Štev. 24. V Ljubljani, dne 20. decembra. 1887.
ll^ódu svojemu v spasenje, Domovini v čast in slavo Vrli dedje so pričeli Delo s trudom in težavo;
Težko pač se orje njiva Nikdar ne še preorana; Mlado setev le prelehko Zamori strupena slana.
Vrlih dedov vrli sini Bili naši so očetje; Ali tudi njim le malo Je sadu rodilo cvetje.
Odmevi od Save.
IX.
Kaj se hoče ! Niso vedno Nam moči jednake volji ; Dosti jih je onemoglo In pod zemljo spé najbolji.
Nam sedaj dolžnost je delo, Ali večni boj utrudi In sovraga se orožje Možu poštenjaku studi.
In kdo nam pové, če delo Porodi nam sad želeni; Ali ni zastonj nam muka, Niso upi izgubljeni ?
Čez razjedeno skalovje Save val grmeč se žene In s ponosom meni kliče: »Ako dvojiš, gledaj mene!*
»Strme res so vaše gore, Toka niso mi vzdržale In izdolbli mi valovi Strugo so med žive skale!*
»Delaj ! kaj se strašiš truda, Kaj te plaši vragov sila! Delaj ! le po vstrajnem delu Upaj sladkega plačila!*
ι rasna res si, bistra Sava, Ali čuj mi glas resnice : Divji tvoji so valovi In nevarne ti krnice.'
,Krasne res so naše gore, Ali puste jim pečine In megla in sneg pokriva Prazne, žalostne višine.'
.Krasni res so naši gozdje, Ali temni so in grozni, Ako v gostem, črnem lesu Čuk glasi se v uri pozni.'
X.
,Tudi ljudstvo ni napačno, A pretrdo, prepočasno, Semtertja precej robato In pri vinu je preglasno.'
Sava pèni se in jezno Stresa breg in ruši skale: »Da nesramne bi besede Bile v grlu ti ostale!*
»Nisem reka, da igrajo Šibki se z menoj dečaci; A valov, krnic se mojih Pač ne strašijo junaci!*
»Ak' so strme vaše gòre, Vi Boga mi zahvalite: Zavračale bodo vrage Vaših zemelj nikdar site.*
Pusti gozde ! Tožna zemlja, Ak' prične sekira peti In po gostem, črnem lesu Se otožno dan posveti!*
»Če je tvoje ljudstvo trdo, Kakor je, takó ostani ! Hudi časi so in trden Mož le v bóji se ohrani.*
47
37°
SLOVAN.
Stev.
24.
fi
.aj po logu, naj po stezi, Naj ob vódi pót me vodi, Sam sem vedno, le spomin mi Veren drug na strani hodi ;
Neprestano se oglaša, Neprestano mi šepeče; Govori mi o mladosti In o dneh minule sreče.
Omamljivo mu glasi se Tiho sladko šepetanje : »Krasni so mladosti upi, Nje pogum in zlate sanje.
XI.
»Sanje, da za rod in pravdo Zreš junakov slavne boje; Sladke sanje, da svobodne Zreš kedaj še brate svoje ! *
»Sanje, da pred rodom svojim Častno si prosvetiš lice ; Sanje, da v snubitvi vroči Pridobiš srce device.*
A k spomina krasnim slikam Vest očitaje mi pravi : ,Kje so sanje o junaštvi, O ljubezni in o slavi ?'
,Kàj ne peče te do srca, Ko budi se glas spomina? Si li storil, kar si mogel, Kar zahteva domovina ?'
Vest pa probudi mi v srci Glase kakor strup pekoče : So li solze, gnév in toga, ΑΓ kesanje bridko žgoče ?
Na nebó pa izza gore
Se oblak teman prižene
In zavije zemljo v tmine
In zavije v žalost mene !
Mirko.
Na večer pred Božičem.
Slika iz mestnega življenja; spisala Tatjana Litvinova.
(Konec.)
}anez se zamisli v svojo minulost. Bil je sodar in sam svoj gospod, ničesar bi ne bil pogrešal, živel bi bil lehko srečno in zadovoljno, toda zašel je med slabe prijatelje. Začel je ž njimi popijati in igrati, posel svoj in družino pa zanemarjati. Zabredel je v dolgove in da mu brat, ki si je bil s pridnostjo in varčnostjo svojo priščedil že nekaj denarja, ni, pomagal, bil bi šel pod zlo. laneza to še ni spametovalo, začel je znova staro življenje in zadela ga je zopet jednaka usoda, brat mu je tudi sedaj še pomagal. Ko je pa v tretje potrkal na njegova vrata, odgovoril mu je: »Dvakrat sem ti pomagal, misleč, da se bodeš spametil, v tretje ti pa ne morem, glej, da se rešiš sam.« In ko je Janez zvečer povedal to ženi svoji, rekla je tudi ona: »Tvoj brat prav pravi, sedaj res nisi več vreden pomoči njegove.« Iskal je rešitve pri ónih, v katerih družbi je prepil in preigral toliko nočij, katerim je pustil tudi malone ves svoj denar, vender ti ga niso več poznali. Sedaj pa se mu je zdelo, da so ga izdali brat in žena in prijatelji in preklel je vse in v obupnosti svoji pustil, da so mu prodali imetje. Popustil je delo, zanemaril popolnoma družino, poleni! se in bil nepoboljšljiv pijanec! —- Vse to je prišlo Janezu zopet v spomin, zdelo se mu je, kakor bi bil padel v globoko brezdno in se vzbudil iz dolge, dolge omotice. Bilo mu je jasno, da je sam zakrivil svojo in svoje družine nesrečo. »A kaj mi je storiti sedaj? Treba se rešiti, toda kako? Tu treba tuje pomoči, ali kje jo dobim ? Kaj pa, ako bi brat pomagal ? Ne, tega pa ne, brata ne prosim več ! Kaj mi je torej storiti, ali mi je res že zaprta pot do poštenja ? In otroci, ti ubogi otroci, izobčili jih bodo iz človeške družbe. Tega kriv pa bodem jaz, njih oče, in prekletstvo božje me bode zadelo!« pomisli Janez in divja bol mu stisne srce.
Nekaj časa je trajal duševni boj, prsi so se mu silno dvigale in duška mu je zmanjkovalo, tu pride do cerkvenih
vràt, nehote vstopi, stisne se za vrata in solze mu žalijo oči . . .
Ko se je zjokal, bilo mu je lože pri srci, sklep je bil pa gotov, da gre naravnost k bratu, na kolenih hoče ga prositi pomoči in odpuščanja . . .
Kakor bi ga kdo podil, hite) je Janez k bratu. Vse je kar vrelo v njem, misel se mu je podila za mislijo zmedeno in zapleteno, jasno mu je bilo le to, da mora rešiti sebe in otroke, veljaj kar hoče. »Sedaj ali pa nikdar,« šepetal je, »prosil ga bodem in če ima srce, usliši me.« Pride v bratovo prodajalnico, toda tu so mu rekli, da je gospod doma. Janez hiti na stanovanje. Bil je silno razburjen, navdajal ga je strah in up. »Kaj pa, ko bi me zavrnil?« vpraša se obupno. Tu je stal pred vrati. »Poskusimo, zgodi se kar hoče,« govori sam v sebi in hlastno potegne za zvonec. Dekla mu odprè in ga vede k bratu v sobo. Sedel je za mizo ter se igral s sinom ; silno se začudi, videč vstopivšega si brata. Dolgo, dolgo ga ni bilo pri njem, védel je, da se ga iz-ogiblje, ker ga sovraži, sedaj pa vender prihaja. Razne misli ga izpreletajo, obstal je ne vedoč, kako bi ga vsprejel. Tudi Janez je molčal za hipec in razburjenost njegova se je še pomnožila ; na pol omamljen poklekne pred bratom in oprijemši se njegovih nog šiloma iztisne iz sebe : »Odpusti mi, brate, smiluj se me, reši otroke moje!«
Brat ga naglo vzdvigne, rekoč: »Kaj seje zgodilo, kaka nesreča te je zadela ? Govori ! «
— »Kaka nesreča, vprašuješ, brate, kaka nesreča ?« Poglej me samó in védel bodeš,« odgovori Janez bolestno.
— »Ubog si, zaslužka nimaš, družina ti strada ... ?«
— »Res je, kar praviš, ali to ni vse, ni vse.«
— »Kaj je, govòri vender, Janez, rad ti pomagam, če morem.«
Štev. 24.
SLOVAN.
371
— »O zlata duša, pomagaj mi torej, da bodem zopet pošten človek, kakor sem bil že nekdaj ! Propadel sem, pijanec sem in potepuh, zapravil sem svojo čast, oskvrnil dobro ime svojih otrok. Izdal sem svojo kri, in ako se sedaj ne rešim, poginiti morajo otroci moji v blatu, v katero jih je pehnilo ostudno moje življenje,« toži Janez ter se zgrudi na stolico, ki je stala poleg njega.
— »Ne obupuj, brate, vse se dà še popraviti,« tolaži ga Andrej.
— »Velik je moj greh, vem, ali spoznal sem zmoto svojo, kesam se in sem pripravljen storiti vse, da popravim, kar sem zagrešil. Življenje svoje dam, da le rešim svoje otroke. Reci, svetuj mi, brate, kaj mi je stvoriti, da izmijem te strašne krivice?«
— »Ti ne veš, kako me veseli, da te čujem zopet tako govoriti. Sedaj vidim, da te je resna volja poboljšati se. Kako sem si želel tega trenutka, večkrat sem hotel iti sam k tebi prosit te, da bi ukrenil na pravo pot, ali védel sem, da bi te to še bolj razkačilo. Sedaj se mi je želja izpolnila in ako hočeš res poslušati moj svèt, kmalu bode spet vse dobro.«
— »Govori, brate, govori, vse stvorim, kar hočeš,« sili ga Janez.
— »Te dni sem dobil pismo iz Reke. Neki prijatelj, ki je sodar, kakor ti, piše mi, ali poznam koga, ki bi hotel ustanoviti ž njim vred delavnico. Podjetje bi neslo, pravi, in ne bilo bi treba velicega kapitala. Ako hočeš vsprejeti ponudbo, posodim ti nekaj denarja, brzo-javim prijatelju na Reko, da sem mu našel drugärja in ti lehko odpotuješ takoj po praznikih.«
— »Ti si angelj, Andrej, ne brat, kako naj se ti zahvalim?« vsklikne Janez radostno in solze mu žalijo oči.
— »Pusti hvalo, Janez, rekel sem ti, da rad stvorim zäte, kar je v moči moji, samó glej, da zopet ne za-bredeš na prepovedana pota.«
— »Nesreča me je spametila, hvalo Bogu! In za-klinjam se ti, brate moj, pri živem Bogu, da se hočem skrbno ogibati zmot in opačnosti, v katerih sem žil do sedaj. Poravnati hočem krivice, ki sem jih stvoril svoji družini. Ni je sile na sveti, ki bi me zmamiła ter porinila zopet v stare grehe,« reče Janez s svečanim glasom.
— »Amen! Tako velja, sedaj si mož!« vsklikne Andrej radostno in ginen objame brata.
— »Hvala ti, brate, za dobro srce, te dobrote ti ne bodem mogel povrniti nikdar. Sedaj pa mi je iti domóv, da povem sirotam svojim, kaj se je zgodilo.«
— »Jutri ste vsi moji gosti, veš, praznovati hočemo Božič, kakor se spodobi,« reče Andrej in poda Janezu roko.
— »Hvala, že pridemo, sedaj pa grem; z Bogom, brate,« reče Janez in odide.
— »Na svidenje 1«
Janez je kar tekel domóv, bilo mu je tako lehko, tako dobro pri srci, kakor nikdar v življenji. Vse se mu je zdelo lepše, vse prijaznejše kakor nekdaj. Zdelo se mu je, da ga ljudje, ki ga srečujejo, zadovoljno gledajo in mu veselo migajo v pozdrav, bilo mu je, kakor bi
svetilnice po ulicah gorele njemu na čast, skratka : čutil se je srečnega, vzvišenega, kakor še nikdar. Ko prisopiha v svoje podstrešje, kar plane v sobo. »Dober večer, otroci moji, dober večer, Mara,« pozdravi svojo družino, i Vsi se osuplo spogledajo in zabijo od samega začujenja odgovoriti. »Vam se čudno zdi, slišati kàj tacega iz mojih ust, kàj ne ? Navadno sem imel za vas le kletvice in psovke — in batine. Toda nocoj je drugače: vam, otroci, privedel sem izgubljenega očeta, in tebi, Mara, moža. Ne glejte me maloverno, dragi moji, res je kar pravim, ne mislite, da govori vino iz mene, ne vino, ampak srce. Naj vas objamem in izljubim,« govoril je Janez in začel objemati ženo in otroke. »Siromaki,« nadaljeval je, »očeta svojega vi še ne poznate, poznali ste do sedaj le preganjalca in mučitelja svojega, ki vas je vedno le zmerjal in pretepal ter vas gonil nage, bose in lačne beračit na ulice. A sedaj bode drugače, otroci moji, konec bode stradanju in zmrzovanju, nikdo vas ne bode več ni preklinjal ni pretepal. Jaz hočem zopet za vas skrbeti, da se vam bode dobro godilo. Mi li hočete odpustiti, otroci, kar sem vam stvoril slabega, in ti, Mara, bodeš li odpustila meni? Glej, poboljšal sem se, zopet hočem biti pošten človek, dober oče in veren soprog. Kàj ne, da mi odpuščaš ?« vpraša Janez in proseče uprè v ženo mokro okó.
— »In ti še vprašuješ?« vsklikne veselo žena ter ga objame. Solze veselja ji orosé oči. Tudi otroci se ga oklenejo šepetajoč: »Kako ste dobri nocoj, oče!« Bili so vsi ti ljudje srečni, silno srečni.
Nekdo potrka na vrata. »Naprej!« zakliče Janez in v sobo stopi mož z velikim košem na rami. »To vam pošilja naš gospod,« pravi odloživši breme svoje, »in vam še jedenkrat naroča, da ne zabite priti jutri k njemu na kosilo vsi. Voščim vesele praznike!« rekoč odide.
— »To je brat,« reče Janez pristopivši h košu, »vedel je, da nimamo kàj kuhati, zato nam je poslal vsega, česar si le moremo želeti. Hitro, Mara, lonce za ogenj,   skuhaj   nam   večerjo ;   jaz   vam   povem,   kaj
I sem danes doživel in kako blaga duša je vaš strijc, 1 Andrej, ljubi otroci.«
Ko je končal svojo povest, rekel je še: »Jutri pa
se mu moramo vsi po vrsti še jedenkrat lepo zahvaliti,
kàj ne da ?«
— »Dà, dà, oče,« vskliknejo veselo otroci.
*■ *
*
Minilo je od tega nekaj let. Ni dolgo, kar sem govorila z Andrejem. Povedal mi je, da je Janez sedaj ves drug človek, nego li je bil v Trstu. Natanko se ravna po svojem obetu, otrokom svojim je skrben oče; tudi gospodariti umeje dobro in stoji sedaj, kakor se pravi, na trdnih nogah. Starejši siri je priden dečko in je sedaj pri strijci v prodajalnici, mlajši pa studira. ' »Jako bistre glave je in bode še tako učen, da bo skozi zemljo videl,« pripomnil mi je Andrej in bil je vidno vesel, da se je vse tako lepo zasukalo. In kdo bi tega ne bil vesel?!
47*
372
SLOVAN.
Štev. 24.
0 naših gozdih.
Govoril v »Slovenskem klubu« na Dunaji dné 15. novembra 1887. 1. Jos. Ciperle
(Konec. ]
met bode izgubil ves svoj rodoviti svet, ubožal . 1 Λ bode in drug za drugim bode zapuščal svojo do-^movje. Tako so se žeopustotili najlepši kraji. V Švici n. pr. zasula bi bila voda s prstjo in kamenjem, koje je valila z gora, vas May ringen. Pač so zgradili ondotni prebivalci velikansk vodotoč, po kojem se plavi vsa ruša v reko Aro. Zdaj pač ni več vas v nevarnosti: prst in kamenje gre res v reko, toda ustavlja se že nad mestom Brien-cem, in tam se je nasula struga že tako, da se reka ne more odtekati dosti naglo. Zato je tudi že mnogo močvirij med Mayringenom in Briencem, in močvirja niso nikjer niti priležna zdravju, niti rodovita.
2. Gozd ima še drugo nalogo: gozd čisti zrak. Kar so človeku pljuča, to je rastlinam listje. Z listjem rastlina sòpe. Kateri zrak pa jemljó rastline vase? Ravno tisti, kojega so izsopli ljudje in živina, t. j. ogljikovo kislino. Ogljik pridržavajo v sebi in kislik izdihavajo, in brez tega ravno mi ne moremo živeti. Zrak je pa za nas tem zdravejši, čim menj ogljikove kisline in čim več kislika ima v sebi. Toda takšen je ravno po gozdih in blizu gozdov. Kako zdravi in čvrsti so pa zato prebivalci ónih krajev, blizu katerih so gozdi !
Toda kaki n. pr. so prebivalci okoli pontskega močvirja na Laškem? Ali ta močvirja so nastala šele, ko so posekali ljudje ondotne .razsežne gozde. Tudi tam se je sirila nekoč krasna pokrajina, čvrsti ljudje so bivali tam. In sedaj? Preplašiš se, ako pogledaš njih potomce. Ljudje upalih lic, motnih očij, brez barve, tihi, onemogli in pohabljeni lazijo tam. Sploh po vsem gorovji italijanskem je dandanes še malo gozdov. Kaj bode z nekdanjo cvetočo Italijo, ako se posekajo še ti ? V rimski okolici so bili nekoč tudi velikanski gozdi. Ti so branili, da se ni zanesel v Rim oni skaženi in strupeni zrak, ki ga izhlapévajo pontska močvirja. Rim je bil tedaj zdravo mesto. Ali uničili so se ti gozdi, bolezni pontske so se prikazale takoj, in Rim je sedaj jako nezdrav kraj.
Dovolj zatorej o tem. Učimo se iz tega, kako imamo paziti na gozde. Toda ni prav lehko ohraniti si jih čvrstih in mogočnih. Pomislimo le, koliko truda stane kmetu njiva, da jo obdela umno in dobro, in gozd ravno tudi ni druzega, nego njiva, na koji rase namesto žita drevje. Ako bi vsaj to imel gospodar gozda vedno pred očmi, ravnal bi gotovo drugače. Sploh pa še ni vsakdo gozdar, ki ima gozd. Umnemu gozdarstvu treba se je učiti dandanes, in kdor se mu ni učil, ne gozddri.
Gotovo si né more najeti vsak posestnik svojega gozdarja, kajti gozdi so razdeljeni na preveč kosov. Graščakom je to že lože, in njih gozdi so navadno dobro pogospodarjeni. Kaj bi bilo neki, da se tudi drugod z gozdi gospodari po tehle načelih:
1. Gozd se nima deliti.
2. Gozd bodi občini last.
3. Občina si postavi izkušenega gozdarja, ki se ima baviti le s gozdom.
4. Posekan les ter izkupljeni denar se razdeli med občane tako, da dobi oni tem več, kdor je ustopil več gozda občini.
Tako bi se dalo ohraniti več gozdov, kajti gozdar bi ukazal sekati le ono drevje, koje se sme, in zajedno nasajal tudi drugo, kar se ravno zdaj   redkokrat godi.
Kako pa se gospodari dandanes z gozdi? Kmet n. pr. potrebuje denarja. Zito morda še ni dozorelo, ne more ga tedaj prodati; in kaj stori? Pošlje hlapca v gozd, naj poseka tam drevo, razcepi je, pelje v bližnje mesto ali trg ter proda. Hlapec, prišedši v gozd, ne preiskuje dolgo, katero drevo bi se smelo posekati, ampak poseka vselej ono, koje mu je najbolj na róko, bodisi mlado ali staro, rastoče ali že doraslo, ne glede, je li gozdu v prid ali v kvaro. In tako bode, dokler bodo gospodarili z gozdi nevedneži.
Zdaj pa pogledimo nekoliko po domovini svoji, po Kranjskem. Ta deželica ima pač še mnogo gozdov ; 43% vseh obdelanih tal so gozdi, kajti tudi ti se prištevajo obdelanim tlom. Največ gozdov je po Gorenjskem in Dolenjskem, na Notranjskem jih je le malo, a toliko več kamenja. Toda tudi tam ni bil svet vedno takšen. Tudi tam so se razprostirali nekoč velikanski gozdi in mični logovi, po kojih so čestili pradedje naši svoje malike. Po teh gozdih so pele drobne ptice mične svoje pesmi, iz gora so vreli bistri studenci ter napajali ljudi, živali, travnike in polja. Gotovo krasna in veličastna je bila nekoč ta pokrajina. Po drevji teh gozdov se je pretakal sok kranjskih tal, ta sok jih je redil in debelli. Ali prišli so v deželo tujci, Benečani, pokončali vse drevje, odnesli njega debla in ž njimi sok kranjskih tal doli na Laško. Tesali so si velikanske svoje ladije, pridobili si bogastva in veljave. Ali ne pozabimo, da vse to s pomočjo kranjskega soku. Zdaj imajo Benečani krasne palače, a ubogi Kraševec siromaške bajte, ki ga komaj varujó mraza in neviht !
Z gozdi so izginile namreč vse dobrote, koje nam dele ti. Studenci so presehnili, nevihte so poplavile rodo-vito prst z gora, gnale jo v potoke in ti so jo odnesli. Na gorah se je prikazala bela skala. Ta se je po malem drobila in nje kósce so odnašale plohe tudi v doline, kjer so obležali. Ves kraški svet je okamenel in je pust in nerodovit. Človek, potuje po Krasi, ne najde vrelca, da bi si namočil z njega vodo žejno svoje grlo, ne čuje zlepa ptiča, koji bi ga oveselil s svojim petjem, ne najde drevesa, koje bi ga ohladilo s svojo senco. Kras je podoben pokopališču. Vsak kamen priča, da je pod njim pokopan velik del nekdanje krasote, sreče ter bogastva te pokrajine. Namesto ptičev so se zaplodili po Krasi gadje in kuščarji ; zanje je kakor navlašč prirejen ta svet.
Zapustimo Kras. Prosim vas, spremite me na Gorenjsko, »na planince, na strme vrhe«. Povèdem vas tja gori pod slavni Vršac, 2400 ?n visoko. »Neznan svet« odpira se nam pod Vršacem. Pod njim se razprostira dolga gorska planota proti Bohinjski dolini, koji v res-
Stev. 24.
SLOVAN.
373
nici kmalu ni vrstnice. Res, tudi Vršac in ves svet okoli njega je kamenit, le semtertja med skalovjem poganja mah in čudno, tudi iz tega mahu dvigajo glavice svoje razne planinske cvetke. A tudi skalovje ima svojo mi-lobo, tudi skalovje je krasno in veličastno, kjer je na svojem mestu ; in tu ravno je kraj za skalé. Ali še drugo krasoto hrani v sebi ta planota: sedem jezer je tukaj. Čuden prizor v takovi visočini ! Pot do njih je težavna, kajti priroda ne razveša biserov svojih nalik gizdavi ženski tjakaj, kjer jih vidi lehko vsakdo. Prvi dve jezeri sta takoj pod Vršacem, in druga so raztresena po tej krasni planoti. Sedmo je že prav na robu, po katerem se vije pot v Bohinjsko dolino. Vedno niže stopaš od Vršaca dalje po skalovji, po samem trdem skalovji, dostikrat celo po snegu, ki ne izkopni nikdar tukaj. A čim niže prihajaš, tem bolj se izpreminja priroda. Pri četrtem jezeru je pokrit že tu in tam kosec tal s travo. Na nekem takovem prostorčku ugledaš kopice obžganih tramov, desäk in kolov. — »Kaj je pa to?« vprašaš radovedno vodnika svojega. — Žalosten ti od govori, da so imeli nekoč Bohinjci svojo planino. Ob-žgani les je samó ostalina nekdanjih stanov, v kojih so prebivali sami in njih živina. »Naši dedje in pradedje« — pripovedoval ti bode vodnik — »pasli so tu svojo živino, nikdo jih ni preganjal, dokler niso prišli Bohinjski gozdi v last .Kranjski obrtni družbi'. Ta nam je ukazala kar na kratko: Kmetje, ta tla so naša in živine nimate več pasti po njih ! Pravdali smo se seveda z družbo, dvakrat dobili pravdo, ali v tretje jo izgubili. Vender, ker še nismo hoteli zapustiti te planine, poslala je družba tolpo delavcev nànas, in ti so nam zapalili stanove pred nosom. Morali smo iti potem; a toliko vam povem: blagoslova  božjega  ne bode imela   .Kranjska   obrtna
družba'. — Glejte,« — nadaljuje vodnik — »ravno tukaj je stal moj stan. Evo vam še ostanka vrat, evo kósa klopi, na koji sem sedéval zvečer.« — In kmet dviguje in prelaga pred teboj tram za tramom, ob vsacem vé ti povedati kàj. Vidi se, da mu dobro dé, ker more spet iztikati po svojem imetji. — »Ali družba ne bode imela sreče,« vsklikne znova, »ne bode je imela, ker je nas pregnala od tod!« —
Dalje in dalje stopamo. Kmalu vidiš semtertja že kako drevesce, ali kako pritlikavce je še to ! Toda čim niže prihajaš, tem višje drevje nahajaš. Med petim in šestim jezerom se razprostira že velikansk gozd. Vender temu krasnemu gozdu so le še kratki hipi usojeni, smrtno pesem poje po njem sekira. Deblo za deblom pada, deblo za deblom se odvaža iz njega. V nekaj letih ne bode ni sledu ni tiru o tem gozdu, ako se bode sekalo tako dalje. »Kranjska obrtna družba« potrebuje denarja, in obogateti hoče s tem lesom.
Vender ta gozd se mi zdi velevažen za vso Bohinjsko dolino, kajti tudi ona se bode opustotila, ako ga ne bode imela. Ta gozd stoji ravno krog izvirka Savice in objemlje po jedni plati Bohinjsko jezero. Ali se ni bati, da vsahne Savica, ko ga več ne bode? Sreča dolini, ako se motim! In kaj bode z Bohinjsko dolino? Menda se zgodi nekako tako, kakor se je dogodilo Krasu. Korenine gozdove utrjajo zemljo po gorovji, da se ne poruši doli v dolino. Toda ko jih ne bode več, drevile jo bodo nevihte v dolino, za njo pride skala, zasulo se bode jezero, zasuli se bodo travniki, zasula pólja, in drugi Kras bode nastal v najmilejšem kraji kranjske dežele. Ne bilo bi menda nepotrebno, ako bi se ojačil kakov veljak ter zaklical : > Kranjska obrtna družba, stoj! Ne sekaj dalje!< —
Vi
Jedina pomoč.
inca zlatega mi točiš, deva, Da srce se jadno ž njim mi vzlahne. Ali vino glavo le ogreva, λ" srce pa bolest nam bridko dahne. Vina v čašo mi nikar ne toči, In krvi ne vnemaj glavi vroči !
V5k
A z ljubeznijo mi lice rósi. Bolni daj krepila duši moji, ( )d Bogd srčnosti meni sprosi, Da v življenja ne omagam boji I Ta jedin moj lek bo, deva mila, Druzega mi v sveti ni zdravila.
T. Doksov.
Arbanasi.
(Naselbina  pri  Zadru.
Spisal
l^Z ilo je leta 1726. rA^J Po pečevitih planinah in kamenitih vrhovih v sive visočine kipečih gora, kojih očrtje se različno, dostikrat prav čudno riše na sinjem nebu, pole-žava še snežna odeja; ledeni viri se vdirajo čez skalovje, mrzli vetrovi brijó z brdovja. — Polagoma prostirajo jastrebi svoja krila po čistem zraku ter se vijó v daljnih krogih od planine do planine, iskaje si hrane v zavetji skritih dolin in šumnatih bregov!   Tu in tam se
Igo Kaš.
čuje neprijeten glas tulečih nenasitov, medlih volkov, in lajanje gladne lisice — in s sivih zračnih višin prihaja ostri krik veličastnega orla.
Po gorah vlada zima ; ali po ozkih dolinah med temi ledenimi velikaši se budi pomlad: potoki žubore po oživelih livadah, šume in grmovje zeleni po nižih klancih in marsikatera cvetka krasi obnožje solnčnega podgorja.
Prebivalci po bregéh raztrošenih vasij počno zahajati na pólja, po zelenji se paso ovce in kozé.   Čuvajo
374
SLOVAN.
Štev. 24.
jih z dolgocevnimi puškami oboroženi, nekako čudno oblečeni moški krepke rasti in bistrih očij, koji se tiho in pomenljivo pogovarjajo med sabó. Ali neka žaloba jih vidno prehaja : oni ne znajo, kaj jim prinese mladoletje !
»Uboga Arbanija ! Med pečinami sokolovite Črne-gore in klephthorodnega Pinda, med brdovjem meglevi-tega Kare in puste Keravnije, ob bobnečih rekah, ki se' s Šara raztekajo na vse kraje —■ ležiš, obdarjena z mnogovrstnimi dobri, rediš čvrsto, domoljubno ljudstvo, ki hrepeni po svoji prostosti : in vender si sužna, sužna s svojimi otroki in boritelji — krst je sužen polu-mesecu !«
Tako sam v sebi govori krepki starec, ki se po ozki stezi pomika proti nekemu selu blizu Dibre v Arbaniji, kjer so prebivalci največ ostali katoliki, ko so se vshodni Arbanasi po večini poturčili. — Solnce tone za gorami, mrak se plazi po dolinah in soteskah in na planinah žari jasni odsev zapadajočega solnca.
Zdaj krene starec okoli brda in pred njegovimi očmi leži — še uro hodä — kula (t. j. oborožen dom) in stan nekega poturice, živega sovraga krščanskih bratov svojih. S povzdvigneno pestjo preti kletemu zidovju in vikne: — »Slušaj ti, zorni večer, slušaj ti, črna noč, slušajte vé, gore, svedoki sramoćenja našega: kakor zdaj rdeči oblaki po nebu plavajo, preletuje naj krvava osveta od morja do morja, od Šara do Pinda deželo, okuženo s turčinsko go-maznijo, in kakor noč zakrije goro in dol in morje, pogrne naj črna smrt Turčine in kleto ime Turčinov ; mi pa nečcmo dlje biti njih pasji sluge, ne dlje živeti v tej sužnosti ! « . . .
Tako se čuje z brda. Glas gre od doline do doline, klic na boj šine od vasi do vasi, in od gore do gore doni molitev srečne osvete.
Tudi Turci začujejo novo vest: »Arbanasi so se pobunili.« A Turek je še krepak, on je strah ne le Evropi, nego tudi svojim podjarmljenim ljudstvom. — Prej ko zimski sneg skopni po strminah, prej ko smokva v dolini sladi svoj sad — pobiti so Arbanasi, požgane vasi, poteptane njive, opustošene so krajine. Volkovi in lisice žive po razvalinah, orli in jastrebi nahajajo dosti hrane — ljudje pa se umikajo v brloge divjih zverin. Kdor more, uteče ali v negazne gore ali pa na morje, ki begunce mileje vsprejme kakor ono ljudstvo, kojemu so bili Arbanasi žal le preudano služni. — Ali pregnanci v divjem gorovji ne izgube upa : prišel bo dan plačilni kdaj, ž njim kruta osveta! —
Tudi mesto Bar — (Antivari) čutilo je, kaj se pravi ustavljati se ljutemu Turku. Kojih stanovnikov ni posekal turški meč in koji niso hoteli prodati krščanstva svojega, pobegnili so v pravem času na otoke Jonske, v Italijo in v Dalmacijo, kjer jih je branila morska sila mogočnih Benečanov.
Med  temi  begunci je  bilo  tudi dvanajst rodbin krščanskih  Baranov,   broječih  stoindvajset duš,  ki   so pod vodstvom nekega Petanija bezali bili na morje, ko so uvideli, da je zastonj vsa hrabrost in vsako žrtvovanje, | zastonj prelita kri in požar njih sel! — Na človekoljubive | prošnje škofa Vincencija Zmajeviča se je usmilila vlada I benečanska ostrašenih pregnancev ter jim dala za naselitev ne razsežno ali kàj rodovito poljano na morskem !
obrežji do dve tisoči korakov na jugovshodu izven obzidja zadarskega gradu.
Ona planota, le nekoliko metrov vzvišena nad morjem, imenovala se je v starih časih Kolovare. Nahaja se to ime prvič v nekih listinah z leta 1391., ko so nemški cesarji in ogrski kralji menjaje vladali Bosni, Krbavi, Ercegovini in Dalmaciji.
Blizu vasi, ki stoji od morja samó štiri do pet sto korakov, celò na obrežji nahajamo lepo ujet vrelec žive vode, obzidan kakor s kapelico : to je cesarski vir, »fontana dell' Imperatore«, ustanovljena že leta 1417. — Tù in pri mnogih studencih, ki izvirajo izpod skalin morskih obal, zajemajo Arbanasi vodó in ni jim potrebno imeti skrbi, da bi kdaj usehnili. —
V tem kraji tedaj so se naselili Arbanasi. Do tega časa je bila krajina pusta; kajti bila je najčešče bojišče v borbah med Hrvati, Turci, Uskoki, Benečani itd. itd. Zato se zna, da se nikdo ni hotel naseliti zunaj zadarskega obzidja. Ali že v početku osemnajstega stoletja Turčin ni več napadal utrjenih dalmatinskih mest; torej je bilo dobro mogoče, da so prejeli Barani z veseljem podano jim priliko ter se vdomačili na prijaznih tléh njim tujega ali vender gostoljubivcga ljudstva.
Zdaj je selo Arbanas (ali Arbanasi) (Borgo Erizza) s svojo okolico najkrasnej.Ši kraj okoli Zadra (Zadar, latinski Jadera). Oljke in smokve, zeleni vrtovi in lepe njive, rodoviti vinogradi in sadunósniki objemajo veliko, naraslo naselbino, ki zdaj šteje nad dve tisoči prebivalcev!
Arbanasi so po nekoliko rokodelci, po nekoliko mornarji in kupci, v vsakem delu pa jako marljivi in vestni, in akoprem si vsaki želi pridobiti denarja, ne najdeš óne pohlepnosti drugih Dalmatinov, ki ravno tujcu tako nemilo zadaja in dostikrat omrzuje sočustvo najboljšega srca. Kupci se bavijo s prodajo živine, sadja in drugih domačih pridelkov, mornarji nestrašljivo skrbe za blago svojega gospodarja (padrone) in rokodelci se največ bavijo z mizarstvom, sodärstvom (bačvar-stvom) in z drugimi strokovi za pohištva potrebnih del; nahajaš tedaj med njimi dosti čevljarjev, krojačev, kovačev itd.
Njih žene oskrbujejo dom in polje, seveda tudi s pomočjo možev in dečkov; one rede mnogo domačih živalij, bodisi za svojo potrebo, bodisi za prodajo, kakor kuretino, goveda, ovce in kozé, svinje i. dr.
Arbanasinje niso velike postave, ali krepke rasti, nežnega obličja, bistrih očij ; a tujcu bi svetoval, da se ne zagleda vanje, kajti v tej priliki Arbanas ne pozna šale, in marsikateri mladič, ki je zahajal v Arbanase si ogledavat lepih deklet, izkusil je, da mladih Arbanasov cepovi še huje žgo, kakor mladih Arbanasinj žare oči !
Arbanasinja je od mladosti do groba delavna. Še otrok, mora pomagati majki pri vsakem delu, največ pa péstovati mlajše brate in sestre in oskrbovati perotnino in kozé. — Z leti rase tudi njen delokrog. Domača opravila — (tkanje in pletenje jim ne zadaja toliko, ker se po obleki ne nosijo kakor druge Dalmatinke) — polje in vrt, v katerem se goji razna zelenjad za trženje — so njih glavne skrbi. — One prinašajo Zadranom mleka, zelenjadi, sadja itd. in one so prve, ki mnogo pred belim
Stev. 24.
SLOVAN.
375
dnem, ko barke otočanov šele od kraja odrivajo, kup-čujejo s svojim blagom od ulic do ulic, od hiše do hiše.
Ako rano vstaneš in po mestu šetajoč vidiš žene, oblečene v dolge, modre platnene »janjke«, dostikrat s črnim nedrijem in belim robcem okoli vratu, devojke, ki te radovedno pogledujejo in med sabó govore v neznanem ti jeziku, dekleta, ki v loncih in steklenicah nosijo mleko, v košarah dišeče sadje (voće), — vedi : to so Arbanasinje! In ako v teku predpóludnevnega časa stopaš za njimi ko se vračajo domóv, najdeš pot v njih domači kraj.
Pot te vodi čez veliki trg (v Zadru), kjer stoji velika soha cesarja Trajana in dalje pet studencev (i cinque pozzi, pet bunara), mnogokrat jedina voda v vsem mestu. Za temi vidiš veliko drevesje in tuje grmovje — in na desni se pokaže v velikanskem obzidji veliki obok morskih vrat — »porta maritima«. — Zdaj pridemo na morski jarek, ki oklepa notranji zid (zato » canale interno«), in čez most, kjer se v mali luki barčice zib-ljajo, gre pot po kratkem drevoredu tik obzidja zunanje utrditve do druzega jarka in potem med vinogradi in morjem še kakih tisoč korakov in mi smo sredi vasi pri cerkvici, katero je bil isti škof Vincencij Zmajević pozidal in z veličastveno svečanostjo blagoslovil, ako se ne motim, leta 1735.
Otroci, ki nas srečujejo iz šole idoč, pozdravljajo »hvaljen Isus« in to je čudno, kajti hrvaščini se šele uče v šoli ; doma se namreč govori materinski arbanaški jezik. Zene, konservativne v tem oziru povsodi — ga ohranjujejo, v tem ko morajo možje občevati z dru-zimi s pomočjo hrvaščine ali talijanščine. (V tem imamo analogijo pri Hrvatih, ki žive med Nemci in Madjari v zapadnji deželi od Požuna mimo Mutnega do Blatnega jezera. Tudi oni z domačini govoré samó hrvaški, s tujci in gospodo pa nemški ali madjarski; otroci po večini do šole druzega jezika niti ne poznajo — in ako se ne vežbajo, tudi tuji jezik hitro pozabijo — kakor vidimo pri ženskih, ki ne občujejo dovolj z drugimi seljani, nego le čuvajo dom in domačijo).
V Arbanasih imajo zdaj župnika, ki ne umeje arba-naščine in on mi je pravil, kako težko mu je v šoli — (in v cerkvi) — ker se dostikrat ne more sporazumeti z otroki,   ki so navadno popolnoma nevešči hrvaščini.
Nekoč je pozval ta gospod na mojo prošnjo nekega seljana, da čujem iz njegovih ust tuji mi jezik natančneje, kakor mi je bilo do zdaj mogoče.
Prosim ga, naj kar si bode govori arbanaški. A on mi odvrne, češ, da ga nI župnik ni jaz ne bi razumel, da je na takšen način vse zastonj, pogovarjati se z nama. Pravico tega ugovora sem pač uvidel; ali težko mi je bilo dopovedati, da sem ga prosil zato samó, ker bi rad čul, kako se njih jezik glasi. On se smeje ter meni, da ne govori tako dobro — ker le — »oprostite, s svojo ženo« in domačini občuje v tem jeziku ! Vender ni mu pomagalo nič; velim mu. naj moli »oče naš«. — Ali glej nezgode, on ga res ne zna, ker se v šoli in cerkvi moli le hrvaški. — Samó nekoliko pregovorov mi je podal, in reči moram, da mi je zvenel jezik jako trdo in kakor
presekan. Zdelo se mi je, kakor bi težavno izgovarjal besedo za besedo in gotovo madjarščina ne zveni tako tuje, kakor arbanaščina, akoravno slovanskemu ušesu, premda ima množino slovanskih besedij v sebi, posebno ne ugaja! — In kdor prvikrat čuje ta jezik, mislil si bode, bogvé kakó težavno izgovarjajo svoje besede, ki se vidijo v pisanji tako (pitome) krotke.
Nekoliko takih besedij hočemo »na ogled« podati. Oče je v jeziku arbanaškem ilu m i ali tata, mati — nana, brat se zove vlaji (vlah?), sestra pa m o tra in strijc — lala. Hiša jim je špija (v hrvaščini znači to: ogleduha), polje — fušat, vinograd venešta (diši po talijanščini !), oljka vrijat, kjer se ta r nekako čudno z jezikom in gorenjimi zobmi-predniki izgovarja. Za čašo jim služi k as t arij a, za vrč brdaku ali kanota, za vodo u j (benk-ujom, aqua benedicta). Psu pravijo ujku, mački »mi ca«, štejejo pa takole: nji, dii,- tri, kater, pés, džast, štat, tet, ffjaut, fjet. — Od deset do dvajset pri-tikujejo met — n. pr. njimet, diimet itd. od dvajset, ki se izredno zove nj i zet brojijo s pritiklino let: trilet, péslet, štatlet ; sto je cint — njicint (cento), .tisoč — mij njimij (mille). Letošnja letnica se tedaj glasi: »njimij tètcint tètlet e štat« 1887. Jaz sem bil pri tebi: »un kam kern nö ti«.
Ni tu mesta razgledovati posebnosti arbanaščine, saj se še strokovnjaki mnogo brezvspešno trudijo s to stvarjo.
Ali v deželi, kjer ne čuješ nego — poleg trohice tali-janskega — lepi milozveneči hrvaško-srbski jezik, kjer ti iz ust priljudne dece in zdravoumnih odrastenih ljudij udarja na uhó samó izrazna slovanščina, kjer ti ves značaj prebivalstva svedoči slovansko žitje: tam ti kàj čudnoglasen postaja tuji jezik, tuji govor — in posebno govor, ki ima tako — vsaj po zunanji obliki, tako malo evropskega značaja, kakor arbanaščina !
Žene se drže tega jezika trdno in akoravno so se ljudje že dosti spojili in zjednačili z drugimi prebivalci Dalmacije, v obitelji vlada še staro žitje, v dómu še žive stari jezik, stare navade in šege ter — stare narodne pesmi.
Pri vinu pévajo kàj radi in dekleta, ki péstujejo deco, popévajo nežne svoje pésemce...
V pesmih se spominjajo gorovite svoje domovine, slavnih pradedov, ki so nekdaj branili življenje in kraj proti raznim ljudstvom, dokler je Turčin posedel deželo ščipetarsko, južno Arnavijo in severno arbanaško zemljišče, spominjajo se v pesmih hrabrih bratov, ki še žive v prvotni domovini, braneči prava svoja, in v pesmih prorokujejo, da bode napočil dan, ko Arbani zašije žar zlate svobode, ki bode združila vsa plemena.
Mnogi si žele, doživeti svobodo pod varstvom mogočnega dvoglavega orla, kakor Bosna in Ercegovina, in dostikrat se njih starejšine pogovarjajo in posvetàvajo o tem in — pošiljali so že izbrane može, prositi pomoči; — ali za to ni še čas ...
V pesmih tedaj in v govoru se je ohranila arbanaščina v tem velikem selu ; ali kako dolgo še in izginilo bode tudi to. Drug za drugim ginejo óni, ki so arbanaškemu pismu vešči, uradi in šola so hrvaški, prišel bode čas, ko bo občevanje hrvaško in značilo bode pleme seljanov samó ime: »Arbanasi«. —
Štev 24.
SLOVAN.
377
Stare beležke o „slovenščini na propovednici".
Spisal P. ι>I  Radics.
\ /sebina nekemu rokopisu c. k. dvorske knjiž-    skega kolegija ljubljanskega, in nahaja se poleg druzega V   niče na Dunaji pod naslovom:   »Liber totius    v  njem  ohranjen  tudi neki »nasvet«   prvega   rektorja 'Archivy Labacensis« so prepisi vseh listin in    1. 1596. v Ljubljani naseljene družbe Jezusove,  o kateri pisem, ki jih je nekoč uničil plamen o požaru jezuvit-    bodi mimogrede povedano, da je bivala tu brez prestanka
do L 1773. V imenovanem pismu do bratov svojih na- unus et Sclauus alter, quos Societas pro sua comoditate vaja rektor prav podrobno, kako bi bilo primerno ure- dabit; initio autem ad tempus sufficere poterit Germanus, diti ljubljanski kolegij, in tu beremo: »Jam vero ad po- qui si utramque linguam calleat utilissimus erit.t pulum instituendum et in his, que salutis sunt adiuvan- Iz te beležke posnemljemo, da so jezuvitje, kateri
dum  Concionatores   duo   necessarij   erunt  Germanicus    imajo tudi dandanes izvrstnih propovednikov na razpola-
4s
37«
SLOVAN.
Štev. 24.
ganje, pozvani v dežel na zvršitev protireformacije, takoj spoznali, kako neizogibno potrebno je oznanjati ljudstvu besedo božjo slovenski, oziroma, da jim je pozvati posebnega slovenskega propovednika poleg nemškega ; vender je čestitim očetom sprva zadoščeval propovednik vešč obema jezikoma.
Toda nekoliko let pozneje je imel kolegij jezuvitski že posebnega svojega slovenskega propovednika, kajti v knezoškofijskem arhivu ljubljanskem se hrani neko pismo škofa Tomaža Hrena z dné 16. novembra 1. 1603., v katerem cerkveni knez kranjski izraza jezuvitu Petru Ximenu v Rimu prošnjo, naj bi pater Nikolaj Kopri-vitz*) »zaradi znanja slovenskega jezika« ostal še dlje v jezuvitskem kolegiji ljubljanskem.
Škof Tomaž Hren, ki je, zvršuje »reformacijsko delo« svoje, potoval neprestano sam po deželi, imel je često priliko govoriti k ljudstvu — da je privede zopet v naročaj katoliške cerkve — in umeje se samó ob sebi, da mu je tu rabila slovenščina; tako beremo tudi zapisano po mnoga mesta dnevnih beležek v koledarji njegovem. Iz tega škofa propovednih črtežev v tukajšnjem stolnem kapiteljskem arhivu zvédamo poleg druzega zajedno, da je bil Tomaž Hren veščak na polji starinar-stva slovenskega, kajti v črteži propóvedi dné 25. aprila 1. 1607. za slavnost o pokladanji osnovnega kamena samostanu kapucinskemu v Ljubljani (stoječemu do leta 18ig. na mestu denašnje »Zvezde«), pripisal je sam zase opómnjo: » Recita historiam: Lada, Plejn, Pob^rin, Idola et Dii antea Carniolac.« (Pripoveduj zgodovino Lade, PI e j n a, P o b e r i n a, Idole in prejšnj ih kranjskih ku-mirjev).
Kakor je možno dokazati, pridobili so si jezuvitje v Kranjski zelo velik in zelo ugoden vpliv na cerkveno govorništvo, in sicer ne le jedino na nemško, temveč takisto tudi na slovensko, kajti njih izvrstno urejenega kolegija ali latinskih šol glavnih predmetov jedenje bilo govorništvo sploh in poraba njegova na propovednici posebej.
Pozneje navedem imena cerkvenih govornikov jed nega leta, kakor nam jih je ohranil neki rokopis tukajšnega deželnega arhiva, iz katerega je vidno, kako je do druge polovice' osemnajstega veka že njih število naraslo toliko, da so imele mnoge tedanje cerkve stolice naše za vsako svečanost lépo vrsto propovednikov na izbor.
A najprej se nekoliko dlje pomudimo pri nekem slovenskem propovedniku sedemnajstega in osemnajstega veka, katerega deset podpolno završenih propóVedij v rokopisu hrani c. k. licejska knjižnica ljubljanska.   -
Dotični rokopis, obsežen zvezek v četvorki, pisan na popir in vezan v pergament, bilje, po opómnji na prvi platnici, svojina samostana bosonogih avguštincev. (kjer stoji dandanes deželna civilna bolnica), zatorej je bil izvestno tudi propovednik družabnik temu redu, toda, žal, imena njegovega ni najti zabeleženega nikjer. Med nemške propóvedi, katere si je napisal v porabo svojo, uvrščene so propóvedi slovenske, in sicer ne v redu kronološkem, zaradi česar nam je smeti soditi, da so se vezali  posamični  listi  pozneje.   Pojedine propóvedi   v
*) Priimki po matici. fin.
slovenskem jezici imajo nastopne naslove: 1) dixi 1700 fratres meos quaero (3 strani), 2) dixi 1700 dom. 4 post pasch : in confraternitate S. Josephi quo vadiš ? kam gresh Joa. 16 (s1, stranij), 3) de S.Anna Ora pro nobis, quoniam tu mulier Sancta es; Prosi (moli) Boga za n a f s sakaj ti si ena fueta shena (in varijanto): moli fa nafs h' Gospodu, fakaj ti fi ena sueta bogabojezha fhena Judith 8 Vers. 29 (8 stranij), 4) In festo S. M. Annae Dixi 1706. Ego quasi vitis fructificavi suavitatem odoris, Jest kakor ena vinska tèrta sZveitom fi m dala lubefni-voft tega dishania Eccl. 24 o. 23 (8 stranij), 5) io97 pro Sancto Antonio Padu. Quasi flos rosarum in diebus Vernis Eccl. 50 v. 8 Kakor ena lepa rosha v Spomladi ali kakor en zve j t teh rosh v spomladi (12 stranij); 6) S. Antonio Mira-bilis Deus in sanetis suis ps. 67 v. 36 z h u d i n i e g. Bug v fuoih fu e 111 i k o h (1 stran); 7) De S. Got-hardo fecit enim mirabilia in vita sua Eccl. 31 ie sturil shuda velike v fuoim lebnu (i1/* stranij); 8) dixi 1700 domus mea domus orationis est Luc. 19 moia hisha, ie ena hisha te molitue (8 stranij); 9) dixi 1701 Ait Jesus ad eum, quia hòdie salus domiti huic facta est : j e fu s i e pak r e k a 1 k' n j e m u : danafs i c letaj hishi isuelizhaine do-shlu Luc. 19 (71 3 stranij) in 10) Dom. ultima et 20 post pent. Crtež se pričenja z besedami: »Ta shlahtna Tiza Phoenix.«
V poskušnjo, kakóv je bil ljubeznivemu in dobro-voljnemu propovedniku način govorjenja in kakšna slovenščina njegova, podajem tu natančno začetek in zvrše-tek te po vrsti desete propóvedi, ki obseza 9 stranij rokopisa. Uvod slove:
»Ta shlahtna Tiza Phoenix iemenuana kadar sazhne stara in teska prihajat de she nez vezh ne more po suoje nauade od te niske senile pruti tem uifokim Ne-befsam pousdignit, gre prezei inu te nar lepshideshezhe ueyze ukupej sbere, inu s-taistih enu gnesdu sturij, ter na en uifoki hrib postani, potler notre ugnesdo fede, pruti timu rumenimu inu gorezhimu Sonzu se obrne, inu toku dougo suojme peruti tepe inu piha, dokler skusi to shonzheno gorkuto to gnesdo se uname, nio sesge, upepeu perpraue stiga pepela en zheruizh grata, szherui-zha supet ena lepa mlada, inu shlahtna Tiza Phoenix postane.
Ta Jelen, koker pozhuti, da ie usterlen inu ranjen, tezhe prezei htimu frishnimu studenzu fuojo rano dobru opere, inu supet fe sazelli.
Ta Medved, koker samerka, de glaua nigova teshka 1 inu bolna mu grata sa uolo te hude krvni, katera mu uglauo stopi, on gre prezei en zhebelski Pain iskati, utaistiga glauo postaui, ter zhebelle resdrashi, katere ga sazhnejo pikat inu bosti, dokler ta huda kri mu uen stezhe inu utakishni uishi supet tu lubu sdrauje doseshe.
Ta kazha, kadar samerka de nie kosha takti trda grata, de se ne more uezh po fuoje nauade sauiti, prezei ishe eno tesno fpranizo, ter skusi tajsto lejse, to staro terdo kosho slezhe, inu supet po fuoje nauade fe fauija.
Ta kregul, kadar dougo zhafsa sa tizami leti inu lazhen postane,  prezei koker  sagleda  shpisho  urokah
Štev. 24.
SLOVAN.
379
tiga Jagra s luffa fe doli spusti, shpisho ufanie inu lakoto potolashi. Cilu te preprosta pisheta, kadar po teh selenih Pungartah fe pafsejo, inu te poshreshniga Jastioba ulufti samerkajo, prezei pod peruti fvoje Matere se skrjiejo.
Ali guishnu in resnizhnu Act. nej obenu Pishe utaku-shen nauarnofti, obeden kregul nej toku lazlien, obena kazha nej toku terda. obeden Medved nej toku bolan, obeden Jelen nej toku rajnen, obena Tiza Phoenix nei toku teshka inu renna, koker ie ta greshni zhouik.«
Potem razpravlja govornik predmet na podlagi mest iz psalmov, Eklez., Matevža, Luke, Tomaža, sv. Av guština, čestitega Bede, sv. Cirila itd itd. in navedši nekatere zgodovinske vzglede o spokornih grešnikih toled-skih, antverpenskih i. m. dr. vsklikne propovednik v epilogu :
»... nikar nikar o uerna dusha, de si glih greshna uender Bug bo tebe lubil aku se bos sgreuala inu spo-korila, sdei prezei letu sturi, padi doli na tuoja kolena pred tuoiga odreshnika na krishu Respetiga ter rezhi : o vfmileni moi JefusI iest nozhem uezh odnashat moio pokuro, meni ie shou de sim iest tuoie suete sapouidi prelomila, tebe moiga Boga reshalila, kateri ie mene stuaril inu od Pekla odreshil, iest oblubim skusi mojo S. Gnado, de nikdar uezh tebe nebom (tebe) reshalila, ampak tebi shlushila inu pokuro zhes moie grehe delala se troshtam de bosh meni moie grehe odpustil, moio dusho isuelizhal katera bo tebe do Vekomei v Nebesih lubila, zastila inu hualila Amen.«
Tisti čas, ko je neimenovani bosonogi naš avgu-štinec imel tc slovenske svoje govore, izšle so in mu po nekoliko služile za vzor propóvedi, ki jih je spisal brat Janez Krstitelj od Sv. Križa (pri Vipavi) iz redu kapucinov
in katerih se jc natisnilo pet zvezkov v Benetkah od \6gi. do 1707. 1. Omenjene propóvedi nosijo naslov: » Sacrum promptuarium« in prištevajo se dandanes največjim književnim redkostim slovenskim.
Ta propovedna knjiga je služila izvestno prav dobro mnogim govornikom slovenskim osemnajstega veka v Ljubljani in po kmetih. A sedaj na konci svojih vrst navajam v uvodu obetana imena propovednikov v slovenskem jezici, kakor nam jih je ohranila rokopisna kronika bosonogih avgustincev (v deželnem arhivu) iz samega leta 1746. Teh govornikov je bilo sedem, in sicer: »P. Co z m as, kapucin Ord., slovenski nedeljski propovednik ad S. Joannem Evang. (kapucinov cerkev na mestu denašnje »Zvezde«.) 2) P. Petrus Peter mann, Ord. Erem. S. P. Augustini (obutih avgustincev), propovednik o praznicih ad B. V. Annunciatam (Marija oznanjenja, sedanja cerkev frančiškanska). 3) Andreas Hualle in Cathedrali licci. Vicarius (stolnica sv. Nikolaja). 4) P. Posidius Schmercker, Ord. S. P. Augustini, slovenski nedeljski propovednik ad B. V. Annunciatam (Marija oznanjenja). 5) P. Josephus Cobavius, Soc. Jesu, slovenski nedeljski propovednik in Collegio Academico ad S. Jacobum (denašnja mestna župna cerkev sv. Jakopa).
6) P. Vcnčesel Com po s, Ord. Min. S. Francisci Reform., slovenski nedeljski propovednik ad B. V. Assumptam (Marija vnebohóda, cerkev v nekdanjem samostanu frančiškanskem,   na mestu sedanjega šolskega  poslopja), in
7) Andreas M al lv. Soc. Jesu, slovenski propovednik in Collegio Academico ad S. Jacobum (pri sv. Jakopuj.
Iz tega zapiska jc razvidno, da so v tisti dobi imeli tu in tam posebne slovenske nedeljske in posebne slovenske prazni.ške propo vedni ke!
Belokranjske narodne pesmi.
(1'riobčuje dr. E. V.)
a)
og daj, Bog daj dobro večer, Daj nam Bože dobro leto! Za večerko bolje vjutro. Daj nam Bože dobro leto !
1B0 le?)1) jutro tratornica,2) Na tratorkč3) hladno sence, Na sencu je posteljica, Najnu spava mladi junak.
Stan se gore, mladi junak, Tvojo rožo drugi trga ! Naj jo trga, naj jo nosi, Naj jo nosi mile majke.
Moja majko lahko tica, Lahko- tica, čista voda, Bog daj, Bog daj dobro večer, Daj nam Bože dobro leto !
1
zrasla je ena lipa, Pod lipo je lepa miza, Okol mize zlati stolci, Na njih sedi gospodin Ive In med njimi Bog, Marija, Bog. Marija, sveti Peter. Peter nosi kropelico, *) Zabalil '<) se na jabuko Labalil '·) tri jabuke. Jena pala v naše selo: Naše selo vse veselo, Druga pala v našo goro: Naša gora obrodila, Vsaka trta po vedarce, Grebenica 7) tri, četiri. Tretja pala v naše polje, Naše polje obrodilo: Vsaki snopek po merico, Razstavica a) tri, četiri.
'J Morda slabo zapisano mesto bolje. — '2) Tratorica = trattea. — ') Locai m. na t—ki; sicer se pa ta i tudi v drugih sklonih izgovarja kot zatezajoči r n. pr. nižje: mili majki. — 4) Kropelica = krepelec t. j. polenček (krepeliti se). — ;) /Cabalai = pognal. — '; i .aliali 1 = sklatil. — ;) Grebenica = mlada trta, prvo leto ko nastane iz »ključa«. — ") Razstavica = 3 ali 4 snopi skupaj.
48*
38ο
SLOVAN.
Štev. 24.
Opomnja objavitelja. Pesemci pod a) in b) poslal mi je na mojo prošnjo g. Fr. Trošt, nadučitelj na Vinici kraj Kolpe. Omenjeni gospod pristavlja, da je obé zapisal prav tako, kakor so ji pela tamošnja dekleta na predvečer sv. Ivana, t. j. dné 23. junija 1885. 1. Jaz bi rekel, da se pesemci narekujeti kakor »Kresovna« z Vrha in da se pri pesemci a) vsaj po nekod gotovo ponavlja : »Daj nam Bože dobro leto« za vsakim stihom kot pri-pevek. Ako ni tako, naj nam blagovoli g. T. to misel v »Slovanskem Svetu« izpraviti. Iz obeh pesmij se razvidijo jezikovne posebnosti in ostanki slovanskega paganstva.
Tudi krog Vinice kakor povsodi ob Belokranjski Kolpi igra se še »Kolo« posebno o Božiči. G. T. poslal mi je nekaj pripevek k igranju, a brez izjeme so same čveterovrstne gorenjske in koroške po jeziku i ničevi vsebini. Gosp. T. naletel je tedaj na slabega pevca, kakega bolj »civiliziranega« krošnjarja ali pa so igralci gospodu mislili ustreči s čim — boljšim ! Taka je slovanska priuč-ljivost ! Jaz pa sem trdno prepričan, da imajo Viničanje še pravih svojih pripevek k igranju »Kola«. Komur je torej prilika, zapiši jih !
Drobne pesmi.
J12
rak polega na doli,
Zvezdja leskače se svit, V srce pa moje se spušča Z neba sen čarovit.
S slaji mi dušo napaja, V nadah mi ziblje srcé,
Venkaj iz srca prežene \rse pekoče gorje.
»Kmalu ti mine vsa beda, Solze, gorja vzdihljaj, ■
Kmalu, oj, kmalu zajame Tihe gomile te kraj.«
Cist si res in krasen Jezik ti slovenski, Kot latinski močen, Zvónek kot helenski.
Kadar tebe čujem,
Srce v snu mi vtriplje, Jasni zvòk tvoj meni
V dušo radost siplje.
A najlepše čar tvoj Takrat se razseva,
Kadar govori te Narodna mi deva.
.Ì^akó se ti žari okó,
Kakó so cvetna tvoja lica, Nebeski, dèkle, si lepó
Kot najsvetlejša zvezd sestrica.
( »čara.š v hipu vse ljudi,
Ohranjajo te vsi v spomini,
A večen spomenik stoji Ti v mojega srcä globini,
y^-,ivljenje bedne žalosti Pretresa mi srcé, Na lice v jadovanja zlu Teko grenke solze.
A kadar tebe jaz uzrem, Ti deklica krasna,
Tedaj premine mi gorje, Izgine mi tema.
Odpre se mi veselja raj, Vanj vseli se srcé,
In nade, ki že mrle so, Na novo ožive.
J^azne hodiva poti,
Ki se nikdar ne združe, Kdaj li konec potom bo, Nikdo, nikdo pač ne vé.
5
Znano mi je v srci le, V daljo da odideva,
Poti razne pa idoč Nikdar se ne sni deva.
Slavomir.
Štev. 24.
SLOVAN.
38r
„Gorski odmevi".
Γ ep zvezek pesmij*) je izdal g. H. V o 1 a r i č pod _ 1 L naslovom : »Gorski odmevi«. V zvezku je šest čveteroglasnih moških zborov in pet mešanih zborov raznega značaja. Prvi zbor: »Trobojnici« se odlikuje po krepki slikovitosti, kakeršna odgovarja jako dobro podstavljenemu tekstu. Drugi zbor: »Kukavica« je norčljiv in lepčen, samó da je razredba prvega dela neumljiva; kajti taktne skupine so pomešane brez vidnega povoda zdaj v dva takta, zdaj v tri in štiri takte. Drugi del pa je razčlenjen pravilno.
Ostali štirje zbori pa niso, da bi se sosebno odlikovali s kakim svojstvom, vender pa so gladko pisani.
V mešanih zborih je »Rožici« brez vsake karakteristike, kar jako pogrešamo nasproti pridejanemu tekstu. Tekst je namreč v prvem delu takó rekoč zasmešen, trd, dokler se naposled trdosrčnost ne raztopi v togi. O tem pa, v kakem stanji je srcé, nam ne daje glasba čutiti čisto ničesar, čeravno je skladba sama na sebi
*) Cena zvezku je 70 kr., po pošti 75 kr. in dobiva se pri g. skladatelji, učitelji v Kozani, p. r. Kormin — Cormons.
brez napake. A sicer je res težavna naloga glasbi, izražati zasmeh, ironijo in jednaka duševna gibanja.
Naslednji zbor: »Slovan na dan!« pa je izboren in ugaja ravno z nasprotjem. Posebno obnesel se je pri-deti adagio prelepega samospeva za sopran, ki izraža tekstovo koperneče upanje mehko in govoreče.
»Pri z i beli« je taka skladba, ki bi se mogla peti brez izpremembe kot »Ave Maria« ali katera si bodi resna pesem; nič nas ne spominja na zibanje in tihotno pevanje, da bi zadremalo dete, kakor bi to jako lehko izrazila glasba. Ali bi ne bili tukaj n. pr. umestnejši pp mrmrajoči glasovi kot spremljevalci samospeva za sopran ali alt, kakor pa vsak hip krepko (forte) hrumeč zbor ? —
Poslednji zbor se odlikuje s samostojnim, melodi-joznim gorenjih, pa tudi srednjih glasov in s prelepim, mirno končujočim sklepom.
Vsi napevi so zvršeni v obče marljivo in so priporočati pevskim društvom, da obogate vsporede svoje S temi skladbami. Lucila Podgornikova.
y*m^ dalje gledam vas, planine, Z radostjo poječ srcé. Oj, planine, vé spomine V prsih ràjate lepé.
Gorski roži.
Bujno v milem klije cveti Sredi naših mi gora, V tihem gorskem žije sveti Biser mojega srca.
Iz kilave te metileni tz srdca nemopu'.
St.inko Vraz.
Ni brvice, ni stezice, Ni rešilnega tiru, Ki dovedel pred nje lice Potnika bi brez mirit.
Saj v obznožji vašem koča, Koča bela mi stoji, Roža rase v nji cvetoča, In zamé krasnejše ni.
A globok propad se dviga Med menoj in rožo tó, Pota pa nikjer, oh, ni ga, Da bi združil kdaj me ž njó.
A naj ločijo propadi Širni naju še takó,
V večno radostni pomladi
V duši cvčla bo žarno.
V nji na veke ne usahne Blaženi na njó spomin, Nje, ko slednjič duša dahne, Spomnil bom se in planin.
D. Jesenko.
Naše slike.
Trsat.
a levem bregu Reke nad lepo in prijazno hrvaško vasjo Sušak stoji vsem Slovencem dobro znana cerkev čudežne matere božje trsaške. Krog cerkve stoji več lepih hiš, večinoma gostilnic, nekoliko v stran ravno nad
Lujizinsko cesto, ki veže notranjo Hrvaško z morjem, stoji pa starodavni grad Trsat, čegar sliko priobčujemo danes.
Zgodovina grada Trsata seza v davno prošlost. Že za Rimljanov je stal tu,  da  brani pod  njim se
382
SLOVAN.
Štev. 24.
razprostirajočo naselbino »Tarsatiko« sovražnih napadov. Predaleč bi sezalo, ko bi hoteli navajati vso jako obširno zgodovino trsaškega gradu ; le toliko omenjamo, da so se zanj zaradi tako znamenite leže njegove bili hudi boji med posamičnimi knezi ter med Hrvati, Avstrijci in Turki.
V teku dóbe je prišel Trsat v last zgodovinsko znani hrvaški rodbini Frankopanov. Vladali so mu od dvanajstega do sedemnajstega stoletja, ko je po žalostni smrti slavnega hrvaškega rodoljuba Frana Krsta Frankopana prišel grad v državno last in sicer pod upravo graške komore. Sedaj pripada trsaški grad rodbini grofov Nu-gentov. Grof Lavai Nugent, bivši c. k. podmaršal in za-povednik avstrijskega Primorja, kupil je grad leta 1826. v čisto zanemarjenem stanji. Z velikimi troški dal ga je popraviti in odbral si ga je za stanovališče. Ker je bil velik ljubitelj umeteljnosti, nabral je v teku časa jako dragocenih klesarskih del grških in rimskih in dal je za to zbirko sezidati poseben muzej. Ta muzej in zbirka slik sta še vedno dve znamenitosti Trsata in ako bi kdo naših čitateljev potoval po hrvaškem Primorji. naj ne opusti ogledati si jih. —τ>.
Isakijejevskij sobor v Petrogradu.
rugo glavno in prvostolno mesto ruskega carstva ima okoli 400 cerkva. Mnogo je pač med njimi le neznatnih kapelic, a mnogo se jih odlikuje tudi po svoji
velikosti in krasoti. Najznamenitejša med cerkvami pe-trogradskimi, ob jednem največja in najdragocenejša med ruskimi cerkvami sploh je cerkev sv. Izaka ali po rusko »Isakijejevski sobor«. Sezidana je na prostornem trgu med Nevskim in Isakovskim prospektom in leža ji je tako ugodna, da veličastna zgradba od vseh stranij stopa prosto pred oči. Cerkev sv. Izaka je jedna največjih cerkva na svetu. Zlog se nagiblje na vlaško renaissanco; ogromna pozlačena kupola, stoječa na korintskih stebrih, spominja rimskega Vatikana in pariškega Panteona. Ogromno to poslopje ni od navadnega kamena. Zunanji zidovi so od črnega marmorja, notranjost pa od malahita, — tako na primer vsi ogromni stebri, na katerih stoji kupola — od raznih vrsta marmorja in lapisa lazuli.
Ikonostas — veliki oltar — je neizmerne dragocenosti. Pravoslavni kršćani sicer povsod skrbe za krasne in.dragocene ikonostase, o čemer se vsakdo lehko prepriča v slovanski in grški cerkvi v Trstu, ali tacega ikonostasa od suhega zlata in srebra in naidragocenejših kamenov ne premore nijedna pravoslavna cerkev širom sveta.
Cerkev sv. Izaka je dogotovljena bila šele v začetku tega stoletja. Sezidal jo je stavitelj Montferrand. Ona je isto tako, kakor cerkev sv. Petra v Rimu, katedrala v Milanu in cerkev sv. Stefana na Dunaji glavno obeležje mesta. Približuj se Petrogradu od koderkoli, tedaj ti bode, ko mesta še ne bodeš razločeval, bliščala že naproti pozlačena kupola Isakijejevskega sobora.     —■ [..
Pogled po slovanskem svetu.
Slovenske dežele.
Izkaz vrednostnih zbirk deželnega muzeja Rudol-
finum sestavljen na podlagi dotičnih podatkov muzejskega kustosa gospoda Karola Dežmana je naslednji : 1. Minera-logične, paleontologične in geognostične zbirke 4000 gld. 2. Herbarij z zbirkami lesa vred, potem ponarejenega sadja in gób, 1500 gld. 3. Zbirke živali j z lupinaricami 4000 gld. 4. Zbirke stvari j od stavb na koléh 5600 gld. 5. Prazgodovinske  zbirke  v  veliki  dvorani   8υοο gld.
6. Rimsko-stavbinske reči 15.000 gld. 7. Denarne zbirke 4000 gld. 8. Etnografične in kulturozgodovinske zbirke 3000 gld. 9. Zbirka lončarskih in steklarskih zdelkov 1000 gld. 10. Slike in bakrorezi, izvzemši Šubčcve slike po stenah, ki so prištete vrednosti poslopja, 2500 gld., in ii. knjižnica in arhiv, prištevši ceno vicedomskega in stanovskega arhiva 10.000 gld., skupaj torej 58.000 gld.
Ostali slovanski svet.
V Bolgariji  zahteva  šolska  postava,   da  mora
mladež po mestih 8 let, na selih 6 let obiskovati šolo. Troški za narodno šolo so znašali leta 1885 21 milij. frankov.
Spomenik Aleksandra II.   Tretjikrat je razpisan
natečaj za spomenik pokojnega carja Aleksandra II. v moskovskem Kremlji. Glavnica za ta spomenik je pripravljena ter znaša jeden in čet rt.milijona rubljev. Priposlalo se je 22 načrtov, katerih je najboljši Opeku š ino v. Kipar je upodobil carja stoječega na visokem stojalu;  poleg njegovih nog sedi  siv
.muzik', kažoč z roko na carja-osvoboditclja, in mladenič, kateri vzdviguje od verig oproščene roke, da se prekriža.
Petindvajsetletnica G. J. Uspenskega se je slavila dné 29. pr. m. v Moskvi. Sešli so se ta večer moskovski književniki v veliki beli dvorani eremitaže. Tu je bilo zastopano: vseučilišče, književna društva, novinarstvo itd. V govorih so se naglašale velike zasluge slavljcnčeve za rusko knjigo ter se je tem povodom slavljencu priposlalo mnogo brzojavnih čestitek. Uspcnskij zajema snov za povesti svoje ponajveč iz ruskega selškega in društvenega življenja; on se naslanja na šolo Pisemskega in Rešetnikova.
Štev. 24.
SLOVAN.
383
m   KNJIŽEVNOST.
"T
Simona Gregorčiča pesmi drugi zvezek izide kmalu po novem letu. Lastnik tega zvezka, znani rodoljub, gospod Josip Gorup, izročil ga je že v natis »Narodni Tiskarni«. Slovensko občinstvo bode gotovo veselo te vesti ; še bolj veselo pa, ako povemo, da bode drugi zvezek, dasi ne manjši od Bambergove izdave prvega zvezka,' mnogo cenejši od prvega. S tem se označuje najbolj uloga, katero ima tiskarna Kleinmayerjeva in Bambergova kot pospeševateljica slovenskega slovstva — kakor so jo nazvali nekateri »tudislovenci«.
Jos. Strita?ja zbranih spisov so izšli snopiči 22., 23., 24. in 25. Završena je v poslednjem povest »Sodnikovi« in pričenja se povest »Rosana«.
Ghihomutec in nja obrazovanje z navodom, kako gluhoneme otroke doma izrejati in v domači šoli poučevati. Spisal Janez Koprivnik, c. kr. vadnični učitelj v Mariboru. Maribor 1888. Založil spisatelj. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. 8, str. 55. Cena 3 5 kr. — To knjižico, katero je po izkušnjah svojih ter po strokovnjaških delih in spisih o tem predmetu zelo spretno in pregledno sestavil učenik strokovnjak z ozirom na razmerje naše in ki je v nas prva svoje vrste, priporočamo kar naj topleje sósebno vzgojevateljem mladine, dasi zanima tudi sploh vsakega človekoljuba, katerega srce goji sočutje za usmiljenja vredne siromake gluhonemce. Blago namero svojo izraža gospod pisatelj sam v proslovu, kateri tu podajemo:
»Bolj in bolj se spoznava važnost, korist in potreba obrazovanja ubogih, gluhonemih revežev. Nalaga se že ljudski šoli, da sodeluje pri odrejanji in poučevanji gluhoneme dece. Mnogi učitelji pa niso imeli priložnosti, da bi se bili seznanili na učiteljskem obrazova-lišči z načinom, kako se poučujejo gluhonemi otroci in prav ne vedo reševati te nove naloge, če bi tudi radi pomagali omilovanja vrednim gluhonemim revčekom.
Ta okolnost, potem pa večletna izkušnja, ki sem' si jo pridobil kot učitelj »metodike za poučevanje gluhonemih« na tukajšnjem učiteljišči, in katera me uči, da je tudi učiteljem, v tej metodi poučenim, treba knjižice, ki jim bo v šolski praksi pri zvrševanji njihove naloge, tičoče se poučevanja gluhonemih otrok, voditeljica, bili si mi povod, da sem spisal to delce. Knjižica ima tedaj namen, razven da seznani čitatelja na kratko s telesnimi in duševnimi lastnostmi gluhomutca in načinom njegovega obrazovanja, biti slovenskim učiteljem kažipot, kako. lahko pospešujejo domačo vzgojo gluhonemih otrok ifi kako naj poučujejo in vyejajo take otroke skupno s polnočutnimi v svoji domači šoli ter je pripravljajo na poznejši redni pouk v kaki gluhonemnici.
Ako bo knjižica temu ali onemu izmed slovenske gluhoneme dece pripomogla do boljše odgoje in obrazbe, tedaj je spolnila svoj namen. V to pomozi Bogi«
POGLED NA SLOVANSKE KNJIŽEVNOSTI.
■»La Correspondance Badaire* je naslov litografo-vanemu tedniku, kateri za časnike izdaje francoska brzojavna agencija Badairejeva v Parizu. V svoji številki z dné 17. novembra t. 1. prinaša »La Correspondance Badaire nastopno priobčilo:
»Un renseignement concernant les journaux au-trichiens sympathiques à la France.
Voici la liste de ces journaux, paraissant les uns en langue allemande, les autres en roumain, en tchèque, en slovaque, en russe, en slovène, en croite ou en serbe:
En allemand: Le »Parlamentair«, de Vienne, organe de tous les Slaves. — La »Rumänische Revue«, de Resicza (Hongrie).
En roumain: La »Tribuna«, de Hermannstadt (Transylvanie). — La »Gazeta transil vamei«1, de Kronstadt (Transylvanie). —
En tchèque: »Narodni listy», de Prague. — »Vy-chod«, de Prague. — »Naše Hlasy«, de Cesky Brod. — »Kromerižske No v in y«, de Kromefiž. — »Moravska Slovac«, de Uherské Hradiš. — Les »Selske Listy«, d'Olomouc. — Le »Našinec«, d' Olomouc. — Les »Hlasy z Hane«, de Prostèjov. — »Opavsk^ tydennik«, d'Opava. —
En slovaqiie : »Närodnie Noviny«, de Turč. sv. Martin.
En russe: »Novy Prolom«, de Léopol (Lvov); — Li stok, de Poroškovo (Hongrie).
En slovene: »Slovenski Narod«, à Ljubljana. — »Slovan«, à Ljubljana. — »Edinost«, à Trieste.
En croate: »Obzor«, à Zagreb. — »Hrvatska«, à Zagreb.
En serbe: »Srpski 1 ist«, à Zadar.— »Srbobran«, à Zagreb. — »Zastava«, à Novi Sad. — »Branik«, à Novi Sad.
La lecture de ces journaux est autrement intéressante et instructive que celle des feuilles de Vienne:— »Neue freie Presse«, »Tagblatt«, etc. — colquées sur les or-ganes de la presse berlinoise.«
Splošnih sočustev, katera so zavladala na Francoskem do Rusije, deležni so torej tudi ostali Slovani. In to je za nas velicega pomena.
Kraszewski Josip L, Pesnik i Svet, roman u dva dela, s poljskega preveo Rajko. Drugo izdanje. Srpska knjižara braće M. Popovića u Novome Sadu, 1887. Cena 80 kr.
Časopisov poljskih izhaja po vsem svetu 250, od teh 115 v Galiciji in v Avstriji, 79 v Kraljestvu in Rusiji, 45 na Poznanjskem in v Prusiji, 9 v Ameriki, 1 v Franciji in i v Švici. V Varšavi izhaja poljskih časopisov 69, v Lvovu 63, v Krakovu 27, v Poznanji 24, v Chicagi 6, v Tarnovu in Torunu po 4, v Bytoniji, Tešinu in Rzešnu po 3. po 2 v 10 mestih, po 1 v 25 mestih. Dnevnikov je 25. Dvakrat na teden in pogosteje jih izhaja 10, tednikov je 89, mesečnikov 43, po 2- ali 3krat na mesec izhaja 62 časopisov. Naposled 6 časopisov četrtletnih in dvomesečnikov in 15 časopisov izhajajočih v neoznačenih rokih.
Srbski listi. Letos izhajajo naslednji srbski listi, in sicer v Srbiji: »Učitelj«, »Mala Srbadija«, »Rodoljub«, »Srpče«, »Prosvjetni glasnik«, »Otačbina«, »Srpstvo«, »Branič«, »Težak«. »Hrišćanski vestnik«, »Beogradsk, dnevnik«, »Novi Beograd«. »Odjek«, »Nova ustavnost«, »Domaćica«, »Videlo«, »Zrak«, »Brka«, »Srpske novine«, »Novine beogradske opštine«, »Šabački glasnik«, »Crkveni vestnik«, »Trgovačka pisma«, »Velocipedske novine«' »Zlatibor«. —- V naši monarhiji: »Školski list«, »Neven«, »Golub«, »Ženski svet«, »Stražilovo«, »Javor«, »Istina«, . »Glas istine«, »Zastava«, »Branik«, »Naše doba«, »Srpski narod«, »Starmali«, »Glas naroda«, »Sadašnjost«, »Orao«, »Pančevac«, »Narodna volja«, »Bačvanin«, »Sremac«, »Srbobran«, »Srpski list«, »Draškov Raboš«, »Javnost«, »Srbinovi zapisnici«, »Gusle«, »Letopis Matice Srpske«, »Fruška Gora«, »Nemanja«. — V Bosni: »Bosanska Vila«, »Sarajevski list«, »Prosvjeta«, »Dabro-bosanski istočnik«. — V Črni Gori: »Glas Crnogorca«. — Ta delavnost na samem novinarskem polji srbskem molče govori marsikaj neprijateljem slovanskega dušnega gibanja!
3«4
SLOVAN.
Stev. 24.
V Ljubljani, dné 20. decembra 1887.
■
Denašnja številka je zadnja številka »Slovanova«.
Želela sva ohraniti Slovencem prvi redno ilustrovani list, a ni nama bilo mogoče. Prva tri leta delovala sva oba marljivo pri listu, morebiti celò na škodo stanovskim svojim dolžnostim. Delovala sva rada, ker sva se trudila za idejo, katera nama je bila in nama ostane vse življenje zvezda-vodnica. Poleg tega truda pa sva imela tudi denarnih žrtev, kajti slike so stale ogromnega denarja. Dasi se »Slovana* nikdar ni tiskalo izpod 900 izvodov, vender niso zadoščevali dohodki, da bi se bili pokrivali troški in do danes, ko prenehava izdajati list, naraslo nama je izgube 1952 goldinarjev. Večjih žrtev se od naju, katerima Rojenice niso sipale zlata v zibel, ne more zahtevati.
Jedno zavest pa imava: »Slovan« ni izhajal zastonj. Seme, katero je vsejal, kalilo bode in rodilo stoter sad. Tudi stalna vrednost je gotova štirim letnikom »Slova-novim«, katerim po obliki in vsebini ni jednakih v književnosti slovenski. Na to sva ponosna midva, ponosna pa moreta biti tudi oba gospoda urednika — prejšnji in sedanji — ker sta se z nama vred vestno trudila za list.
Sotrudnikom »Slovanovim«, ki so brezplačno ali i za neznatno nagrado pisali za list, izrekava najiskrenejšo zahvalo. Leposlovne sotrudnike prosiva, naj ne odlože peresa, temveč, ako še niso, stopijo v kolo sotrudnikov »Ljubljanskega Zvona« in tako dalje pomagajo bogatiti našo književnost s proizvodi svojega duhä ; ostali sotrud-niki pa naj se blago vole zbrati okoli novega lista »Slovanski Svet«.
Vsem, ki so spoznali, kako važen je Slovencem ilustrovan list in so naju podpirali z naročevanjem in s Širjenjem »Slovana« v krogu znancev svojih, bodi isto tako izrečena iskrena zahvala.
Naročniki, ki so plačali naročnino za naprej, dobivali bodo zanjo, dokler bode zadoščala, »Slovai\\i Svet«.
Ivan Hribar, dr. Ivan Tavčar.
Vabilo r\f\ naročbo.
Z novim letom začne izhajati v »Narodni Tiskarni« v Ljubljani nov list z naslovom
50 kr, in za četrt leta 75 kr. Za ljubljanske naročnike in dijake veljal bode vseletno 2 gld. 80 kr., poluletno i gld. 40 kr. in četrtletno 70 kr.
Oni naročniki, ki plačajo naročnino takoj za vse leto, prejmo, ako prilože še 5 kr. za poštnino, jedno ónih slik Ljubljane, katero je izdalo letos upravništvo » Slo vano vo«.
Naročnina pošiljaj se upravništvu, pisma pa uredništvu v Ljubljani.
Natančnejša naznanila izidejo kesneje po slovenskih
listih.
Lastništvo in uredništvo ..Slovanskega Sveta".
ri
Ivi
»,_
LISTNICA.
Ü
11
Slovanski Svet
Namen mu bode poučevati slovenski närod o vsem, kar se imenitnejšega vrši po širnem slovanstvu v prosvetnem in političnem oziru.
Izhajal bode 10. in 25. dné vsacega meseca na šestnajstih straneh velike osmerke in veljal bode za zunanje naročnike za vse leto 3 gld., za pol leta 1 gld.
Na račun naročnine za l888. leto so plačali gg. : Kr. 13., straž-mešter v C., gld. 1.20, J. B—č v Lj. gld. —.90, L. C—č, poštni uradnik na 1)., gld. 1.15, A. F. v K—h gld. 1.15, M. H—k v R. gld. —.50, M. H. v Rajhenbergu gld. —.70, Fr. J. v St. P. pri R. gld. —.10, Bralno društvo v Kozani gld. 1.25, M. K. v Velésalu gld. 5.—, J. K—č v B. gld. i.—, A. L—č na Rakeku gld. —.60, L. L—č v Postójini gip. 1.10, F. M-č, dijak v C, gld. 1.90, A. M. v Dreženci gld. 1.50, V. Marčič v Lj. gld. —.90, A. Mersel v Št. J. gld. —.25, K. Ν. v Z. na G. Št. gld. 2.30, R N —v v Gradci gld. 1.90, P. N. na Dunaji gld. I.—, dr. P. na Dunaji gld. —.65, Fr. P. v Braslovčah gld. 1.30, A. Pajk v G. gld. 1.25, Karol P., pravduik na D., gld. 2.40, J. P. v Rimu gld. —.50, Vladimir R. na D. gld. —.15, St. S—k v Celovci gld. —.40, G. U. v Rajhenbergu gld. —.50, M. V. v Sodražici gld. 1.15, J. V—š v C. gld. —.20, Fr. Z-c v Lj. gld. 1.15, A.Z. na Premu gld. —.50, Bralno društvo v Žužemberku gld. 1.25, A. Začek v P. na C. gld. 1.05. — Gosp. dr. J. Ngričić v B. : Prejšnjih letnikov nimamo več in jih navlic' povpraševanju ne moremo dobiti; prosimo^ torej, pošljite nam za letos ! — Gosp. J. Ščitar v T. : Pošljite nam še manjkajoča 2 gld. — da Vam moremo doposlati vse številke. — Gosp. J. S..1 v Buzetu: Za letos še je gld. 2.75 Zaželene številke v kratkem! — Gosp. J. Senčar v S.: Da bo račun poravnan, manjka gld. 1.15. — Gosp. Dragotin F. v Alboni: Zakaj ste nam vrnili slike, ko ste jih vender reklamirali?
Slavna redakce »Kromei'izskych Novin« : Letošni čisla 1 až 20 poslali jsme Vam. Pfedešljch tri ročniku nemirne vice na sklade.
Prijateljem in čestiteljem Fr. Levstikovim naznanjamo, da je rodoljubni naš knjigar g. Jan. Giontini dal napraviti slavnega pokojnika fotografijo, in sicer v kabinq&i obliki in v obični velikosti. Slika, prav fiho zvršena, kaže nam Levstika v najkrepkejši moški dobi in cena ji je v veliki obliki po 90 kr. in v mali po 40 kr. izvod.
Gosp. Fran Dežiuau, knjigovez na .sv. Petra cesti štev. 6 v Ljubljani oskrbel je tudi letos „Slovaiiu"
3s:ra,sn.e plsttni.ee
v različnih barvah ter jih prodaje po 1 gld. 10 kr., τ vezanjem 1 gld. 70 kr. Takisto se še pri njem dobivajo platnice za vse prejšnje letnike „Sloranove" po isti ceni. Priporoča se pa tudi čest. naročnikom za mnogobrojna naročila na močno in ceneno vezanje.
»SLOVAN« izhaja 5. in 20. dan vsakega meseca. Cena mu je za zunanje naročnike za vse leto 5 gld., za polu leta 2 gld. 50 kr. in za četrt leta I gld. 25 kr. ; za ljubljanske: za vse leto 4 gld. 60 kr., za polu leta 2 gld. 30 kr. in za četrt leta Z gld. 15 kr.; za dijake pa: 3 gld. 60 kr. — Posamične številke se prodajejo po 25 kr. — Naročnina, reklamacije in inserati naj se pošiljajo upravništvu, dopisi pa uredništvu na Kongresnem trgu štev. 7.  Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo in rokopisi ne vračajo.
Tisek »Narodne Tiskarne«. — Izdajatelja in lastnika: Ivan Hribar in dr. Ivan Taviar. — Urednik: dr. Ivan Tavčar.