24 Vojvodina Kranjska.
Ako Tzamete zemljevid avstrijsko-ogrske monarhije v roke, našli bodete v jugozahodnem delu vojvodino Kranjsko, katero dobro pozoati je treba vsa-cemu, ki je v tej deželi doma. Zatorej pazite dobro in poiščite vse na do-tičnem zemljevidu, kar bodete čitali v naslednjih vrsticah.
Kranjsko zemljo oklepajo naslednje dežele: na sevem Koroška in Štirska vojvodina,  na vzhodu Hrvatska kraljevina,   na jngu Hrvatsko in Primorsko, na zahodu Prhnorsko.  Dežele, ki kranjsko zemljo oklepajo, so njeiie sosednje dežele.   Vsa kranjska vojvodina ima 9988Q Km. zemeljskega površja,  na katereni živi blizu do '/s milijona ljudi.   Prebivalci so malo ne vsi katoličani in po jeziku Slovenci, razven kacih 20.000 Nemcev (Kočevarji in nekaj nemškikJ rodovin, ki Ihi Tečjidel v glavnem mestu ljubljanskem). Podnebje naKranjskeiM je j[e dosti prijetno ter rastlinam m živalim ugodno.  Po leti so večki-at hudol ttre, nevihte in deževno vreme, po dolenjem Kranjakem tudi toča rada pobijall — Po različnej podobi zemeljskega površja razpada vojvodina Kranjska ua tnl dele:  Gorenjsko,   Dolenjsko  in Notranjsko.    Gorenjsko  stranj oklepajo visoki hribjs,  med katerimi sta Triglav (28W5 iri.) io Mangarfl (2675 m.) najvišja.   Ob Koroškej  in Štirskej meji stoj^ visoki snežniki (Km ravanke), katerih najviSji vrhovi so: Stol (2233 m.), BegnnSica (2050 m.)a Storižec (2128 m.) in Kamniške plauine z Grintoveem (2530 m.) Sploli je gorenjska straa največ gorata ter ima dobte pašnike, lepe gozde in muog# železnih. rudnikov ; v spodnjeiu delu gorenjske strani je velika ravnina, katero pretrgnje Šmarijna gora (658 m.) z lepo cerkvijo Marije device. V koncu te ravnine stoji Ljubljana,   glarao mesto kianjske zemlje s 22.5f)3 prebi-valci.   Ljnbljana stoji na reki Ljubljaniei,  ima višjo gimnazijo  in  realko, možko in žensko učiteJjsko izobraževališče,  dve vaduici,   dve  mestni ljudski šoli in še veC drugih učiliških naprav. Dmga uiesta na Gorenjskem so: ¦ Kranj (2200 preb.)  nad Savo in   Kokio;   Loka  (2300 preb.);   Radovljica  in K a m n i k.  Spomina vredni kraji so ie:   T r ž i č, trg pod Ljubeljem, ki iz-deluje mnogo usnja in železnine.   Bistrica,  Sava,  Javornik, Že-lezniki, Kropa  Ln Kamnagorica z obilimi fažinanii  za železo in žrebJjč.   B i t n o je največja vas na Kranjskem,  znamenita zaradi obile plat-narije, Stražišče poleg Kranja znamenito zaradi sitarije.
Dolenjska alijugoTzhodns stran kranjske zemlje je, nusven KrSke doline, vsa gcrata; vendar hribje niso tako visoki, kakor na Gorenjskem. NajviSji hrib na Doleajskem je Kum (1217 m.) z dvojuo ceikvijo na vrhu. Po Dolenjakem se prideluje obilo dobrega vina. Najveeje mesto na Dolenj-skem je Novomesto (Budolfovo) s 2000 prebiTalci. Stoji ua reki Krki, ima višjo realno gimnazijo in 4razredno ljndsko šolo. Druga meste na Do-lenjskem so: KoStanjevica,KrSkona Savi (daje obilo dobrega vina); Metlika na Kolpi (z dobrim rinom); Crnomelj; Kočevje (z nemSkimi naselniki, ki jio vsem naSem eesarstvu kupčujejo z različnim blagom); V i S-n j a g o r a. Drugi znameniti kraji so še: K i b a i c a, kjer se izdeluje različna lesenina (rešeta, škafiitd.); Litija; Novomeške Toplice, kamor prihaja mnogo ljudi se zdravit; Turjaški grad blizu Ljubljane.
^^^^^¦L             25
¦F Notraiijsko je razTOn Vipavske doline povsod široko kamenitc pogorje, K se sploh imeuuje Kras. Znameniti kraji na Notranjskem so: Postojna (1500 preb.) s postonjsko jamo, ki sluje po vsem svetn in ima obilo lepega kapnika. Cerknica s slovečim jezerom ; Lož, staro mesto(knpčijazusnjem ia živino); Vipava (1100 preb.) daje pri gorkem podnebji obilo sladkegft vina in okusuega ovoSja (sadja); Idrija, rudarsko mesto, ki ima zel<5 bogate jame živega srebrtL
Flodne zemlje ima Kranjeka dežela preko 95 Q Mivijain., katete je okoH 43 odstotkov obrasene i gozdi; vsa ostala zomlja se šteje na polje, travnike, psSniki1. vrtove in uograde. Žita se na Kranjskem ne pridela toliko, kolikor se ga potrebuje, zatorej ga je treba vvaževati iz drugih dežel, vzlasti iz Banata. Živabna trgovina na Kranjskem je poselno z Iesora in Tinom; dalje z do-mačimi poljskimi piidelki in ohrtnijskimi izdelki. Tu sčm se Steje: ined, voaek, suho sadje, zelje, maslo, teleta, hrastove ježice, brastovo in smrekovo lubje, platno, razližna leseuiiia, železuiua iii jeklovina. Kudarstvo na Kranjskein nain daje obilo živega srebra, sviuca, želcza, rujavega premoga, pa tudi na-koliko liakra in cinka.
Največja reka na Kranjskem je S a t a, ki izvira v dnu Triglava iz dveh izvirkov in se izliva pri Belemgradu v Dnnav. Druge znamenite reke so: Sovra, Ljubljanica, Krka. Kolpa, Tržiška Bistrica, Kokrain KamniSka Bistrica, katere vse sprejema Sava.
Preko Kranjske je napeljana južna železnica (Gradee-Ljnbljana-Trst; Št. Peter-Keka); Kudolfova ali tako iinenorana gorenjska žcleznica (Beljak-Ljubljaaa).
Toliko za danes o kranjskej vojvodini; v prihodnjih listih vam prinese nVrtec" Uidi sosednje dcžele , katere poznati je vsaceimi Slovencn neobhodno potreba. V ta nauien si priskrbite zemljovide dotičnili dežel, da vse lepo poišSete, kai- vam nYrtecu povi.                                                      I.T.
Č u d i.
Na naših starejših zemljevidih, ki nam so Evropo predočevali, bilo je videti na zah6du severne llusije iin6: Samojedi. Gotovo ste tudi vi užž slišali to ime in si niarsikaj mislili o ljudeh, ki imajo tako prečudno ime ondu na daljnem seYeru. — Namenil sem se tedaj, da vas nekoliko po bliže seznanim z narodom, kateiega Slovani ne imenujejo Samojede, kakor se oni sami nasivljejo , tudi m Pince, kakor jih so Nemei krstili, nego le Čude, kakor jih hoiSemo tudi mi imenovati.
Uiili se Stejejo k najstarejžim prebivalcem severne Evrope in zahodue Azije. Nekdaj je njih BteviJo še ce!6 Slovane presegalo, a sedaj jih je le še okoli 2 milijona. Oudi živ6 raztreseni po Tsej svojej prostornej deželi, niroajo valicih mest aiti skupin, ter spadajo pod rusko vlado, katera jiin je posebno prijjzna.
filavni mesti, v katerih se tudska kajižeTuost razviju, sti Abo iu Hel-singiors.
26
V nekdanjih časih so Čudi seg&li mnogo dalje proti vziiodn in jugu. ali Hiiiogošteviiiiejši narodi, ki so si ondu stalnega bivališča iskalj in ga tndi našli, potisnili so jih v manjšo deželo. A vendar še zdaj posedajo muogo svetl čndska zemlja je 7 kvat tako velika, kakor Česka. V začetku, ko so se morali drugim številnejšim narodom umikati, bil je njih glavni posel, da so ropali pomornike na movji. A to je bilo Danccm in Švedom zel6 kvar-Ijivo in ti poslednji so jih v teku dvanajstega stoletja spvavili pod svojo oblast. Z novimi gospodarji se je zaeelo tudi krščanstvo pri Cudih, ki na njih življenje in šege prav dobro vpljiva. Leta 1742. so Ciidi priSli pod liusijo, kjer se je prav za prav začela ujihova svoboda iu še zdaj srečno in zadovoljno žive.
Da-si je ua čudskem dosti lavniu, vendar je dežela po ve^jein gorata. V znožji gora je obilo lepih jeztr. Od jezera do jezera se prelivajo reke, katere narejajo krasue vodopade in v katerib je inuogo rib. — Po gorah so lepi gozdi, ki še dandanes nimajo svojih pravib gospodarjev.
Podnebje na Čudskein je zdravju ugodno. Zima je zpIo ostra in traje po celih 7 mesecev.
Čiidski narod HJjna po svojem jeziku v Evropi nobenega sorodcika. Pri-števajo jib sicer k daljnim soroduikom Madjarov, ali vendar je ze!6 velika razlika ui»d ujimi. Takisto sc. ločijo tudi po svojih duševnih razmerah. Cndi iraajo skoraj najbogatejši zaklad narodaib peaen. ter se jim v Evropi lejugo-slovani v lej zadevi priiuerjati sraejo. Skoraj vsak priprosti Čud zna po več novih pesen peti, ki si jih med pet.jem sam zlaga. V ta uamen imajo Čudi iiekako posebao deščico, na katero si vsako novo peseu z nekakimi čarauii zaznamujejo, dokler se je popoluem un nant54
Oudski jezik je lepo doueu in gladek, ter iina inuogo uarečij,
Cudska književaust je popolnem nova, ter uiina starega niti srednjega veka. Prvi izobraževalec čudščiue je bil škof Mihael Agricola, ki je presiavil in 1MB. 1. v Stockholinu na svetlo dal jeden del svetega pisma. V 17. sto-letji je izšK nekoliko dnigih spisov, ki so obravnavali čudske stvari, a to veiSjidcl v latinakem jeziku. ZboijSano čudsko slovnico je izdal škof Vhafls 1733. 1. v Abi. — Najlmlj znani nemški sloraioar (Sudskega jezikaje Argust Ablquist, katerega najboljše deJo je izšlo 1862. 1., a novo posebno obširno delo se ravnokar dodeluje.
Prvi in do zdaj največji slovar ^udskegajezika (6ud8ko-latinsko-uem§ki), izdal je pastov Gustav Renvall 1826. 1. v Abi. Ravno zdaj pa izhaja uov besednjak, ki bo dovršen obsezal 200.000 besed, kar uam dovolj priča, da je čudski jezik bogat.
O&ete svoje zgodovine imennjejo Čndi Henriks (Jabr. Porthana.
Časopisov imajo Čudi blizn toliko, kolikor mi SloTenci.
—kl—   .