še tako oblasten liberalni učitelj ne more prisiliti, da h. njih otroci morali pevati sokois-ko koračnico. — S t. Jurij ob južni žel.: Priprave za volitve v cenilne komisije so že v teku. Sedaj sestavljajo imenike — Drami je: Ali Je družba Jarnovič-Drofenik-Puklavec že prodala 7. vinograd? Nas zanima. G-o bok o: Več o Urekovem „gumi-¡v" ve po\edati bivši tajnik ¡samostojne g. Konrad Znuderl, ki stanuje v Krčevini pri Mariboru. Ali jo Znuderl izvpdei svojo grožnlo napram Ureku , nam ni znano. Naš zaupnik pri SKH nam še o tem ni poročal. — Ormož: Da! „Kmetijski list" je res poročal, da je notar dr. Strelec pristaš Samoslc*-nc. - MoŠkajnci: Hvala za po« ročilo. Mermolja ]e «Toma iz Vertojbo pri Gorici. Mož je „špilal" že vse ba^ \e. Na Goriškem je bil najprej libera-ieo, ; olerr agrarec, pri nas nalprvo silno ponižen „klerikalec", a sedaj pa vojnodob/Čkarski in vladnokoritarski samostojnež. — Kapela: Kako ceno bo brnelo letošnje vino, je §e sedai težko krj dole lenega ruoi. .Vino bo ?<>-;ovc dobro, ker jo sedaj grozdje večinoma mohko, „Slovenski Gospodar' bo pravočasno poročal o stanju vinsktfi cen. Somišljeniki darujte za sklad KZ. III IZliill Kovaški pomc&i, ki «a dobro konje podkciaci i a m lasom» na de!o pri vasovih, »e sprejme takoj a hrano sli brez k rine Pcnndbe na Fran,. Weiter-msy«r, ko», mojster, Celje, Kocan-Ofa nli» 11. i -8 -647 r Mariboru, s ¿»eletao prakso, im ieii primerüe Bicžbe. Poaudbe naj se blagovoli vpcslati pod »energičen" sia upravo lista. 2-8 672 Gostilno srr«: žon, če mogele v trgu ali mestu, tudi na deže i. Naslov v upravi Slov. Gospodarja. 2— 8 576 Lepa nova hiša a 4 suhimi, iletiri, hlevi, kosol-cem, sušilnica sa hmelj in i orali «mlje, vse *b telez&ici ia državni cesti b: :n kolodvora je na predaj v Št. Petru v 8av. dolini. Oglasiti s« je pri Mariji Čremoi-nik, Bp. Grniovlje v Št. Petro v Sav. dol. 2—2 667 Mlinar kega JK pa už»FOi sanesljivega sprejme takoj J, Böhm v Frassu. V;a o-skrba doma, plača po dogovoru. 8-8 ;*86 posestvo somf ii mS- ¿e v Drava', i dolini isl'm kaditi. Ponudbe pou. „Več sreče 659" na ■pravo lis.a. - - 8-8 669 Ostrožniee, g£ST kupuje najdražje Industrija sai-nib iidelkov v Selnici ob Dravi. 1—5 E86 i vm& Zrelo grozdje gradov Esriborike okoliše plaču- j js Iodrstrija sadnih izdelkov v' Selnici ob Dravi. 1—6 636 Dinamo, ali žagi se proda t.a 1.060 dinarjev. Več isveste v Maribor». Ksr. «sta 6. tisk. sv. Cirila. 1 687 16 se proda, J&biauce 4, p. Sf. Barbara pri Ma iboru. 677 Posestvo, SZ PsWI 1*1 ▼»»kovratBi polje-rUZUrj celjski Biroji, mirovna roba, dospeli cd prvoerstnii 5*fcoslo»ai ih ter avstrijskih to-raren. Feeebee ¡prifentaB k sak&pe: vitle, vsakovrstne aela-tilnice, žitre čistilne mline, trijorjs ali iitna odbireluiks, slamoresnice, sadse is grosdne mline, drobila* »lire. tiavbisfee id njivn« brat«, ¿nojnline ¿realke, volovedse čeri, motele ia parne «troj«, po-dnk.ne bracparilnike, d?ort(iEi koruzne scjaice stroje, flečke u okop»?»: :e iu osipavsaje ier mlež-a« poseemslciko Otikibim slamo-resne noie ter popravilo strojev. Daj*ra tceno pejasajj«. Pcttreib» solidna. Iran Hajny, Maribor, Aleksandrova cecta 46, nasproti el. kc.^dvoru. It 148 po najvišji dnevni ceni*ali tudi za prvovrstno pšenično moko iz prvih banaških mlinov: pšenico, koruzo, rž, oves, ječmen tudi stari fižol ter se priporočam^ _____ »Josip Šerec, fcribor, Aleksandrova cesta št. 57. nilnl I#rn!enl m tovarne, mline, žage in poljedeljske stroje t vsaki širini v zalogi pri l^nu K.ravosf Marlbcer» Aleksandrova cesta 14. 569 9 (prej t g. hiša Pirchan.) Spalnice, jedilnice, gasp&deke sobe, Uubgarniture, pohištvo iz mehkega fesa, kuhinjsko pohštvo, železno pohištvo, vložki, modroce, sto !ee. posteljno perje, preproge, podoba, zrcala, grad! za modroce, platno, blago za pohištvo, linoieum I. K d.. : po izvanret?io znižanih cenah. : Svoboden ogled, vsakdanja vanjska razpeSiljatev i Ceniki brezplačno 681 Za gospodinjo Šili _ - '«to- piti v službo mlada vdoj* s eiim 7 let stsi.m otrokom. Zra-ija in vajeca je veakega dela. Naslov v upravi lista. 1—a 630 TrffftVti!?! pomočnik, alaj iI6w'Blli ža moč se sprejme pri tvrtki Ed. Snpanz, Pristava. X—8 _694 Blagajmcarko sprejsse ivrtka Picter & Lenart Maribor A eksa .dror» ca .ta. t9i Za gospodinjo »a dtitlo že i priti samostojna ier.sta, u je rajtua V3ate§a kmet-tkega dela. Ponudbe po£ „ 'iu na poštno itžače, Sr. Aca na Krem bergu. 1—a 681 I ^PnaP E» trg jrino meša tCClIELi nega blaga, veS4 slovenž iae in neiničine^s dobrimi «pričevali ts spreime. Vpraša se p i F. Jaok, Maribor, P.aSr» cesta 26. 639 Pomočnika Ki^l spre me takoj kovač Matej Brega ¡.t, Ortboravas pclta Slivnica pri Maribora. 1—a 691 PftSP stvfl 8 biSs< Pl! iMBi X u»t»t V U csrkvi po rg.d-al ceni, prodam radi presslitie. Podsroda 62, tiri Bajhtnburin.S88 \ii\1 (8te rnwpgerl) na prodaj * na Pobrežki cesti 1, Po-breije pri Mariboru. 5S8 Kupci pozor! Na prodaj je p. d. Kovačevo ocsestic. fclisr. orae v fiažižki dolini, obstoječe ia gostilne, kosa i-niče, polja in lepsga goada v skupnem obsegu od ¡9 hi, 78 a, 46 m" ali samo del tega posestva s poribiso cd 4 ha, P6 a, 66 m'. I Poslopja fo si lana ter leie cb glsrai cesti is Čree na Stsiersko. Bediti se more pet glav ž i Ane. Cena celega posestva približno 200 OOC dinarje?, tirno del* prf-b žco 100,000 dinarjev. Ker je po^estro pod agrarno reformo, naj ne sglase samo oni kopei, ki še uiinajo posestva ali katerih jo-seatfO je issjkto. Kupci ki žele nstaninejSe ijfarmaoije, naj se o-brnejo na notarsko pisarno v Pretaljah. a—2 562 Dr. Viktor Gregorin, okrajni zdravnik vc Gor. Poljanah ordinira vsaki dan v hisi g. Sevski-je 2 3 od 1. avgusta naprej. 176 J Jj2 raieleinina izbrano ia kovače, k'jnČRvniiarje, sedarje, vsakovrstne omdje in etroje, dele strojev itd. prodajita :-: Brata Arbeifei,'" Maribor,™ 4—5 ' Usnjarska niic?» 2. 532 Kupsjeta tedi vsako vrsto starega želeija, kot stare stroje, litino in odprdke po dnemih cenah. Predno »i nabavite oglejte si bogato novo dožio zalogo vseh vrst čevljev za otroke, deklice, moške in ženske po zelo znižanih cenah pri tvraki JO S. MARTINZ, Maribor. 2-3 574 Kdor ne verjame, Klobuke, čevlje, obleke, perilo, dokoleisice, potov, košare, torbice za trg ia razao galiit. blago najboljše in nsjcoaejie pritvrdki ni"1 'mfttii r ■rf«' ' .are- Jakeb Lah, Maribor, Glavni trg 2. : Maline in drugo sadje : kupuje vsako množino S8«1 Mariborska n,lekarna in tovarna konzerv družba z o. p. tvpdba za pokrivanje atv^h RUD. BLUrv Mariboru/Aškerčeva ul 22 priporoča svojo še obstoječo zalogo splošne "nnaneg»' . najboljšega izvirnega j „Halsdiek eternifa" ter strešne opeke, cementa za les, strešne lep«»ike za pokrivanje streh. — Strogo solidno ir tokovno. delo zajamčeno. ^ Trgovci na deželi pozor! Večje iteviio otroikih obI»t (3 do 18 Ist) naravnost ti dsiosJurA^« naročenih se aelo po:eai preda. Kje pove upravnižiiO, S—S Ibž 3-3 Prodam 54Í : 80 hektolitrov dobrega vims : eventaelno proti dobavi različnega lesa. Jožaf Coiec, Maribor, Aleksand/ova «est» 5S Suhe gobe mržene rožičke kupuje trgovina s semeni SEVER & KOMP.. Ljubljana, i-io 579 Borovnice, ^ j gode kupnje Iniaitrija sadnih is-deicov v 81 Saisi ob Dravi, 684 Oves kupi Mst!!a Obrsn, Haribcr, 9—3 Lcika ulica 16. 660 Na debelo i N i drobno I OBLEKO. Pri prosi« is finsjEe. Točno in se lidno d«lo. Dribto blag*. Ceneje kakor kjerkoli, aim» pri: Al o j siju Arbeiter v Maribora Dravska nliua it, 16 sladek, dobite po pošti od 3 do 40 kg, po železnici cd 20 kg naprej. Izdeluje so troja» kakovoBt: B po 34 K, 6 I po 48K, G« po 52 K za 1 kg. Zadnji malicovec (Gs) je najbolj g >st. Ljubijo g» kavarne in gostilne. Za pristnost in iaborno blago jamči» zdravim in bolnim odjemalcem. u ostu). (pri starem 4—10 681 irušta nazifiiiila. Sv. Lenart. g^*»2i92i •b 56 uri » pretorih ge. Arau-iore. Na sporedu ja spevoigra „Letat časi1 In eucdejask < .C sta vest. & obilni ndtlelbi «ab! Šolsko vodstvo Gospodarska zveza, Centrala za skupni nakup in prodajo r. z. z 0. z. LiKbifriia, podružnica Ulje. R^tageia uiica 111, ima na zalogi špecerijske predmete, kclonialuo blago, vse vrste žita, moke i.t.d. Prvovrstno čeiko ir scglfEko manofaktnro, najboljši splitski cement, labki in teiki bencin, TBikovreine poljf deleke stjoje in ietamina. Največja iibira mesnatih izdelkov. Naknp domačih vin, kakor tudi naknp in prodaja vsakovstsega lepa. Vse informacije naj se z» hteva od podružnice Celje. 5—508 K&spfnt! vs&bG mm\llv.® snbib, lepib bukovih drv. Pcnndbe i rinvedbo cene ca «i 1 3J DepnovSe lc, IViarlbop, 3—3 Meljska cesU 41. 540 Industrija sadnih izdelkov 428 v Selnici ob Dravi. Iz Havre v Ameriko samo šest M Ediae najkrajše črte prek Havre, Cherbourg in AitwerpeR v Newyork. — Vome listke in zadevna pojasnila izdaje edina koncesijoniram. potovalna pisarna ivbsi Krak^r v Ljubljani, Koisdvorska aHci gtgssafggKsisgsg štev. 41. ka posojilnica pri »Belem ve8u(i Sprejema hr8niiR@ vloso in jib obrestuje najagodneje"od dneva vloge do doeva 4vig&, P@SeIISH daje na vknjižbo, poroštvo in zastavo. m > Otverie Irgevske Uredile bcc§ ml® KigodnlmS posodi, Hentni in invalidni davek pla«uje posojilnica iz svoj^. I Spodnještajerska ljudska posojilnica v Maribora | [registrovaea zidrusa z Momeiei« zavezo Stolna üIIcü it m. 6. -- % - K K K g Otostele v«oge po 4% in ilUVo. ^ Daje postila na vknjižbo ali poro&tvo. Stroški so neznatni, ker oskrbi zavod vknjižbo brezplačno. X ReRfini in iiîv«!fc?5iî divine t?tafu!e"pesGUU'tlm $îima» j------------------XXKXXM^XXXK , X ......1111 XI S Za VarilSt Viol iamSi rezervni sklad, na- % ležen v vino,?radnem posestvu, v hi5i in stavbiSčih na najlepšem prostora ▼ ^ s Maribora. 1&9 ^ X IMajatel) in tisk« dmStva Odgovorni urednik.j ¡Vlado Puäanjak. .Tisk, Clrilovii tiskerne v Maribora»