IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 2/VII, Februar 2014, str. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 2/VII, Februar 2014, str. 2 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 2/VII, Februar 2014, str. 3 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 2/VII, Februar 2014, str. 4 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 2/VII, Februar 2014, str. 5 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 2/VII, Februar 2014, str. 6 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 2/VII, Februar 2014, str. 7 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 2/VII, Februar 2014, str. 8 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 2/VII, Februar 2014, str. 9 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 2/VII, Februar 2014, str. 10 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 2/VII, Februar 2014, str. 11 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 2/VII, Februar 2014, str. 12 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 2/VII, Februar 2014, str. 13 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 2/VII, Februar 2014, str. 14 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 2/VII, Februar 2014, str. 15 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 2/VII, Februar 2014, str. 16 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 2/VII, Februar 2014, str. 17 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 2/VII, Februar 2014, str. 18 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 2/VII, Februar 2014, str. 19 VABILO 9. IRDO MEDNARO-DNA KONFERENCA Zdravje - osebna in/ali družbena odgovornost? str. 4 15 tez za nicelno toleranco do korupcije Odgovori nosilcev politicnih funkcij str. 6 Ozelenjevanje šol - Globalna koalicija za trajnostne šole Sodeluje tudi Slovenija str. 9 Sanja Loncar Zdravilna moc zacimb str. 12 Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/VII MOZAIK IRDO Februar 2014 V prehranjevanje vnesimo vec zacimb MOZAIK IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovor-nosti je bil ustanovljen leta 2004 z name-nom raziskovati in pospeševati razvoj dru-žbene odgovornosti v Sloveniji in v svetu. Prizadeva si povezati vse kljucne akterje na podrocju razvoja družbene odgovornosti (podjetja, vlada, civilna družba…) ter izva-jati skupne aktivnosti in kampanje za osve-šcenost širše družbe o potrebnosti in po-menu družbene odgovornosti v Sloveniji. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in prilagajanju tujega znanja ter konceptov slovenskim razmeram in potre-bam, hkrati pa omogoca izmenjavo sloven-skega znanja in izkušenj s tujimi strokov-njaki, podjetji in organizacijami. Povabite v naše clanstvo tudi druge, ki bi želeli biti seznanjeni z informacijami o družbeni odgovornosti in prispevati k raz-voju le-te. Izdajatelj: IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26 2000 Maribor, Slovenija info@irdo.si // www.irdo.si Telefon: + 386 (0)31 344 883 Faks: + 386 (0)2 429 7104 Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.chance4change.eu Uredništvo Glavna urednica: Sabina Kojc Odgovorna urednika: Anita Hrast, ddr. Matjaž Mulej novice@irdo.si Naklada: elektronska oblika novic, posla-no na najmanj 200 naslovov V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževanja oko-lja) so novice v elektronski obliki. Za vsebi-no prispevkov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtorjev niso tudi nujno mnenja uredniš-tva. Besedila niso lektorirana in so v slo-venskem in angleškem jeziku. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem uredništva. Vsebine 04 AKTUALNO 12 INTERVJU: Sanja Loncar 14 DO v EU in po svetu 15 DOGODKI, KONFERENCE 17 SODELUJTE 19 RAZPISI IRDO PROSTOR ZA VAŠ OGLAS Ce ste podjetje, ki vam družbena odgovornost ni tuja in bi se želeli predstaviti clanom Inštituta IRDO in ostalim bral-cem revije IRDO Mozaik, nas kontaktirajte na info@irdo.si! Kako zdravi smo posamezniki in kako zdrava je naša družba? Vabljeni na konferenco, 6. in 7. marca 2014 v Mariboru! 9. IRDO mednarodna konferenca str. 4 Spoštovane clanice in clani! V boju proti korupciji str. 6 Odprimo 15 tez za nicelno toleranco do korupcije - partnerji predsta-vili odzive nosilcev politicnih funkcij Ozelenjevanje šol str. 9 Slovensko združenje za trajnostno gradnjo postalo ustanovni clan Globalne koalicije za trajnostne šole INTERVJU: Sanja Loncar str. 12 Zdravilna moc zacimb Inštitut za razvoj družbene odgovornosti – IRDO in Univerza v Mariboru v sodelovanju s partnerji 6. in 7. marca 2014 v Mariboru, v prostorih Univerze v Mariboru, Slomškov trg 15, organizirata že 9. IRDO mednarodno konferenco »Družbena odgovornost in izzivi casa 2014: Zdravje osebna in/ali družbena odgovornost?« Castni pokrovitelj konference je Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije, na njej pa bo s 37 prispevki sodelovalo 53 avtorjev iz enajstih držav. Pri družbeni odgovornosti ni poražencev, z njo pri-dobimo vsi. Podjetjem, posameznikom in organiza-cijam prinaša številne koristi: vecjo lojalnost zapo-slenih, vecjo motivacijo za delo, vec inoviranja, po-sledicno vecjo produktivnost, rast proizvodnje, manjšo fluktuacijo, absentizem. Horus nagrajenci in finalisti že pet let porocajo o povecanem ugledu podjetja v javnosti, izboljšanem sodelovanju s kupci in dobavitelji, lokalno skupnos-tjo… Veliko koristi prinaša družbena odgovornost tistim, ki se z njo ukvarjajo in jo živijo. Zato nas letos zanima, CIGAVA ODGOVORNOST JE ZDRAVJE – OSEBNA in/ali DRUŽBENA? Na konferenci pricakujemo najmanj 200 strokovnja-kov in podjetnikov ter raziskovalcev, prepricani pa smo, da jo boste z vašimi bogatimi izkušnjami v raz-pravi in delavnicah zagotovo obogatili tudi vi. Vlju-dno vas vabimo k razvijanju družbene odgovornosti, pomagajte nam oblikovati sklepe prihodnosti, ude-ležite se te konference in nanjo povabite tudi dru-ge. Ce cutite potrebo bo pridobitvi novih znanj, mreže-nju, izmenjavi pogledov s podjetniki, strokovnjaki in sklepanju novih poslovnih priložnosti, se nam pri-družite! Oglejte si program na www.irdo.si in se prijavite cim prej, saj je število udeležencev omejeno. Prija-ve zbiramo do 4. marca 2014. Clani inštituta IRDO se lahko konference udeležite brezplacno (s pred-hodno prijavo). Kako zdravi smo posamezniki in kako zdrava je naša družba? Hrana in zdravje, vplivi okolja na dednost, alternativne oblike zdravega življenja, zdravje mladine, zdravje na delovnem mestu, Partnerstvo za družbeno odgovornost Slovenije, clovekove pravice in podjetništvo, vse to in še vec na 9. IRDO mednarodni konferenci Družbena odgovornost in izzi-vi casa 2014: Zdravje -osebna in/ali družbena odgovornost? O KONFERENCI IRDO 2014 S konferenco ''Družbena odgovornost in izzivi casa'' že od leta 2006 tradicionalno letno naredimo pre-gled stanja na podrocju delovanja in razvoja družbe-ne odgovornosti, hkrati pa izpostavimo posamezno temo, ki je v danem casovnem obdobju najbolj ak-tualna. Glede takšne vsebine smo edini v Sloveniji, tudi za-to, ker povezujemo teorijo s stroko, znanstveno plat s prakticnimi prikazi uporabe, ter zato, ker povezu-jemo stroke interdisciplinarno z namenom cim bolj celovito pristopati k reševanju problemov sodobne družbe in cloveka v njej. Sklopi konference . Fizicno, mentalno in socialno zdravje kot kom-ponenta osebne in/ali družbene odgovornosti. . Zdravje in dobro pocutje na delovnem mestu - ravnotežje med delovnim in prostim casom . Clovekove pravice in podjetništvo . Mednarodna, evropska, nacionalna in lokalna merila, ki podpirajo družbeno odgovornost v zakonodaji in politikah na podrocju zdravja Namen konference 2014 1. Izmenjava podjetniških, znanstvenih in strokov-nih pogledov, izkušenj, teorije in prakse na temo vrednot, kulture, etike in norm (VKEN), izraženih kot družbena odgovornost (DO) na podrocju zdravja (kot osebno (fizicno, mentalno, custveno…), družbe-no, naravno… zdravje); 2. izpostaviti prednosti in slabosti sedanje prakse promoviranja in implementacije družbene odgovor- nosti v povezavi z zdravjem med razlicnimi deležniki (zaposleni, ucitelji, mediji, podjetja, vlade, nevladne organizacije, itd.); 3. promocija dobrih praks z namenom prikazati možnosti in rezultate družbene odgovornosti na podrocju zdravja v Sloveniji in v številnih drugih dr-žavah Evrope in izven; 4. prispevek znanstvenih in strokovnih spoznanj za dopolnitev zasnove Nacionalne strategije razvoja družbene odgovornosti; ukrepov, ki podpirajo dru-žbeno odgovornost na podrocju zdravja; 5. obvešcanje širše družbe o prednostih izvajanj družbene odgovornosti na podrocju zdravja posa-meznika in sistemov. Ob konferenci bo potekal Bazar zdravja Kot spremljevalni program se bodo v preddverju glavne konferencne dvorane predstavili ponudniki izdelkov in storitev s podrocja zdravja, dobrega po-cutja, zdravega nacina življenja… KAJ LAHKO PREDSTAVITE? Vaše izdelke, storitve s podrocja zdravja. Izdelki: knjige, revije, zelišca, sadje, napitki, zdrava prehra-na vseh vrst... Storitve: masaže, svetovanje o zdravem nacinu živ-ljenja, razlicne oblike zdravljenja, sprošcanja, ekolo-ško kmetovanje ipd.. Vljudno vabljeni! Odprimo 15 tez za nicelno toleranco do korupcije Partnerji civilnega partnerstva Odprimo 15 tez za nicelno toleranco, v katerem sodeluje tudi Inšti-tut IRDO, so 4. februarja 2014 predstavili analize odgovorov nosilcev politicnih funkcij na poziv, da z jasnimi opredelitvami do 15 tez Komisije za preprecevanje korupcije javnosti predstavijo vse de-javnosti in nacrte, s katerimi se že in se bodo v prihodnosti spopadali s korupcijo v Sloveniji. Civilno partnerstvo Odprimo 15 tez je nosilcem poli-ticnih funkcij poslalo odprto pismo, s katerim so želel spodbuditi razpravo o sistemski korupciji v Slo-veniji, predvsem pa zagotoviti, da bo boj s korupcijo imel konkretne cilje in casovne okvirje. Vid Doria, generalni sekretar, Transparency Interna-tional Slovenia, je za novinarje pripravil analizo od-govorov nosilcev politicnih funkcij z opredelitvami do 15 tez KPK: »Pismo smo pošiljali na 24 naslovov odlocevalcev slovenske politike – do dolocenega roka, 31. januarja 2014 smo dobili 13 odgovorov (nekatere z manjšo zamudo). Od tega nam je odgo-vorilo 6 ministrstev, 3 politicne stranke, predsednik Državnega zbora, predsednik Državnega sveta ter predsednica vlade ter predsednik Republike Slove-nije. Ugotavljamo, da so si med seboj odgovori vse-binsko in kvalitativno zelo razlicni – vecina odgovo-rov je podana na nacelni ravni in je izražena splošna podpora Civilni iniciativi in našemu boju proti ko-rupciji.« Civilno partnerstvo sestavlja 14 civilnih organizacij, ki so: AmCham Slovenija, Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS), Društvo Gibanje za trajnostni razvoj Slove-nije, Društvo Integriteta – Transparency Internatio-nal Slovenia, Ekvilib Inštitut, Iniciativa ETHOS, Slo-vensko društvo Združenih narodov za trajnostni raz-vo, Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Mreža za družbeno odgovornost Slovenije, Slovensko druš-tvo za odnose z javnostmi, Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Zavod Ypsilon, Zdru-ženje Manager, Združenje nadzornikov Slovenije ter Združenje slovenskih ustanov (ZSU), ki imajo vec kot 10.000 clanov. Iniciativa je združila stališce, da je za ucinkovito odpravo korupcije potrebno partnerstvo med nosilci politicnih funkcij, državnimi organi in civilno družbo. Glavni cilj je redno spremljanje aktiv-nosti državnih organov pri oblikovanju in sprejema-nju protikorupcijskih ukrepov. Odzive odlocevalcev slovenske politike lahko spremljate na spletni strani partnerstvo15.org. Preberite pismo… Predlogi Komisije za preprecevanje korupcije za soocenje s sistemsko korupcijo 1. Ustanovitev javne in transparentne preiskave TEŠ 2. Ustanovitev javne in transparentne preiskave bancne luknje 3. Sprejem novele Zakona o dostopu informacij jav-nega znacaja, ki bo omogocil razkritje odvetni-ških, svetovalnih (vkljucno s svetovanjem s po-drocja »komunikacije«), sponzorskih in dona-torskih pogodb, ki jih sklepajo podjetja v posre-dni in neposredni lasti države in obcin v aplikaciji Supervizor in s tem razkritje in posledicno pre-ventivno omejevanje – po mnogih raziskavah in ugotovitvah – enega najbolj škodljivih in razširje-nih nacinov lobisticno-politicno-medijsko-klientelisticnega »rentništva« v tranzicijski Slove-niji. 4. Centralizacija in informatizacija (ter s tem trans- parentnost) javnega narocanja v javnem zdrav-stvu 5. Hiter sprejem novega Zakona o slovenskem dr-žavnem holdingu (ZSDH-1), ki bo vkljuceval rigo-rozne ukrepe za transparentnost imenovanja in odlocanja nadzornikov ter uprav v podjetjih v posredni ali neposredni vecinski lasti države, za-hteval vnaprejšnje in pisno razkritje potencialne-ga ali obstojecega nasprotja interesov in predpi-sal ustrezne sankcije za kršitve s podrocja izogi-banja nasprotju interesov in osebnega ali poslov-nega klientelizma. 6. Ustanovitev inšpekcije za podrocje javnih narocil z ustrezno kadrovsko strukturo in možnostjo iz-rekanja ucinkovitih sankcij za kršitelje na državni in lokalni ravni 7. Sprejem eticnega kodeksa za poslance državnega zbora 8. Sprejem kodeksa etike za funkcionarje vlade in ministrstev po vzoru dobrih praks nekaterih tu-jih držav, ki bo vseboval tudi standarde o omeji-tvah poslovanja s podjetji na podrocju državnih pomoci, subvencij ipd., ter glede kupovanja del-nic državnih podjetij 9. Sprememba poslovnika Vlade RS in Državnega zbora RS, s katero se bo okrepila transparent-nost sprejemanja zakonskih in podzakonskih predpisov, in sicer na nacin, da bo vsak predlog predpisa obvezno vseboval tudi podatke o tem, ali je pri pripravi dolocenega predpisa sodeloval zunanji svetovalec (to je t. i. »zakonodajna sled«). 10. Ureditev in javna dostopnost ter transparent-nost evidence Sklada kmetijskih zemljišc in goz-dov ter sprememb namembnosti zemljišc 11. Sprejem zakonodaje, ki bo v dolocenih primerih omogocala odpoklic župana 12. Sprejem zakonodaje, ki bo na podlagi sodne po-trditve zlorabe položaja ali kršitve protikorupcij-ske zakonodaje ob zagotovljenem sodnem var-stvu predvidevala sodno izvršljiv odpoklic posa-meznika z javne funkcije in prepoved opravlja-nja javne funkcije za dolocen cas. 13. Sprejem sistemskega zakona, ki bo stanovske organizacije, ki jim zakon daje javno pooblastilo (na primer Odvetniška, Zdravniška, Notarska zbornica, cenilci …), zavezal k vzpostavitvi ucin-kovite samoregulacije, preglednega, predvsem pa javno dostopnega (prek spleta) sistema za spremljanje delovanja njihovih internih castnih/eticnih/disciplinskih razsodišc ter izrecenih sankcij. 14. Zacetek konkretne razprave za sistemsko reor-ganizacijo delovanja inšpekcijskih služb 15. Sprejem novele Zakona o integriteti in preprece-vanju korupcije po naslednjih izhodišcih: a) odprava subsidiarnosti tega zakona, s cimer bo dejansko dobil naravo sistemskega predpisa; b) krepitev (z ustreznimi pooblastili in možnostjo izrekanja sankcij) tistih nadzornih pristojnosti KPK, ki jih ne izvajajo drugi organi in se ne prekrivajo na primer z organi odkrivanja in pregona, predvsem na podrocju nadzora nad premoženjskim stanjem funkcionarjev in korupcijsko izpostavljenih kategorij javnih uslužbencev, nasprotjem interesov (s pou-darkom na klientelizemu in nepotizmu), na podro-cju omejitev poslovanja, nezdružljivosti funkcij, nad-zora nad sprejemanjem daril (ki ga je treba poenoti-ti za vse zaposlene v javnem sektorju), na podrocju omejevanja nejavnih lobisticnih vplivov na spreje-manje kadrovskih, normativnih in financnih odloci-tev nosilcev oblasti ipd. c) vzpostavitev zakonskega okvira za izvajanje pre-ventivnih sistemskih in tematskih nadzorov komisije v subjektih javnega sektorja z namenom svetovanja, krepitve integritete in identifikacije ter odpravljanja sistemskih korupcijskih tveganj; c) vzpostavitev Sveta Komisije (imenovanega s stra-ni Državnega zbora z dvotretjinsko vecino) kot ne-odvisnega organa nadzora nad delom KPK z vidika integritete, objektivnosti in ucinkovitosti njenega delovanja. Preberite odzive 1. Predsednik DZ – Janko Veber 2. SLS 3. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in tehnolo-gijo – minister Jernej Pikalo 4. Socialni demokrati – dr. Igor Lukšic 5. Državni svet 6. Ministrstvo za kulturo – minister Uroš Grilc 7. Kabinet predsednika Vlade RS 8. Ministrstvo za notranje zadeve 9. Predsednik RS 10. Poslanska skupina NSi 11. MDDSZ – ministrica Anja Kopac Mrak 12. Ministrstvo za finance 13. MGRT Za vec korporativne integritete Smernice korporativne integritete odslej na voljo vsem korporacijam, ki delujejo ali bi želele delovati in poslovati eticno, pošteno in zakonito. Štiri partnerske organizacije so se z namenom, da vrednote in prakse zakonitega, poštenega in eticne-ga poslovanja postavijo v ospredje, odlocile, da gospodarskim družbam ponudijo Smernice korpora-tivne integritete. Smernice so se pripravljale od junija lanskega leta, zanje pa so zaslužne Ekonomska fakulteta v Ljublja-ni, Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje Ma-nager in Združenje nadzornikov Slovenije, ki so jih javnosti predstavile 10. februarja. »Ponosna sem, da smo na Ekonomski fakulteti pre-vzeli koordinatorstvo projekta priprave Slovenskih smernic korporativne integritete. Zavedam se vloge vseh partnerjev, ki so sodelovali pri pripravi usmeri-tev in koncnega dokumenta, vendar pa menim, da je dolgorocno pri tem odgovornost naše fakultete posebej poudarjena. Naše poslanstvo je, da kot osrednja izobraževalna inštitucija na podrocju eko-nomije in poslovnih ved usposabljanje najboljše ka-dre za delo v domacem in globalnem poslovnem in širšem družbenem okolju. Prvine družbeno odgo-vornega in trajnostnega poslovanja so zato neizo-gibni sestavni del izobraževalnega procesa, v kate-rega v vseh delih vpenjamo tudi elemente eticnega poslovanja in eticnega ravnanja nasploh. Posebej pa želim poudariti, da etika ni nekaj, o cemer je dovolj pisati in razpravljati, ampak je nekaj, kar je treba dnevno živeti. A ce je primanjkuje, in sedaj je temu tako, je treba nanjo tudi opozarjati,« je v nagovoru ob predstavitvi smernic poudarila dekanja Ekonom-ske fakultete, prof. dr. Metka Tekavcic. Gospodarskim družbam služijo kot usmeritve za sistematicno uveljavljanje teh vrednot in jim s prilo-ženimi primeri najboljših praks, vzorci dokumentov in primeri nacinov uveljavljanja pomagajo pri sistemskem uveljavljanju nacel korporativne integri-tete v njihovo poslovanje. »Dogodki, ki so privedli do zadnje gospodarske kri-ze, so razgalili velike razlike v nacinu poslovanja med gospodarskimi družbami. Medtem, ko so se vodstva nekaterih gospodarskih družb ukvarjala s tem, kako na goljufiv nacin cim lažje priti do lastniš-tva podjetij in njihovih dobickov ter jih pretociti v svoje žepe, so drugi menedžerji in nadzorniki skrbeli za to, da so se pri poslovanju njihovih družb uveljav-ljali ne samo prisilni predpisi, ampak tudi eticna na-cela. Skrb za zakonito in eticno poslovanje tako v razmerju do svojih zaposlenih, do svojih poslovnih partnerjev in do okolja, v katerem gospodarijo, ki se ga je v teoriji prijel izraz »korporativna integriteta«, je postala del njihove poslovne strategije. Zaradi tega so njihove družbe beležile boljše poslovne re-zultate, vecjo ucinkovitost in inovativnost zaposle-nih, bolj kooperativne partnerje in manj vmešava-nja prisilnega aparata države,« so zapisali na porta-lu Slovenske korporativne integritete. K smernicam, ki jih najdete na portalu Slovenske korporativne integritete, se lahko zavežejo tiste družbe, ki bodo želele odgovorno poslovati in s tem vstopiti v krog najboljših. Smernice upoštevajo ob-stojece kljucne kodekse ravnanja, slovenske in med-narodne predpise ter dokumente s podrocja korpo-rativne integritete, predvsem pa se zgledujejo po Smernicah OECD dobre prakse o notranjih kontro-lah, etiki in skladnosti ter OECD nacelih korporativ-nega upravljanja. Vir: http://www.korporativna-integriteta.si Korporativna integriteta Slovensko združenje za trajnostno gradnjo je v de-cembru 2013 ponosno objavilo vest, da se je kot ustanovni clan pridružilo Globalni koaliciji za traj-nostne šole (Global Coalition for Green Schools), katere cilj je s skupno akcijo preoblikovati šole in druge izobraževalne skupnosti, da temeljito spreme-nijo nacin, kako ucenci in študenti spoznavajo ter se ucijo o svetu okrog njih. Globalno koalicijo za trajnostne šole sestavlja 29 ustanovnih partnerjev, ki deli skupno vizijo trajnost-nih šol za vse generacije. Trenutno so to partnerji GBC-ji Argentine, Avstralije, Botswane, Brazilije, Ka-nade, Cila, Kitajske, Kolumbije, Hrvaške, Egipta, Ga-ne, Hong Konga, Indije, Izraela, Italije, Jordana, Ke-nije, Mavriciusa, Namibije, Peruja, Katarja, Romuni-je, Singapura, Slovenje, Turcije, Združenih arabski-emiratov in ZDA, kot tudi Sustentabilidad para Méxi-co (SUMe) in Global Communities. Vsak izmed 29 ustanovnih clanov se je obvezal, da v svoji državi vzpostavi in vodi nacionalno mrežo za trajnostne šole. Cilj gibanja je promovirati skupno, globalno vizijo trajnostnih šol. Clani Globalne koali-cije bodo delili in izmenjevali dobre prakse, vire in prakticne izkušnje, zagotavljali orodja in infrastruk-turo za rastoco mrežo ter predstavljali programe, pobude in kampanje, ki jih bo moc povzemati po vsem svetu. Robert Smodiš, predsednik Slovenskega združenja za trajnostno gradnjo, je ta pomemben dosežek pospre-mil z besedami: »V Slovenskem združenju za trajnost-no gradnjo se zavedamo, da je najvecja zapušcina vsake generacije znanje, ki ga le-ta prenaša na bodo-ce rodove. Znanja o trajnostni gradnji, o zdravem bi-valnem okolju in o varovanju virov našega planeta, ki so tisocletja omogocala razvoj cloveškega rodu, daje-jo mladim upanje, predvsem pa jih postavljajo pred nove izzive, preko katerih bodo postali prav oni stebri nadaljnjega razvoja družbe.« »Kot clani Globalne koalicije za trajnostne šole se združujemo v skupna prizadevanja za zdrave, varne ter z viri varcne šole, ki bodo izobraževala rojene »trajnostnike«, je povzela Rachel Gutter, direktori-ca Centra za trajnostne šole. »Kar nas pa najbolj navdušuje ter spodbuja, pa je spoznanje, koliko se lahko drug od drugega naucimo. Naši pristopi k »ozelenjevanju« šol se morda zdijo zelo razlicni, a naša skupna želja je, da damo svojim otrokom vse možnosti da uspejo.« Koalicija je prepoznala tri stebre, ki dolocajo traj-nostno šolo: minimiziranje okoljskih vplivov, opti-miziranje cloveškega zdravja in delovanja ter krepi-tev generacij okoljsko ozavešcenih ucencev oz. štu-dentov. Slovensko združenje za trajnostno gradnjo je v tem okviru tudi že izvedlo prvo akcijo, s katero si ustvar-ja temelj za nadaljnje komuniciranje s šolami, kon-kretno v prvih korakih z osnovnimi šolami. Ob fi-nancni podpori iz virov malih donacij ameriške am-basade v Ljubljani je izdalo prirocnik »Vodnik za trajnostne šole«, v katerem na barvit in priljuden, z obilo privlacnih ilustracij popestren nacin predstav-lja slovenskim šolarjem in njihovim pedagogom temeljne postavke trajnostnih šol. V svojih nadalj-njih akcijah v letu 2014 se bodo s to publikacijo obrnili na šolske ustanove in skušali pri njih spod-buditi interes, da se s svojimi šolskimi vsebinami in delovanji vkljucijo v gibanje. Ozelenjevanje šol Slovensko združenje za trajnostno gradnjo postalo ustanovni clan Global-ne koalicije za trajnostne šole Jasna Triller: »Ni dovolj, da se le zaveda-mo pomena varovanja narave, pomemb-no je, da dejansko to tudi izvajamo.« Podjetje IDentiks na trgu ponuja tudi bio/eko linijo izdelkov Direktorica podjetja IDentiks kartic-ni sistemi, Jasna Triller, je v branži »karticnega poslovanja« prisotna že vec kot 15 let, leta 2005 pa se je odlocila, da stopi na samostojno podjetniško pot. Na tem podrocju je namrec videla ogromno potenciala, tako s stališca vpeljevanja novih linij izdelkov na slovenski trg, kot tudi s podrocja razvoja novih storitev. Da-nes je ponosna, da je podjetje po skoraj desetih letih delovanja razvi-lo dve izjemni blagovni znamki, v svojo ponudbo pa so vnesli tudi bio/eko linijo produktov, narejenih iz na-ravnih, razgradljivih in okolju prijaz-nih materialov. Med njihovimi kupci so predvsem velika in mala podje-tja, javni zavodi ter ustanove, pre-težno s slovenskega trga. Približno 10 % proizvodov izvažajo tudi na tu-je trge. Kakšne storitve in izdelke ponujate? Lojalnostne, clanske, službene in druge vrste PVC kartic ter ovratni trakovi ostajajo naši vodilni pro-dukti. Zadnje leto smo dodatne sile usmerili tudi v nekaj novih nišnih produktov kot so hologrami, uni-katni USB kljucki, bio in eko izdelki ter bogat darilni program, med katerimi je pravi hit zunanja preno-sna rezervna baterija Power bank, ki je namenjena pametnim telefonom, fotoaparatom in drugim na-pravam z USB prikljuckom. Ponosna sem, da je naše podjetje v svojem skoraj 10-letnem delovanju razvilo dve izjemni blagovni znamki: celovit Program zvestobe CLIP (Customer Loyalty Integration Process) in program IDE.Konferenca, ki združuje sistem za registracijo, akreditiranje in sledljivost udeležencev preko rocnih terminalov ali gsm telefonov, oboje kot podpora karticnemu poslovanju ter HW & SW rešitve za re-gistracijo delovnega casa in prehoda. Dolgoletna prisotnost na trgu in rast poslovanja sta dokaz, da delamo dobro in se razvijamo v pravo smer. Kakšen je trend povpraševanja po vaših izdelkih, storitvah? Še vedno je najvec zanimanja in posledicno narocil za PVC kartice, sledijo USB kljucki, ovratni trakovi ter ostali darilni program. Podjetja se vse bolj zavedajo, kako pomembno je poznati svoje potrošnike, zato je v porastu tudi zani-manje za Program zvestobe – CLIP. Z zavedanjem o pomembnosti cim vecje optimizacije delovnega ca-sa in obracuna delovnih ur, pa smo veseli, da podje-tja povprašujejo tudi po sistemu za registracijo de-lovnega casa. Koliko podjetja povprašujejo po eko izdelkih? Ljudje postajajo vse bolj osvešceni o pomembnosti zašcite in ohranjanja okolja. Tudi mi vlagamo na tem podrocju veliko truda in trg bogatimo z bio/eko linijo produktov. Gre za produkte iz naravnih, raz-gradljivih in okolju prijaznih materialov (BIO kartice iz derivatov koruze, ovratni trakovi narejeni iz 100 % bambusovih naravnih vlaken …). Po našem mne-nju je to podrocje, ki ima še veliko manevrskega po-drocja. Ni dovolj, da se le zavedamo pomena varo-vanja narave, pomembno je, da dejansko to tudi izvajamo. Zakaj je pomembno, da ima podjetje dodelane identifikacijske sisteme (kartice zvestobe, clanske izkaznice idr.)? Izjemno pomembno je, da podjetja poznajo svoje stranke, sledijo njihovim željam in potrebam ter se jim ustrezno prilagajajo. Kljuc do uspeha je torej vkljucevanje strank že v fazi oblikovanja poslovnih in razvojnih strategij. Karticni sistemi, tu imam v mislih predvsem kartice s crtno kodo, cipom, mag-netno stezo, ter napredne mobilne aplikacije, vse to omogocajo in so v današnji, tržno naravnani družbi, še posebej v teh težkih gospodarskih razmerah, ne-pogrešljivi. Na naši 8. IRDO mednarodni konferenci leta 2013 ste udeležence ocarali s priponkami. Izredno veseli smo, da nas boste podprli tudi letos. Zakaj se odlo-cate za sponzorstva, dobrodelnost? Za podporo dobrih projektov se odlocamo iz dveh razlogov, eden je prav gotovo družbena odgovor-nost, drugo pa širjenje prepoznavnosti med poslov-no in tudi drugo javnostjo. Kako v vašem podjetju živite družbeno odgovor-nost? Boste kandidirali za nagrado Horus 2014, postali clani IRDO Inštituta? V IDentiksu dajemo velik poudarek na izobraževanje in informiranje zaposlenih, zato se udeležujemo se-minarjev, delavnic in konferenc, tako doma kot tudi v tujini. Zavedamo se, da so odnosi v ekipi temelj za dobro delo in to vestno negujemo. Veckrat smo se pod strokovnim vodstvom udeležili tudi odlicnih team building programov. Ekipa se iz leta v leto širi in z novim letom smo se preselili tudi v nove poslovne prostore, kar zaposle-nim omogoca še boljše motivacijsko okolje. Na splo-šno lahko povem, da je klima v podjetju odlicna, sprošcena. Skrbimo pa tudi za okolje – trenutno imamo z glo-balnim podjetjem HID akcijo, v kateri recikliramo stare karticne tiskalnike. Cez leto pa tudi skrbimo za recikliranje papirja, kartuš tiskalnikov, id kartic idr. Naša družbena odgovornost se kaže tudi v naši po-nudbi, ki vkljucuje BIO linijo proizvodov. Gre za pro-dukte iz naravnih, razgradljivih in okolju prijaznih materialov. Ne pozabljamo na dobrodelnost, zato smo v prete-klosti že izdelali pasovcke in ovratne trakove z var-nostnimi zaponkami za prvošolcke. Izjemno po-membna se nam zdi tudi podpora mladih, ambicioz-nih dijakov in študentov, ki se trudijo, da bi v svo-jem okolju naredili nekaj dobrega. S sponzoriranjem akreditacij smo podprli Fanfaro, TEDx, Študentsko areno in druge izjemne projekte, ki jih ustvarjajo še bolj izjemni mladi. Seveda so naše želje, da posta-nemo clani IRDO Inštituta. A. H. Direktorica podjetja Identiks karticni sistemi, Jasna Triller, foto: osebni arhiv Ste kot raziskovalka in strokovnjakinja na tem po-drocju v zadnjih desetih letih opazili premike v za-vedanju ljudi in uporabi naravnih zelišc namesto farmacevtskih produktov? Kaj mislite, je vzrok? Zahodnjaki zaužijemo v povprecju manj kot gram zacimb na dan. V drugih kulturah, posebej na vzho-du, pa zaužijejo povprecno 10 gramov na dan. Da-nes je veliko slabše kot prej, ker danes veliko hrane ljudje zaužijejo v predelani obliki. To kar cutijo naše brboncice so po navadi umetne arome, ki jih prido-bivajo v vecini primerov iz nafte. V casih, ko se je še kuhalo pa so zacimbe bile pristne. Kdaj in zakaj ste se vi zaceli posvecati moci in vpli-vu zacimb na clovekovo zdravje? Moc zacimb smo v našem projektu odkrili slucajno. Ob pripravki knjige Vojna ali mir z bakterijami sem se prvic srecala z znanstvenimi dokazi o moceh na-ravnih antibiotikov. Med njimi pa je bilo veliko za-cimb. Najbolj me je presenetilo to, da so pri marsi-kateri težavi zacimbe bile enakovredne sinteznim zdravilom. Še bolj me je presenetilo, da o tem da-nes tako malo vemo. Oziroma, bolj natancno bi mo- rala povedati, da pri nas o tem tako malo vemo. Dve tretjini prebivalcev tega planeta še vedno upo-rablja zacimbe kot zdravilo prve izbire. Le na zaho-du so interesi kapitala uspeli zabrisati naš kolektiv-ni spomin na njihove moci. In tako se nam je odpr-lo še tisoc novih vprašanj, ki so peljala do novih knjig Šcepca rešitve in Šcepca vedenja. Kako in kje jih uporabljate vi? Vsakodnevno, ob nastanku bolezni? Katere zacimbe uporabljate vsakodnevno in katere obcasno? Verjetno bi v eno kosilo težko stresla 10 gramov zacimb po osebi. Ko pa sem dojela, da so domala lahko del vsega, kar zaužijem, je to postalo zelo preprosto. Nekaj gramov jih zagotovo zaužijem v obliki caja. Bazilika ali majaron sta moja priljublje-na cajcka za crkljanje. Ce me zebe, potem v caje, kakav ali kakšno drugo pijaco dodam še ingver, ci-met in kardamom. Zacimbe se odlicno priležejo tudi marmeladam in ob tem preprecijo hitri dvig sladkorja. Zato, ko od-prem marmelado, pogosto v njo nekaj dodam – jagode so odlicne z vanilijo, slive z ingverjem, jabol- ka s cimetom, maline z meliso. Na enak nacin lahko aromatiziramo med in druge sladke namaze. Mož pa ima zelo rad spice-coffee – zacinjeno kavo. Kar-damom, ingver in en klincek kave ne bodo naredili le bolj okusne, hkrati bo tudi telesu veliko bolj pri-jetna. Kakšna je sploh razlika med zelišcem in zacimbo? Vse zacimbe so zdravilne rastline, niso pa vse zdra-vilne rastline zacimbe. Zacimbe so torej ena ožja skupina zdravilnih rastlin oz. zelišc. Osebno jim re-cem to so de-lux zelišca. Locijo se po tem, da zacim-be delujejo predvsem s svojim vonjem in aromo. Torej, njihova moc je v veliki meri v etericnem olju. Pri drugih zelišcih ni nujno tako. Kako si lahko najlažje pripravimo zelišcni vrticek, tudi na primer v mestnem stanovanju? Ali je goje-nje zelišc zahtevno? Zacimbe so obenem najbolj nezahtevne rastline. Praviloma vse odlicno shajajo tudi na revni zemlji, brez zalivanja in brez gnojenja. Zato jih je lažje gojiti kot zelenjavo. Ali lahko našim bralcem zaupate, katerih zelišc se naj poslužujejo namesto tablete za glavobol, zobo-bol, pri prebavnih težavah, cišcenju ledvic oziroma telesa? Katere so tiste zacimbe, ki jih mora imeti vsaka kuhinja? Glavoboli in prebavne težave imajo vec razlicnih vzrokov, zato je tudi zacimb, ki pomagajo, vec in smo jih natancno opisale v knjigi Šcepec vedenja. Ko gre za zobobole, ga ni cez klincke. So mocni anal-getik, anestetik in antioksidant, zato naredijo vec kot bi tableta – vnetje lahko ustavijo. Ce klinckov nimamo, lahko žvecimo tudi liste pehtrana – prese-neceni boste, kako pekoci so. Zakaj se ukvarjate z zdravo prehrano, zdravim živ-ljenjem? Zakaj je to za sodobnega cloveka nujno? V življenju sem se dovolj ukvarjala z nesmiselnimi vsebinami, ki niso služili cloveku in naravi in me je to izucilo. Zadnjih 20 let se zavedam, da bom vse, kar danes delam, placala z dnevom svojega življe-nja. Zato si vsak vecer zastavim vprašanje “Ali je bilo vredno dati dan življenja za to, kar sem danes poce-la”. In odgovor je v vecini primerov DA. Lepo je za-spati s takšnim obcutkom. Že vec let izdajate novice o zdravem nacinu življe-nja (Skupaj za zdravje cloveka in narave). Kako vam to uspeva in kaj si želite v prihodnje? Nikoli se ne ukvarjam z vprašanjem, kako mi to uspeva. Preprosto, ce zacutim, da je nekaj potrebno narediti, vse svoje moci vložim v to in ne zgubljam moci za premišljevanje o morebitnih ovirah. Kot po-ve naziv našega projekta, mene zanima kaj lahko storimo ZA (in ne proti) in ob tem se zavedam da SKUPAJ lahko vedno naredimo vec, kot vsak zase. To je osnovno gonilo našega projekta. Kdor išce ovi-re jih bo vedno našel dovolj. Kdor išce rešitve, jih tudi najde. Vcasih se res presenetim, kako nam uspeva že 8 let vzdrževati brezplacni mesecnik, ki ima naklado 38.000 izvodov, kako naše knjige dosežejo naklade od 10 ali 20.000 izvodov in kako nam uspe organizi-rati in izvesti skoraj 50 dogodkov na leto. Mogoce je to dokaz, kako veliko energije bi imel vsak izmed nas, ce bi jo usmeril v tisto, kar ga veseli. S.K. Sanja Loncar: Zdravilna moc zacimb O ''cudežnem'' delovanju rastlin ozi-roma zacimb prejmemo veliko in-formacij, pa vendar, koliko ljudi se poslužuje teh odlicnih lastnosti za-cimb? Ce bi se vrnili nekaj desetle-tij nazaj, bi bil ta odstotek zagotovo višji, saj se naše babice še zelo do-bro spomnijo, katera rastlina je primerna za doloceno bolezen. S Sanjo Loncar, ki je med drugim tudi soavtorica knjige Šcepec reši-tve: zamolcane zdravilne moci za-cimb, smo se pogovarjali o tem, katere zacimbe uporabljati, s kak-šnim namenom in kako. Sanja Loncar, fotografija: osebni arhiv Foto: artur84, www.freedigitalphotos.net DO v EU in po svetu Mesta jutrišnjega dne 18. februarja je komisar za regionalno in urbano politiko, Johannes Hahn, organiziral konferenco Mesta jutrišnjega dne, kot forum in razpravo o tem, kako lahko EU bolje pristopi k urbani politi-ki. Forum je izpostavil premik k sodelovanju EU s podjetji in mestnimi oblastmi z namenom vzpo-stavljanja partnerstev in dolgorocnih rešitev za težave, s katerimi se srecujejo mesta in njihovi prebivalci. Dogodek je služil tudi za ozavešcanje o Evrop-skem partnerstvu za inovacije na podrocju Pa-metnih mest med mesti in interesnimi skupina-mi. Vec informacij. Forum socialnih Inovacij 14. marca 2014 bo v Kulturnem centru REX v Be-ogradu potekal prvi regionalni Forum socialnih inovacij. Fokus foruma bo razvoj socialnega pod-jetništva v regiji. Skupaj z mednarodnimi in do-macimi strokovnjaki bodo poskušali odgovoriti na vprašanja, kako v regiji ustvariti okolje, pri-merno za razvoj socialnega podjetništva, kako konkurencna so socialna podjetja na prostem trgu ter kakšna je vloga podjetniškega sektorja pri razvoju socialnega podjetništva. Forum organizira Smart Kolektiv, clan CSR Euro-pe, in Koalicija za razvoj socialnega podjetništva. Vec informacij in prijave na forum: offi-ce@smartkolektiv.org. TrojkaWatch –nova državljanska iniciativa Konec januarja je zacela uradno delovati Troj-kaWatch, nova državljanska iniciativa, katere cilj je nadzirati politike Trojke. V glasilu TrojkaWatch bodo opisane aktivnosti Trojke, razmere v državah, ki so jih ukrepi Trojke prizadeli, hkrati pa bo predstavljala njeno opozi-cijo in upor proti njej. TrojkaWatch bo izhajala enkrat mesecno v devetih jezikih, tudi slovenšci-ni. Glasilo soustvarja raznolika skupina ljudi iz celotne Evrope, ki delujejo v razlicnih nevladnih organizacijah in družbenih gibanjih. Z glasilom želijo pomagati pri povezovanju upora proti Trojki v razlicnih evropskih državah in aktiv-nim državljanom zagotoviti dostop do pomemb-nih novic. Strasbourška deklaracija –Evro-pa potrebuje vec socialnih podje-tij! 16. in 17. januarja 2014 se je v Strasbourgu zbra-lo dva tisoc socialnih podjetnikov in podpornikov socialnega podjetništva, ki so predstavljali soci-alno ekonomijo v vsej njeni raznolikosti. Potrdili so stališce, da morajo imeti socialna podjetja vecjo vlogo v prihodnosti Evrope, ter zbrali nove zamisli in predloge za ukrepe, ki lahko pomagajo izkoristiti njihov potencial za pametno, trajnost-no in vkljucujoco gospodarsko rast. Socialna podjetja so model poslovanja za 21. stoletje, ki omogoca uravnoteženost financnih, socialnih, kulturnih in okoljskih zahtev. Socialni podjetniki so kot posamezniki in kot skupine ak-terji sprememb, ki si vneto prizadevajo izboljšati življenje ljudi in skupnosti. Socialna podjetja delujejo in so ucinkovita. Niti enega dela Evrope ni, ki mu socialno podjetniš-tvo ne bi prineslo koristi. V teh casih gospodarske krize in izzivov zaradi starajocega se prebivalstva, brezposelnosti mla-dih, podnebnih sprememb in vse vecjih neena-kosti potrebuje Evropa vec socialnih podjetij. Preberite celotno deklaracijo. troika-triada Vir:_http://www.troikawatch.net/sl/ Dogodki, konference Mednarodna konferenca Kako doseci energijsko ucinkovitost v javnih stavbah 13. marca bo na Gospodarskem razstavišcu v Ljubljani potekala mednarodna konferenca z na-slovom Kako doseci energijsko ucinkovitost v javnih stavbah. Nizkoenergijska gradnja in obno-va (energijska sanacija) stavb v javnem sektorju ob socasnem upoštevanju nacel trajnostne grad-nje znatno prispevajo k doseganju cilja 20 % energijske ucinkovitosti do leta 2020. Zainteresi-rani strokovni javnosti bodo na mednarodni kon-ferenci predstavili številne konkretne ideje in že izpeljane rešitve, s katerimi bi lahko javne stavbe postavili za zgled na podrocju energijske sanaci-je, predvsem z opredelitvijo metod in sistemov trajnostnega vrednotenja stavb. Program je do-segljiv na spletni strani Umanotere, prijavite pa se lahko preko obrazca. Mednarodni posvet o soji 6.3.2014 bo na Fakulteti za kmetijstvo in biosi-stemske vede v Pivoli potekal strokovni posvet z mednarodno udeležbo in okroglo mizo na temo »Perspektive za sojo v Sloveniji« z vidika skupne kmetijske politike, možnosti pridelave soje in drugih beljakovinskih rastlin ter s predstavitvijo uporabe polnomastne pražene soje v prehrani živali. Namen posveta je zainteresirano javnost seznaniti o trendih v sosednjih državah in dej-stvu, da bodo v letu 2014 vsa jajca v sosednji Avstriji prirejena z lokalno pridelano sojo brez GSO in tako tudi oznacena (DonauSoja). Pro-gram in prijavnico za posvet najdete na spletni strani Zavoda za razvoj podeželja. Socio cri 14 –sociologija in kritic-ne perspektive Od 12. do 14. maja bo v Istanbulu v Turciji pote-kala konferenca SOCIO CRI 14. Konferenca obravnava slednje teme: delavska gibanja in ekonomija, ekologija in varstvo okolja, telesno in socialno razslojevanje, revolucionarna in politic-na gibanja, zakoni in pravice, kulturna gibanja, ipd. Na konferenci lahko sodelujete tudi s pri-spevkom. Vec o konferenci najdete na spletni strani konference. Združenje Manager vabi na sre-canje mladih in politike Združenje Manager 13. marca organizira Sreca-nje mladih in politike, ki se bo odvilo na Eko-nomski fakulteti v Ljubljani, s pricetkom ob 15. uri. 13. marca ob 15. uri. Na srecanje so povabili predstavnike parlamentarnih strank, s katerimi bo potekal pogovor o prihodnosti Slovenije. V uvodu bo dobre prakse sodelovanja med mla-dimi in politiki v tujini predstavila nizozemska politicarka Lousewies van der Laan. V nadaljeva-nju bodo svoj pogled na prihodnost predstavili predstavniki parlamentarnih strank, dogodek pa bo sklenjen s predstavitvijo predlogov mladih. Vir. Okrogla miza Družbena odgovor-nost podjetij na podrocju vkljuce-vanja mladih v svet dela Kdo je odgovoren za uspešno vkljucevanje mla-dih v družbo – država, podjetja, izobraževalne ustanove, družina ali pa je vse le na posamezni-ku in njegovi iznajdljivosti? Kako podjetja vklju-cujejo mlade v svoje time in jim s tem omogoci-jo, da zavzamejo svojo vlogo v družbi in katere dobre prakse lahko komunikatorji vkljucijo v strategijo družbene odgovornosti podjetja? Na vprašanja bodo skušali odgovoriti strokovnjaki, ki jih je Sekcija za spodbujanje družbene odgo-vornosti Slovenskega društva za odnose z jav-nostmi povabila na omizje z naslovom Družbena odgovornost podjetij na podrocju vkljucevanja mladih v svet dela, ki bo v cetrtek, 6. marca 2014, ob 16.30 uri v IBM Innovation centru v Kri-stalni palaci v Ljubljani. Na okrogli mizi bodo so-delovali: Saša Miladinovic, Vodja službe za razvoj in strateško upravljanje cloveških virov, Simobil, Žiga Vavpotic, soustanovitelj Zavoda Ypsilon, Nevenka Oštarjaš, direktorica kadrovskega sek-torja, IBM, Borut Borštnik, Zavod mladi podjet-nik, omizje pa bo povezovala Viviana Žorž s ka-drovske agencije Adecco. Udeležba na dogodku je brezplacna., organizatorji pa prosijo, da svojo udeležbo zaradi lažje organizacije potrdite na: lidija.novak@piar.si, najkasneje do srede, 5. marca 2014. Trajnostna potrošnja in proizvod-nja Od 14. do 16. oktobra 2014 bo v Portorožu pote-kala 17. evropska konferenca na temo trajnost-ne potrošnje in proizvodnje. Na spletni strani konference je objavljen razpis za sodelovanje z avtorskimi prispevki. ERSCP je ena od evropskih najpomembnejših konferenc na svojem podro-cju in poteka že od leta 1994. Kljucna tema konference je razprava o kljucnih vprašanjih v trajnostni porabi in proizvodnji, iz-menjava mnenj, znanja, izkušenj in predlogov ter oblikovanje evropskih (in svetovnih) skupno-sti raziskovanja in prakse na podrocju trajnostne porabe in proizvodnje. Glavni cilj ERSCP je spod-buditi razpravo med zainteresiranimi stranmi, vkljucenimi v trajnostno potrošnjo in proizvod-njo: podjetja, javni zavodi, univerze, inštituti in raziskovalni centri, nevladne organizacije, mala in srednja podjetja, strokovna združenja, ki odlo-cajo, itd. K sodelovanju vabijo vse zainteresirane deležnike. Vec o pogojih za sodelovanje je na voljo na spletni strani konference. Omizje SIK: Najboljše evropske prakse s tekmovanja FEIEA Grand Prix 2013 Sekcija za interno komuniciranje Slovenskega društva za odnose z javnostmi vabi na prvo leto-šnje srecanje sekcije, ki bo potekalo v sredo, 12. marca 2014 ob 17. uri v poslovni stavbi Sloveni-jales v Ljubljani. Tema druženja bo spoznavanje lanskoletnih najboljših evropskih praks na po-drocju internega komuniciranja po izboru FEIEA Grand Prix. Slovenski zmagovalci bodo iz prve roke pojasnili, kaj je botrovalo odlicnim projektom, udeleženci pa si bodo ogledali tudi nagrajena dela iz drugih držav. Sodelovali bodo Žiga Fišer (Petrol), Maja Ilec (Simobil), Breda Sivec (Mercator), omizje pa bo vodila Urška Ojsteršek, koordinatorka Sekcije za Evropsko združenje internih komunikatorjev – FEIEA. Prijave in vec informacij. Vabilo k sodelovanju na konfe-renci VIVUS 14. in 15. novembra 2014 bo v Biotehniškem centru Naklo potekala 3. konferenca z mednaro-dno udeležbo - Konferenca VIVUS s podrocja kmetijstva, naravovarstva, hortikulture in flori-stike ter živilstva in prehrane, s podnaslovom »Prenos inovacij, znanja in izkušenj v vsakdanjo rabo«. Sekcije oz. teme konference bodo: kmetijstvo, naravovarstvo, hortikultura in floristika, živilstvo in prehrana. Udeleženci se bodo lahko povezo-vali in razglabljali z domacimi in tujimi strokov-njaki ter podjetniki z namenom prenosa inovacij, znanja in izkušenj v vsakdanjo rabo. Posebna dodana vrednost konference VIVUS bo socasna 2. mednarodna konferenca o integral-nem zelenem gospodarstvu za boljši svet. K sodelovanju vabijo vse slovenske in mednaro-dne partnerje, raziskovalce, inovatorje, izobraže-valce ter gospodarstvenike. Vsi akterji v sinergic-nem delovanju lahko dosežejo, da bo izobraže-valna paradigma zadostila potrebam delovnega trga, da bodo slovenski diplomanti imeli zadosti znanja in podjetniške drznosti, da bodo tudi mednarodno konkurencni. S svojimi prispevki se lahko prijavite najkasneje do 14. 3. 2013. Vec informacij. Vir: www.bc-naklo.si Sodelujte Prodaja rabljenih predmetov –VDC Soncek Varstveno delovni center Soncek Maribor je v februarju 2014 zacel s stojnicno prodajo rablje-nih predmetov v Baumaxu in Mercator centru na Pobrežju. Prav zato vljudno pozivajo k pomoci pri zbiranju teh predmetov, kot so porcelan, kerami-ka, steklo, okrasni predmeti, knjige, plošce, CD-ji, gospodinjski aparati, pohištvo, bela tehnika itd. Z izkupickom bodo pokrivali osnovne potrebe centra, saj kot pišejo, Ministrstvo za delo, druži-no in socialne zadeve v celoti ne pokriva teh stroškov. Rabljene predmete prevzemajo in skladišcijo v VDC Soncek Maribor na Cesti XIV. divizije 48a. Vecje kolicine, pohištvo in belo tehniko po dogo-voru odpeljejo tudi sami. Vec informacij. Obljuba Sloveniji -Kdo, ce ne mi, in kdaj, ce ne zdaj? Zavod Ypsilon ponovno vabi k projektu Obljuba Sloveniji, ki je zaživel 21. 12. 2012. S projektom so želeli spomniti, da se sprememba zacne pri nas samih in da nima smisla cakati na druge. Glavni namen projekta je spodbuditi celotno Slo-venijo, da s svojimi obljubami soustvarja našo skupno prihodnost. »Glavni namen projekta je spodbujati družbeno odgovornost in družbeno aktivnost vsakega posameznika, ki sodeluje v slo-venski družbi. Želimo aktivirati vsakega posame-znika, da stori nekaj dobrega in koristnega za druge ter tako krepi vzajemno zaupanje v soclo- veka, ki se je tekom krize okrnilo,« so zapisali na spletni strani projekta. Kako podati obljubo? Pobuda deluje preko spletnega porta-la www.obljubasloveniji.si, kjer lahko vsak poda obljubo Sloveniji (eno ali vec). Pomembno je, da je podana obljuba družbeno odgovorno narav-nana in s tem prispeva svoj košcek k sestavljanki boljše družbe. Od oddaje obljube ima posame-znik nato 1 leto casa, da svojo obljubo tudi izpol-ni kar nato oznaci na portalu. Obljuba temelji na moralni zavezi tistega, ki jo poda, da bo s svojim dejanjem tudi uresnicil potencial svojega deja-nja. Do sedaj smo so 176 obljub, od tega jih je 49 izpolnjenih. Ekologi brez meja že tretjic zbira-jo papir za novo upanje V Društvu Ekologi brez meja skupaj s podjetjem Dinos pripravljajo že tretjo izvedbo akcije Star papir za novo upanje 2014, katere namen je, da lahko vsak prebivalec Slovenije doda svoj list k boljšemu svetu. Akcijo so prvic izvedli leta 2011 in jo ponovili 2012 in obakrat je bila dobro spre-jeta. Letošnja akcija bo potekala med 17. mar-cem in 30. aprilom 2014, in sicer v vseh sloven-skih vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter fakul-tetah, k sodelovanju pa so vabljena tudi vsa pod-jetja in organizacije ter vsa ostala javnost. Sredstva, ki bodo zbrana s pomocjo starega pa-pirja, bodo tudi tokrat šla v prave roke: polovico zbranih financnih sredstev bodo namenili vsem prijavljenim vzgojno-izobraževalnim ustanovam, ki bodo zbirale star papir, del bodo tako kot ve-dno do sedaj podarili v dobrodelne namene, manjši del pa bo šel za druge okoljevarstvene projekte Društva Ekologi brez meja. Da bo akcija potekala cim bolj nemoteno, se je potrebno najkasneje do 31. marca 2014 nanjo prijaviti na spletni strani. Vir: www.obljubasloveniji.si Peticija proti uvedbi terapevtskih skupin zdravil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je z oktobrom 2013 zacel uvajati terapevtske skupi-ne zdravil. Ker gre za škodljiv ukrep za zdravje ljudi, so se v Nacionalni mrežo NVO s podrocja javnega zdravja 25x25 odlocili, da temu aktivno nasprotujejo. Z zbranimi podpisi želijo ZZZS-ju pokazali, da nam ni vseeno za naše zdravje in da nam ni vseeno, kako kakovostno zdravljenje do-bimo za naš denar. Nacionalna mreža še opozarja, da bodo tera-pevtske skupine zdravil mocno spremenile usta-ljen dostop do zdravil za kronicno nenalezljive bolezni. Slovenska medicinska in farmacevtska stroka nista navdušeni nad tem ukrepom, odloc-no so proti tudi v Društvu za zdravje srca in oži-lja Slovenije in v Mreži NVO 25x25 in prav zato so pripravili posebno peticijo NI Vse Eno, s kate-ro pozivajo pristojne, da ukrep preklicejo. »Vec kot bo podpisov, vecja bo možnost uspeha,« še dodajajo v mreži in vas vabijo, da podpišete peti-cijo. Tvoje odlocitve lahko spremenijo svet -Prirocnik o porabi dobrin Alpe Adria Green je v sklopu kampa-nje Prebujena ge-neracija, ki jo je pripravila Evropska komisija, pripravila Prirocnik o porabi dobrin. Poudarjajo, da lahko vsak od nas v vsakodnev-nem življenju pri-hrani vodo, energi-jo in druge narav-ne vire ter pomaga zmanjšati kolicino odpadkov. Da lahko skupaj ustvarimo družbo, v kateri bomo znali iz manj narediti vec, v kateri je navada, da se izdelki po uporabi zavržejo, stvar preteklosti, v kateri ni vec smeti ter v kateri so vsi predmeti vredni in se lahko ponovno uporabijo ali predelajo v nove. Prirocnik o porabi dobrin vam bo pomagal odlo-citvah, ki jih sprejemate iz dneva v dan. Štafeta semen -zagotovimo si hrano sami V mesecu marcu Eko civilna iniciativa Ekoci po-novno vabi k sodelovanju v Štafeti semen. Štafe-ta semen je gibanje, v katerem se lahko aktivira-jo vsi. Osnova je aktivni pristop posameznika za lastno prehransko varnost. Poteka tako, da se zainteresirani udeleženci prijavijo za sodelovanje v Štafeti semen kot Pozitivna tocka Štafete se-men od 1 .marca do 10. marca na eko-ci.si@gmail.com; ter nato v casu od 21. marca do 22. aprila - dneva zemlje, izvajajo aktivnosti na svoji lokaciji. Kaj je potrebno storiti od 21. marca do 22. apri-la? Posejati najmanj 11 zrn semen, 11 semen izme-njati ,11 pa poslati na naslov organizatorja, ki jih na koncu aktivnosti preda strokovnjakom v gen-sko banko Slovenije na Kmetijski inštitut Ljublja-na. Sodelujoci zraven poslanih semen napišejo opis semena in pošljejo porocilo, dodajo foto-grafijo, da so naredili gredico, posadili semena v loncke ali na njivo.., na koncu prejmejo prizna-nje. Organizatorji se zavedajo dejstva, da je sa-mooskrba na podrocju sadja v Sloveniji slaba, zato še posebej spodbujajo aktivnosti posajanja cim vec sadnih dreves in grmovnic in ohranja-nja starih sadnih sort s cepici. Opozarjajo še, da gre pri Štafeti semen izkljucno za avtohtone, do-mace in tradicionalne vrste semen, ki rastejo v Slovenji in se pridelajo na cim bolj sonaraven nacin. Vec informacij je dosegljivih na spletni strani www.ekoci.si Vir: www.ekoci.si Razpisi Javni poziv za kreditiranje okolj-skih naložb 50PO13 Predmet poziva so krediti Eko sklada za okoljske naložbe pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov in zasebnikov na obmocju Republike Slovenije. Višina sredstev po tem pozivu znaša 24 milijonov EUR. Rok je podaljšan do 30. 6. 2014. Ce-lotno besedilo poziva. Javni razpis za izbor kulturnih pro-jektov na podrocjih umetnosti Ministrstvo za kulturo je objavilo razpis za izbor kulturnih projektov na podrocjih umetnosti, ki jih bo v letu 2014 sofinancirala Republika Slovenija iz proracuna, namenjenega za kulturo. Predmet raz-pisa je sofinanciranje kulturnih projektov na po-drocjih uprizoritvenih, glasbenih, vizualnih in inter-medijskih umetnosti, ki jih bodo izvajalci izvedli v letu 2014. Rok prijave je 24. 3. 2014, na voljo pa je skupno 540.000 EUR sredstev. Besedilo razpisa. Javni razpis za izbor operacij "Nove karierne perspektive II" Ministrstvo za kulturo je objavilo razpis, katerega predmet je sofinanciranje projektov Nove karierne perspektive II, usmerjenih k dvigu zaposljivosti, krepitvi uposobljenosti in podpori socialni vkljuce-nosti brezposelnih in samozaposlenih mladih kot specificne družbene skupine, ki jih bodo izvajali upravicenci, ki delujejo na podrocju kulture v sklo-pih: založništvo, kulturno-umetnostna vzgoja in umetnost. Upravicenci so nevladne kulturne orga-nizacije ter javni zavodi. Skupno je na voljo 1.000.000 EUR, rok prijave je 14.3.2014. Celoten razpis. Nepovratne financne pomoci prav-nim osebam za elektricna vozila Predmet javnega poziva so nepovratna sredstva v obliki financne pomoci pravnim osebam, samostoj-nim podjetnikom in zasebnikom za nakup novih (serijsko proizvedenih) elektricnih vozil in novih prikljucnih hibridnih vozil ali novih vozil na elektric- ni pogon s podaljševalnikom dosega, ki bodo prvic po proizvodnji registrirana v Republiki Sloveniji na ime vlagatelja. Skupna višina sredstev po tem jav-nem pozivu znaša 300.000,00 EUR. Javni poziv ve-lja do objave zakljucka javnega poziva v Uradnem listu RS, vendar najkasneje do 15. 11. 2014. Bese-dilo javnega poziva. Nepovratne financne spodbude obcanom za elektricna vozila Eko sklad je objavil javni poziv za nepovratne fi-nancne spodbude obcanom za elektricna vozila. Predmet javnega poziva so nepovratne financne spodbude obcanom za nove naložbe nakupa okolju prijaznejših elektricnih vozil ter nepovratne financ-ne spodbude obcanom za nove naložbe predelave vozil za cestni promet. Na javnem pozivu lahko kandidira vsaka fizicna oseba, ki je investitor v no-vo naložbo skladno s tem javnim pozivom ter ima stalno prebivališce v Republiki Sloveniji. Višina sredstev po tem javnem pozivu znaša 200.000 EUR. Javni poziv velja do objave zakljucka javnega poziva v Uradnem listu RS, vendar najkasneje do 31. 12. 2014. Vec. Nepovratne financne spodbude za ukrepe v vecjo energijsko ucinko-vitost Gen-I, trgovanje in prodaja elektricne energije, d.o.o. je objavil javni razpis, katerega predmet so nepovratne financne spodbude za sofinanciranje svetovalnih storitev, ki zagotavljajo prihranke energije pri koncnih odjemalcih za naslednje ukre-pe: izvedba razširjenega energetskega pregleda podjetja / objekta in izvedba programov informira-nja in ozavešcanja. Upravicenci za dodelitev nepo-vratnih financnih spodbud po tem javnem razpisu so pravne osebe in podjetniki, ki imajo sedež v Re-publiki Sloveniji in nameravajo izvesti zacetno inve-sticijo za ukrep, ki je predmet razpisa. Skupna viši-na sredstev znaša 50.000,00 EUR. Prijavitelji se lah-ko prijavijo na javni razpis od vkljucno 12. 2. 2014 dalje. Razpis je odprt do porabe sredstev oziroma do zadnjega odpiranja, ki bo 7. 3. 2014. Vec o jav-nem razpisu.