Številka 186 Trst v soboto 8. julija 1905 Tečaj XXX. g«- Iittiik Tt&tl dan. VI T m 'A ob penriiui in praznikih od 5. en. od ponedeljkih ob ari ziutra'. r»sami#*e številke -e procaiajo po S novč. 6 stotinki » ecwh u>r«nm&n t Tr«tu in okolici. Ljubljani, Gorici, Kranja. Man boru. Ceiovcu. Idriji. Petru. Sežani, Nabretini. Novemmenu itd. ►zlase ta aaročbe sureema oprava lista _£rf n >«", allea »forrio (vaiattl it. IS. — Iradae are »o oo 1. pep. 4» i. ive4er. — Oene oeuu*om 16 si na Trato petit; Doslanice, vtmrtnice. javne zanvaie in domaći oetasi po pogodbi. cccccc TELEFO* itev. 11*7. Edinost Glasilo političnega društva „Eiiaest" za V edinosti je moč t SaroćnlM znai* sa vse leto 24 K. pol leta K. 3 mesece 6 K. — N«-aaročbe brez doposiane naročnine ae oprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na opravo lista UREDNIŠTVO: al. Gior*io Galattl 18. (Narodni dom.t Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij Usta „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Kriinot4* v Trato, ulica Giorgio Galatti it. x8. PoStno-hranllnični račun št. 652.841. Dogodki na Ruskem. (Brzojavne vesti ) ,Knjaz Potem k i n". ufcoep »r, in 6 torpedov k je prej« 1 > ukaz naj odpujejo. Najbrž so določene za srražo v Bjspcru. Odhod se je za&aeml, ker niso bile popolnoma pripravljene. TorpeJovka i »Svetlivij« je zjutraj odpiula, potem ko je ptuj je b'l izvoljen vsenemški Henrik AVastian. Maročansko vprašanje. PARIZ 7. Na današnjem ministarske m - n . ■ u » * t svetu, ki te je vršil v palači E v=će» je m- LONDON 7. »Reuterjev b:roc poroda po BOgi ukrc.,la vodo in prem g. Doslej sta I „jeterski ;*z Odese: O poiuntČ. »e je tukaj govorile, Be dva parnika vs ed nujce zahteve mornarjtv da je b i »Knjaz Potemkin« blizo Fecdazije vrnila v Odeso. Llrydov parnik »Saturno« razetreijaa. je dospel iz Črnega morjr, ne da bi bil CARIGRAD 7. »Knjaz Potemkinc uporno ladico. Lit v lov parnik »Tirolc provzrtča neprestano razburjenje; vetdar je je 0d#el včeraj v prd)naveke luke. V suitama g j vesti, ki krožijo, neresničnih oziroma novi palači je bila ustanovljena baje vojaška pretiran, b. Zvezi z Odeso je popolnoma komisija, da ss posvetuje o odre i bab, ki ee pretrgana. Za dane* ee pričakuje tukaj j.ar jih ima ukreniti gleds »Pomtsmkinac. n z »Pen«, !ei antike črte. Predvčerajšnjem FEODOZIJA 7. Rušilec torpedov, ki se je ne«i ruski parnik, ki je imel odpluti v Ba*leduje »Potemkina«, je dane* dospel s€m-•S r.jo, podal v Odeso, ker je to zahtevalo kaj, da ukrca pramog ter da potem nadalje m< ;tvo v skrbi radi svojih obitelji. zasleduje »Potemkna«. Poiadka obitoji le iz Vest. da j s ca vseh tuk^šajib ladijah čaBtu;k)v. Lidija imi ukaz, da pozove »Po-aastal štrajr, ti rtsnična, ravno tako je ne- temkina« na kspitulaaijo, ali da ga pa resnično poročilr, da vlada na obeh tukaj- lazetreli. šnjih postajnih ladjah nered. Ponovno se je BEROIIV tukaj pojavila ves:, da fo videli »Knjaza j^(jmirat Ć Potemkina« blizo Bjspora. Prehod skozi predsednik poročal o stanju pogajanj z Nemčijo v maioSanskem vprašanja ter je dcsuml, da je nade, da prida v krat kem do kone5nega sjedinjenja. Minister mornarice Thompson je priobčil neko danes zjutraj iz Bicerts došlo brzojavko, ki pravi, da se še ni posrečilo dvigniti pogreznjeni podmorski čolo. Moštvo, ki se na h a a v njem j a danes zjutraj odgovorilo na znamenja pota pije če v. f žico ni po dnevu težaven, po noči pa ne *area. Bati te je, da bo >Kn;az Potsmkin« v premrgovnikih v Herakieji ob Ćraem m rj:i izsilil, da te ga p resi i bi s :»remogom. O mednarodnem pomor^fco-uradnem postopanju z up-Tci^i n tusaj toSea^g* dvoma, i ker se smatra vedenje »Knjara Potemkina« v K n stanji kakor čin poino akega ropa in je iud ru-ka vlada [ rogltti o. posadko Indije ] Avstrijska poslanska zbornica, Dunaj 7. Zbortici je pričela razpravo o naknada h kreditih za alpske železnice. V [razpravo je po-eg.-l tudi nrniateraki predsed-Iz Petrograda poročajo : \u]k b£ron Gautach, ki je izjavil, da prične hnin bosedej sam zapovedoval vlada nemudoma s pripravami za podržavlje-eskadri, ker se je poda imirai Krieger poka-! nJe severne žeiezalce, severo zapadne in dr za! neodločnega. E^kadra pojde zasledovat žavne železnice »P« temkina^, da ^a privede nazaj. i. Napad na ..Potemkina" v Peodoziji. B:ron Gaut€ch je rekel, da dose ?anja organizac ja ia vodstvo državnih žslezaic ne FEODOZIJA 7. Včerej ob 9. uri . 1 odgovarjata popolnoma pričakovanjem, ki se jih je s pravico gojilo v fiaanoijelnem in go kandidat zborn co še tekom tega zasedanja, bo vlada preko poletnih počitnic ukrenila potrebno, da se pravna fakulteta otvori na jesen. Posl. Robič je izjavil, da niso njegovi somišljeniki nasprotni ustanovitvi italijanskega vseučil šča, toda cn zahteva, da pokaže vlada tudi svojo dobro voljo s tem, da se v Ljubljani ustanovi slovensko vseučilišče. Posl. Perneistiorfdr je isjavil, da stoje socijalni demokratje na Btal š3n, da ima vsak narod pravico, da se vzgaja v svojem jez'ku. Socijalni demokratje tudi niso proti ustanovitvi italijanske faku't.ete v Trstu. PobI. Romanozuk je utemeljeval pravico Malorusov do maloruskega vseuSilišSa ter se jo izjavil za ustanovitev italijanske pravne fakultete in sicer naj se i ta ustanovi v Tren tu. Posl. Steinwander sa je odločno izrekel proti ustanovitvi slovenske pravne akademije, ker bi taka akademija preplavila Koroško s slovenskimi pravniki. Temu nasproti bo glasoval iz narodno-političnih vzrokov za italijansko pravno fakultete. Posl. Hofmann pl. Wel!enbof je v imenu svoiih domišljeni* kov izjavi?, da so oni ne glede na kraj absolutno proti ustanovitvi italijanske pravne fakultete. Posl. Ma fdtti je pojasnil vzroke "as.tnikuv ter zasleduje »Polemk ns«, je predpohulne se ,e čoin vojne ladije »Potem- jJ " f " r------,V"i>" --------'"""T/" V I 1"osu pojasnu vzrose za kin< bližal obali, toda p, hota ga e vs?rejela i aPod«*kem P°gledu- BP^reska ob" ustanovitev italijanske fakultete v Trstu ter s streljanjem. Dva mož, sta b.la ubita, sedem . ■toJ«« h J® ' 'la s3 v Prome^ izVfljal> da 8€flanja predloga ne zadoyolji drug h se je vrglo v morj,, toda bil, so T ^^ ^"u ^ k€r ^ ediQ° T"fc PrimereD Z& ivahaa pohvHa in ploskanje). Minister meni, j ital jaosk^ vseučilišče. Govornik je skušal tukaj dobiti notih svo j „vreči pomisleke, ki govorč proti Trstu. — Vlada prodlož parlamentu Govorili so še posl. Kramar, Sehwege), Ma- se je vrglo v morj^ ta- » rešeni. Torped »vka, ki sprem ja »P^temkicac, . A , kaacr upornike. t. , , da bo treba ravno rp . a : u je enkrat ustrelila v mest iorpcdovga »S^etbvij«, ki lina na krovu J OklopnjaČa sb je opolu lae oddai iia bodnejih oblik. povodoai predlog ea podržavljen e omenjenih .; j to podal La davno nameravano potovanje v Egejsko morje. FEODOZIJA 7. »Knazu Patmkinu« za oveduje oibor, obst^jee iz sedem oseb, na na to poljf. Posl. S.-hrott je zagovarjal tudi poilržav- Nad mestom je progi; šjuo vojno stanje.'.. , - l;enje južno železnica ter je preilagal več želj glede Tirolske. Brzojavne vosti« to °ntra Eiienbogen Hioisterski predsednik Fejerrary. BUDIMPEŠTA 7. (Ogr. biro). Mm - ter ostro prijemal b vsega ncioistra \Vr tteka, ki je prekorači kredite zi a'pike železnice za 60 milijonov ; to pa rad: tega, ker s* ja če u je ne*i pilot res?rvne vojne mornarice, 8ter8kl p"dsed0:k bsron Fejervaiv se poda Wittek uklonil željam vojaške uprave. Wit imeton Aleksejev. Imena drugih niso znana. S:raže se re ino izmanjavajo. Topovi so v naj'oljem stanu. Straii^a ni jo uporniki p po udne v Is.. je ^jj Qn- mjn;9tsr, ki je z največo fti Italijanske tlnanee. volncstjo zlorabil § 14. Govornik je radostno RIM 7. Skupni prihodi v 11 travnem pozdravil izjavo minieterskega predsednika me g«\ V~sa possdsa »Knjaza Pot mkina« letu 1904/li»0o so Dresegli one minolfgi leta glede prdižavljenja železn e. Na to je bila šteje 750 mcž. Caatn kov ni ca ladiji. Na torpedovki je 15 m ž. Gomori se, da je na ladiji mad mornarji več prapjržČakov. FEODOZIJA 7. >Knjaz P.temkin« je pustil odpluti neko angltžko ladjo ter je potem sam odplol. CARIGRAD 7. Govori se, da je za 46 961.884 lir. Epidemija ponehala. BARCELONA 7. Epidemija je popol-j noma ponehale. -r Profesor Nothnasrel. DUNAJ i. Danes ob 4. uri zjutraj je t umi 1 prt fjsor medicine, dvorni svetnik dr Herman Notbn&gcJ. Nadomestna držarnozborska roliter. MARIBOR 7. Na današnji državno seja prekinjena. Prihodnja Reia jutri. Italijanska pravna fakulteta v proračunskem odseku. Dunaj 7. Proračunski odsek se je s9stal v Bejo danes cb 6. uri ter je pričel ' pret rane zah'.eve, potem italijanski pravni fa- > Knjez Potemkio« ustavil nebi giski psrnik, I Herman \uttlnE \ ' raspravljati predlogo o mu odvzel premog in živila ter mu dal na- | erman L ° • kulteti. kaznieo na rusko vlado. Kje da ee nabajj? Nadomestna držarnozborska Toliter. Minister za nk in bogočestje je obž^lo- »Knjaz Potemkinc, ni sedaj ničefar učnega MARIBOR 7. Na današnji državno- va]> da Fe je razprava o tej predlogi tako znano. Neki tuiški aviso-psraik straži ob zbDraki fžji vobtvi za mestai okraj Mar.bor- zakasnila. Ako ne pride ta predloga pred zorana, Sehalk ia poročevalec, nakar je odsek prešel v pprcijaino dtbsto. Pri ij 1 je po^l. Malfatti predlagal, naj se kakor sedfž fakultete izbere Trst. — Ta predlog je bil odklonjen, ter je obveljal vladin predlog. Za poročevalca v zbornici je bil izvoljen posl. Star;yisk:, na kar je bila seja zaključena. O položaju v Avstriji. »Politik« poroča, da pride poročilo železniškega o.i*e£a o prekoračenju kreditov pri alpskih ž leznicah v razpravo ša v tem zasedanju, ker poda vlada gleda akcije za podržavljenje železnic izjavo, ki so jo vapre-jeli specijalio tudi Cch;. Vlada poda obvezno izjave, da uvede rečeno akcijo za podržavljenje ter da takoj zaprično a potrebnimi pripravami. Će pa bi dotične privatne železnice hotele delati prevelike težave in etavljati uporabi vlada — izjava — energično gredo po koncesijski tako se bo glts la nje všb ona pravice, L i jej listini. Dalje javlja isti list — po izjavi češkega poslanca M&štalka — da bo Cehi ostali PODLISTEK. -244 Prokletstvo. ^godo-nnaki roman AvguaU Šaso«. — Nadaljeval ;n dovrfiil I. E. Tomlć. PreveJ M. O—A. p< d pazduho in se vrača na rčetov dom, da Tcm-.ž se je etresel ob zadnjih besedah, i — Pa kaj bi bilo? Cvetje, roža, je od- brrz ek bi trati dneve, brez dela, in iskaje ali da ne bi izdal svoje radovednoeti, je govoiil mladenič, ali čemu mi to eiliš pod le grešnih slasti, ki se jim je bil priučil pod ubral svoj obrar v neumen posmeh, šotorom. Mladi M kič je bil zapusti vojake — Ali — ali gospodič mladi, gospodič pred mirom. Jezno je zataknil meč v n .ž premilostivi, je začel krčmar, stoječi pred nico in e vrgel častniški pas polkovniku mladeničem, govoričiti piskajočim glasom, a kralja Šamana pod noge. Ker so mu ljuto ob tem se je nje^oy debeli život zibal sem užalili očeta, vzkipela mu je kri, spomnil se in tja kakor polna m inarska vreča, mari je je, da je Prodan č, plemenitsš, Hrvat, in stara glava Tomaža 1o:i globoko pala v tvoji Nemirni dušt so bile zoperne ti*13 mcdce litanije. Nekoč je bil zagrabil učitelja meniha za kapučo, vrgel mu knj go v glavo in tako je izvrš 1 nauke. Ali od naravi je bil bistra glava. Ker ni b 1 za nikak drug posel, vpisal se je v kraljevske vojake Š:šmanovci eo mu dali sto konjenikov pod poveljstvo. Mik č Prodan ćt živ ekcčivrag, je pokezal sicer ob mnog;h crilik&h, da se ne boji n t! vraga, kamc-li ligašev, ali vsled neumnega naska-kovenja izginila je skoro v«a stotnija, on ja je bil zajet. V kratko: sreča ni blage ulovila njegove sablje. Tako je bilo tedi»j v obč® ž vljenje mladih plemenitaških sinov. V vojni sicer res moreš izgubiti glavo, ali vojna ti daja razne bvoIk dica ;n slasti. Ko pa je prišel mir in je mlad č ostal živ, stavlja sabljo zaklical je: »K vragu Šišmav, k vragu tudi njegovi panduri !< Od onega dne je res po neumnem tratil ča», ljubeči ženske in prazneči čase, ali ni pohabil, da ga po pohajkovanju čaka opravilo — maščevanje. Sedaj je imela priti ura tega maščevanja. Ko se je Tomaž povrnil od konja v krčme, je mladenič v istem hipu zasukal glavo. milosti — < b, potem bi šel raje v črni grob. Tebe da jaz vabim na ptičje mleko, odpusti mi Bog in vsi svetniki božji, saj bi zaslužil jaz, da bi živi vrag krojil opanke iz m^je kože. B g mi je priča. — Ne kliči toliko Boga, je zakričal Mikič, skočivši na noge in lopnivši z nogo ob tla, ali ti nisem rekel, da imam važnega posla. nos in se delaš norca iz mene, Tomaž ? — Brrr ! Mdostivi gospodič. Će mu si vskipel tako h tro ? Pravim t', da so tuji to važni posli. Roža, res, samo roža je, ali jez, Tomaž pod bregom, pravim ti, za rožo more — je nadaljeval šepetaje in stegnivši rameni — biti tudi deklice. — Deklica ? Kaj ? je priskočil Mikič h krčmarju ter ga prijel za roko. — Ho ! H j ! Ho ! se je začel Tomaž kro* hotati, sukaje svojo glavo, ter prekati z ustnicama, glej, glej ! Ali ti nisem rekel, da so tudi to važni posli — takoj so se milcstlji-vemu gospodiču vnela čreva in možgani. Da, ta mladi svet, mladi svet, to je pravo in zdravo. Jaz sem bil vedno proti samostanski reguli -- ker — ker je vredno in — St! S;! je mahnil stari Tomaž a — Čemu si me kl.cal, slarče, a ? ae je , roko, skočil k omari, kjer se je točilo vino ! dostojno, da se Bvet ljubi, otreee. na krčmarja. Da pa ni zopet kaka. in pograbil mali zemljen vrčič, v katerem i — Govori bistro, vinski meh, se je raz-neumnost ? Čuvaj glavo, je zagrozil Mikič, je bila prekrasna rudeča roža. Pomižikovaje erdil Mikič, ako ne, te preluknjam v h pu. dvignivši svoj meč, ako je ničer ja, bo tvoja zvito in držeči vrčič za ročaj, je primikal O tem je vzburjeni mladenič posegnil po grešna duša cvilila na tej ostrini kakor pre- J krčmar rožo bolj in bolj mladeniču, ki se je' roČu svojega meča. šiČ na ražnju. Prodaniči ee n« vabijo na nekako umikal v začudenju. Prodaniči ptičje mleko. Pak imam sedaj ia koliko metnega posla. pa-J — He ! He! Kaj je to, milostivi gospodič, vprašam jaz. (Pride žs.) osamljeni se svojim odporom prct' podržavljenju alpskih železnic, ker eo pritisnili nanje toliko Slovenci kolikor Italijani. Na nekem shodu poslancev iz alpskih in južnih dežel (kakih 100 brez razlike narodnost ) so sklenili namreč soglasno, da je uporabiti vsa sredstva, da ee krediti za alpske dežele rešijo še v tem zessdanju. Cehi so vsled teh dogcdkcv v jako kočljivem položaju. Čehi eo namreč menenja, da bi mnogokatera privatna železnica mrgla postati po poiržavlje n,u pasivna. Z druge strani pa jim grozi navskrižje se Slovenci in Italijani. Italijani so začeli z obstrukcijo radi vse učilškega vprašanja. Po Bklepih načelnikov kluSov se je sieer zdelo, da je razprava o predlogi glede italijanske juridične fakultete zagotovljena že za to zasedanje. Ali tu so posegli vmes pangermani z izjavo, da vpora-bijo vsa sredstva v preprečenje te razprave, Dogoki na Ruskem. Resnica o dogodkih v Lodzu. Kakor vedno, kadar govore o dogodkih v Rusiji, so tud ozirom na dogodke v Lodzu rami evropski listi neznansko pretiravali. Karakterističen in poueen je v tsm pogledu članek, ki si ga priobči.e o rešenih dogodkih »Hamburgar Nachrchten«. Rueofjtski listi so n. pr. pripovedovali: da je množ ca gradila barikade v viseč.ni dvonadstropnih hiš: da je vojaštvo z bajoneti naakakcvalo te barikade, ki so jih potem porušili eaperj ; da je 60.000 oboroženih de-iav<-»v pr šlo v boj s 4 pclki kavalerije in ir tint!rije ; da so kmetje iz okolica nameravali udreti v mesto s k ,eaxi ; da je ljudstvo oblivalo vojaka z vreiim čaj°m, zlog česar je velik del vFreudenseLu*se« pravijo »Hamburger Nachrichten«), vendar ni vojaštvo kraj vsega tega nikjer poseglo vmes. Naslednjega dne so imeli pokopati ona dva Zida in so bili namerjani isti prizori. To pa je preprečila policja, ki je dala mrtvi trupli na skrivnem odnesti na pokopališče. To pa ni ugajalo — Židom, ker so hoteli tudi oni demonstrirati. Hkratu se je sestavil velikanski sprevod izključno le iz Židov, ki se je pomikal po ulicah z rudečimi zastavami, revolucionarnimi napisi v židovtk h črkah. V Karlovi ulici še le Ee jim je postavila nasproti mala patrulja ter jih je pozvala, naj se razidejo. In zopet eo bili v odgovor streli iz revolverja iz množ ce, na kar je tudi vojaštvo rabilo orežje. Učinek je bi grozen: od onih 30.000 židovskih junakov, katerih predrznost popred ni poznala nobenih mej, je vsakdo mislil le na svoje kosti ter so začeli drvet kakor zblazneli preko žensk in otrok. Na mestu je ostalo kakih 40 mrtvih trupel, od katerih pa jih je bilo le malo zadetih od krogelj, in jih je večina poginila pod nogami svojcev. Sedaj eo kuhali Ždfe strašao maščevanje. V ta namen se je imel uprizor ti ep'o-šen štrajk. Potem ko so v četrtek v uhci Všodnia, ki je prosiula radi tam izvršenih zavratnih umerstev, nekega redarja umorili na bestijalen način in ga raemesarili, so jta"eli v petek po vseh ulicah židovskega dela mesta graditi barikade. Na tem delu so bili izključno le židovski nedorasli de čaki, ki so na najprimitivneji način znašali sode, zaboje, staro šaro, deske itd., kar vs> sa naložili eno na drugo in zaprli ulico. Ali za ta kup ropotije bi bilo ime barikada veliko prevelika ča t Do 11. ura predpoludne je ostajalo vojaštvo povsem pesivno, vsled česar so ti »tiankadni« junaki postajali bolj in b >lj predrzni in so začeli razbijati poul en i svetiljke in so zažgal: večino proda ain c! žganja. Ot> 11. uri še le je dobilo vojaštvo povelje, naj strelja in z junaštvom ž dovsk h junakov — je bilo pri kraju! O.e »barikad j«, kstsrih pa :e le redkokatera d -sezala viscč no moža, so bile ods:ranjene v hipu, ne da bi trebalo papirjev na tem del u. Naskoka na te »barikade« ni trebalo ic vzroka, ker ni bilo na n ih nikakega bran telja in je zadoš5al prvi strel, da so junaki zoežal v bližnje hiš\ Nikjer se ni niti 10 mož »bjrilo« z vojaštvom, kajli streljanja z nekaerih balkonov in st ešnih lin m m ž io smatrati za boj. Potem seveda je vojaštvo nastopalo z vso strogostjo in je streljalo sa vsa kog ir, ki je stal na balkonih ali pri okn h, ki ee je obotavljal na ulicah, ali sploh sum ljivo vedel. Žal le, da so kroglje zadele tudi kakega nedolžnega pasanta. Število mrtvih je iznašalo okolo sto, ranjenih okolo 300. Tako »Hzmburger Nachrichten« po poročilu očividca. Oitatelji pa naj primerjajo te podatke z opisi, ki bo jih prinašali rusofobski listi in videli bodo, kako grozno se je pačila resnica o dogodkih v Lodzu. Potemkin« namerava obstreljavati Jalto? O deški dopisnik londonskega lista »Standard« poroča od dne 6 t. m., da so uporniki zapustili Konstanco z namenom, da bodo ob -Btreljavali Jalto, poletno palačo na južai obali poluotoka Krima. Do 5. t. m. zvečer niso uporniki še izvedli tega namena. »Potemkin« izsiljuje ladije. Iz Varne javljsjo od dne 5. t. m. : Tukaj s j je izvedelo, da jo »Potemkin« ustavil na visokem morju neki grški parnik, potem ko je zapustil Konstanco. Parnik mu je moral dati premoga in živil. Kapitanu giške ladije je bil izdan pravilen prejemni lisi, katerim zamore od ruske vlade zehtevati plačilo za blago, ki g i je dal »Potemkinu«. »Potemkin« v Feodoziji. Iz Petrograda je sporočil dopisnik bero-linskega »Lokal-A.nzeigerja« dne 6. r. m., da je uporna ladija »Potemkin«, ki je dospela v Feodozijo, dobila premoga, živil in tudi zdravnike, kakor je to zah.evals. Uporniki imajo na razpolt g > 750.000 rublje v. Odhod crnomorske eskadre v Feodozijo. Londonski »Standard« poroča iz Odese od 6. t. m.: Crnomorska eskadra, med to tudi »Jurij Pobjedomaec«, je odplula v Feo-dosijo, kjer ee je pojavila uporna ladija »Potemkin«. Eskadra je bila ravno dospela iz Odese v Sevestopol, ko je dospelo poročilo, da Be je »Potemkin« pojavil v Feodozji. Eskadra je nemudoma dobila povelje, naj zasleduje »Poteaakina«. »Potemkina« nameravajo pogrezniti. Iz Londona poročajo dne 6. t. m. : Z li se, da oblastnije pogreznejo »Potemkina«, ako se ne uda. Da niso tegi Btorili že v Odesi, je bil vzrok ta, da bi bili upom ki obstreljevali mesto, ako bi se bilo napadlo »Potemkina«. Oblastoije v Sevestopolu izjavljajo sicer, da ima »Potemkin« le malo municije, ker se je je mnogo porabilo na vajah. Položaj »Potemkioa« je brezdvomno obupeo, moštvo je dvakrat zaslužilo enirt. Ako se tudi izkrcajo v tuji drži v i, bi zahtevala Rusija radi umorstva na čistiikh, da se jej uporni mornarji izroče. Skrb radi antisemitskih izgredov v Odesi. Londor ski »Standarde je sporcčil dce 6. t. m. ic Odese : Mssto dobiva malo po malo zopet svoje normalno lice, t :da po mestu krožijo raznovrstne govorice; najbolj vzce-; mirjajoča je pa ota ° pretečih antisemitsk h zgredib. Nače'nik policije ie izrazil težko bojazen, da sj izgredi pr.t Ž dom ne le nameravani, ampek tudL organizirani. S cer pa ni dvomit:, da ramore vlada s 50 000 vojaki prepreč ti eventuelce sovražnosti proti Zidom. Dopolnilna državnozborska volitev v mestni skupini Maribor. Opetovaco smo ža omenjali te volitve, ker jim razne oko.nost in pojavi dajajo po-eebeu eimptomat čen pomen. Žs na vsem volilnem gibanju — na agitaciji, na shod,h. po listih — smo mogli opažati karakteristične znake, ksko se paogermanska evolucija v nas državi vspenja vedno bolj, o čemer pa je naj karakter ističneje to dejstvo, da so c. kr. državni uradniki cajgorečneji povspeševatelji 13 evolucije. Zato je omenjena volitev pogubnega pomena, nekako debelo naslikan prst na deski, ki ksže, kam nas vodi pot. Dva nemška kandidata sta ni stala nasproti: kandidat takozvane nemške ljudske stranke Pfrimer in pa nemški nacijonalec, reete pangerman AVastiaD. Di-si je tudi prvi storil v nemškem radikalizmu in v sovražtvu do Slovencev, kar je le bilo v človeški moči, vendar je bilo tudi to premalo c. k. državnim uradnikom, ki so zdržema zapisali na svoj prapor ime pangermana Mastiana. Ta je dobil na volitvi dne 5. t. m. 1061, kandidat nemške ljudske stranke 730, Slovenec Sinko 328 in socijalni demokrat H.lari 265 glasov. Ker ni nobeden kandidatov zadobil absolutne večine, se je vrš la danes cž a volitev med kandidatom n?mške ljudske stranke in pan-germanom \Vastianom. V tem hipu nam še ni znan izid ožje volitve. Ali po razmerju glasov, oddtn h n« glavni volitvi, ni dvomiti, da je izvoljeo pangerman. In to tembolj, ker so Sloveče: sklenili, da se ne udeleže ožje volitve. Zelo radovedni smo, kako so ukrenili Bocijalni dfmakratje. Logično bi bilo, če ho etorili isto kakor Slovenci. Ce je bila pri teh odločilna okolnost, da sta nemška kandidata sovražnika slovenskega naroda, pa bi zahtevala od socijalnih demokratov vzdržanje od volitve že lc-gika dejstva, da sta Pfrimer in Wastiau oba skrajno naoijonalistična politike. Domače vesti. Proslava zaslužnega moža. — P sejo nam : V soboto zvečer sa je zbralo na skupni večarji v restavraciji »Alla Stazione« nad 50 uradnikov južae železnice z deputacijo gospodov uiadnikov državue železnic?, da vredno proslave 35 letno službovanje gospoda inšpektorja Andreja Z bone, podns-čelnika tržaške poataje južne železnice. Andr. Zbooa je zbog svoje ljubeznivosti in vrlega značnja v Tistu niei uradniki južne železnice najsirapatičaejša oseba, kukor narodnjak pa visoko cenjen med tržaškimi SloveLc". VTai mnrgeštev:lni govorniki so v svojih govoril« povdarjali neprecenljive vrline njegovega kristalno čistega značaja, njegove zmožnosti, vsled katerih bi ga bilo težko nadomestiti, če bi zapustil svoje mesto polno odgovornoeti, mesto, ki zahteva moža izredne marljivosti in duševne čilosti. V znak spoštovanja so mu uradniki poklonili kras:-n srebrn namizen nastavek ; do-poludne pa po mu vrjčila uradnice na postaji prekrasan šopek. Naj mu te odkr tosrčne ovacije oBvedo-Čijo, da ima povsod le prijateljev in nobenega fovrtžoika. Mi t žatk; Slovenci pa mu ob tem važnem treaotku kličemo, naj v svoji čilosti vstraja.še mnogo let na svojem mestu nam in narodu v ponos ! Imenovanje v finančni stroki. V. kr. finančno ravnateljstvo je imenovalo tiaančnega kore pista dr.a Oskarja Helda iinančnim Gre na dan, Ker želi, da bi minila Doba, ko nas je žulila. Našega sovraga strast. Tud ' Slovan imej oblast: Likat' ee, živet in rast'! 5. „Slovanska mladina . „Slovanska mladina" Podpora edina In steber moćan Prihodnjosti roda, Po tebi svoboda In sreće nam dan, Iz jasne višine, Napoči, zasine. 6. rSlovenska lira-. „Slovenska lira!J Pesmi tira Ne zapusti nam nikdar; S pesmijo tud * oratar Vse doseže, kar mu drago Bodi slava, bodi blago. 7. „Slava". Društvo „Slava-, Kje je prava Pot, ki pelje tje v srce'.' To je pesem milo-glasna, To je pesem divno krasna. Ki glasi med nami se. Torej pesem zaorimo Pesem našo zagrmimo : -Narod -naš srečnejši boš, Ko med nami več bo mož". 8. ..Velesila". „Velesila', Ti krmila Vea drugačna čut-itva nam polnijo src« ako 83 ozremo ca naše simpatično »Kolo« in njegovo delovanje. O tem egiln:m naieoa društvu, o tej »trdnjavi«, kjer je »strelni prah«, dična naša pcs3m; kjer so namesto »topov«, krepka grla ; namesto »pušk«, čuteča, blaga Brca; namesto »krogeij«, udnina — v teško a pošteno zasluženih kronicah ; — o tem društvu je pisala »Edinost« od dne 5. t m. to-le : 'Pevsko družtvo »Kolo« je poznano v ob*e kakor društvo, ki ekou vseh 10 let s mojega obstanka vrši z \so vnem) srojo _ dolžnost. Kakšen ugled da uživajo »Kolaiic med brtts cimi društvi, je razvidno iz velikega števila teh bratskih društev, ki so s« odzvala s« sla v n ost 10-letnice. Iz mesta, okolic3 in celo iz Sežane pri dfjo prihodnjo nedeljo pevci in pevke, da •• svojo navzočnostjo počaste »Kolo« in — delovanj« ▼ povadigo naše pesmi ter v slavo in č*st »rodu svom«. — — _ £;t kako bo to lepo, kako diven bo pogied na msao naroda, ki bo liki moiskim valovom, ponosno in blaieao srečen korakal * godbo na čeln iz gojzd ča (boechetto) ns slavnostne prostora. Trinajst jih je, ki kakor marljive čebe lice nabirajo in množe čast | u slavo naše pesmi. Ko tlušam ..Mile, nežne te glasove, Nekaj v srcu se odzove" in vstajtjo mi na dnu duše šs neutešene želje, se neizpolnjena voščila, oziroma vod lt, po katerih naj bi vsako društvo r ojegalo svoj vzvišeni, blagodejni namen. Te želje, voščila ali vodila pa so med posamična društva tako le razdeljena : 1. „Kolo". „Bratje v kolo se vstopimo, Dajmo k zvezi si roke, Majki Slavi prisezimo, Zvesto zmir' ljubiti seu. 2. „Adrlja". Naše Adrije valovi — (To so naroda sinovi Z nežno-milimi glasovi) Kodu vdarjajo v srce, Kjer budijo mu želje Vedno više dvigat se". 3. .Zarja . In v Rojanu „Zarja" zlata Narodu odpira vrata V prostrano Dvorano Krasnih dni, .lasnih dni. Kojih narod si želi. 4. .Slovan Tud' „Slovan" in to ne .'e v plenumn, ampak tudi v proračunskem cd*eku. Videč:, da ni nade, da bi se H ?ar rešila v tem zasedanjn, so odločili Italijani, da bodo oni preprečali tudi vea druga parlamentarna dela in so ž a v včerajšnji seji začeli z obstrukcijo. Nu, zdi se, da so že potoieženi, ker jim je ministerski predsednik baron Gautich zagotovil, da ukrene viada tekom poletja vse potrebno, da bo ita-1 jac9ka fakulteta mogla funkcijonirati že v pr hodnjem zimskem Bemestru. — In tako se je polegel ta vihar v italijanski čaši — vode. kom arjem v IX. činovoem razieda, kon-eeptne^a praktikant i dr.a Gvidona de Bori-ja finančnim kineepiatom v X. činovnem razreda. Vreme. Veled predaaaoenje nevihte z dežnim nahvoro, je — kakor smo predvidjeli — vročina odjenjala. Včeraj v jutro ob uri je keza toplomer 24° C , a o po-ludne C. Do 2. ure popoludne se je temperatura poviša a do C. Ves dan je pihal pr«oej mo*an veter. Po noči je pa začela pihati mcčna burja. Strela Je udarila predsinočnjim med nevihto, in sicer cb 2. in tričttrt uri po po l.inoči, v h so zakonskih Mihaela in Katarine Šteiinčič, pri sv. I-anu št. ">38. V hiši sta stanovala omenjena lastnika, a poleg nj ju črkcetavee Fren Saksida se tvojo družino. H;ša je takoj začela goreti in to je prvi za-pac.l Saksida. Skočd je s postelje ter hitel klicat 8 ssde na pomoč. Sosedje so re9 pr šli in skušali gas ti pcžar, a videči da ostaja njih trud nevspe?e:», je sel eden njih iskat pomoči drugod. Sre5al je redarja Sk ap na m tega obvestil o nesreči. Skapin je tekel na vso moč na redarstveno stražnico v ulico Luigi Kicei in od tam je teUfoničnim potom obvestil gasilce. Ti poslednji so kmalu pri-dirjali z več vozovi k požaru *'n so začeli grešiti. A tudi njih trud je bil popolnoma brez v? peh a. Delali eo do 11. ure predpolu-dne, a hiša je zgorela do la'. Štefinčič trpi *?OJO kron škode, a revež ni bil zavarovan. Vihar na Vrbskem jezeru pcp^ludn« je bil slen \ibar na Vrbskem ezeru (blizo ('sloveal. Parnik »Liretto« je bil poš«cdovan ter so ga va'ovi zanesli na suho. Težko posredovan je bil tudi parnik »Carinthia«. P-štni ofic jal Josip Oppacher je utonil. Xeko drugo os;bo so rešili le z veliko silo. Bežali z vojnih ladij. Ko je bila na •*ek. c. in kr. vo na essa ira, je e lad j polnilo 22 m rn r 8 7, skoraj vs M-.djari, Nesreča na Gorjancih alf umor i — (Zvršetek). — Naznaniti vam moram, da je moj dopis izvestne krcge silno razburil, kakor da sem Bog ve ksj pregrešil. Odgovarjam, da je pisala o tem dogodku tudi uredna »Laibacher Zeitung« (25. sli 2<>/6.), nekoliko krajše, zato pi šs ostreje za Turka. Pa tadi razni drugi listi so pisali o tem. Zakij bi ravno »Edinost« ne smela?! Listi prinašajo večkrat dr p se iz uradniških krogov in vzeta iz službenih aktov. Jaz pa, kakor navaden človek »na kmet h« se nisem prav nič menil za akte, ampsk sem beležil le, kakor so govorili ljudje od hiše do hiša in o čemer je razpravljala vsajavnoBt. Če pa so liuoje razno govorili, eo ca t?m krivi tudi ravno fuckc jonarji sami. Jaz sem bil dne 4. julija na licu meBta, ko je bila tam komisija, a me je orožnik odganjal proč, češ: »Sie baben nichts mit den Zeugen zu reden!« To je rekel meni vspričo dejstva, da je bilo ves polno ljudstve, starega in mladega, v neposredni bližini komisije. Priprosto ljudstvo, ki marsikaj pove« m krivo umeje in pet;m, seveda, tudi krivo govori ter raznaši vse možne verjetne in neverjetne etvari, to je smelo biti blizo, poročevalec kakega lista pa ne! Kdo mora več koristiti stvari: ali ljudje, ki le zijala prodaja;o, ali pa človek, ki je mogel že drugi dan po dogedku podati važnih podatkov?! Ni doaša stvar, da bi difiiitivno dokazali, je-li se je zgodila nesreča ali zločin. To je stvar cblsstvenih organov. Po nešem mne-V sredojnju je p~e!edoje verjetno, a tud' prvo ni po- i polnoma izključeno. Zato tudi ni bil naš namen, d* bi določno kazali na kako osebo Btor lca. H poteze pa je dovoljeno pisati vsakomur, izlasti še, čj ee op rajo na splošno javno mnenje. Zaključujem za aedi'j s ponovno konstatacijo, da je tudi uradna »L.ibacher Zeitung« pisala, nekoliko krajša sicer, tli v istem zmislu in še izraziteje. Uradni list je pisal n. pr. : »....oa?s er (Jura:č tamreč) allem Anscheice nacb von dem iibaibeleumundetem 26 Jthre f.lten ( u sledita celo ime in pri- odpre. N:č hudega sluteči jim je oni odprl, a ptičkom je bila potem prosta pot na ulico Bkozi lekarno. Seveda so to pot tudi ubrali, dočim je ponočni čuvaj — premišljal v veži, kaj mu je storiti. Slednjič je — premislil, da je najbolja, ako pregleda stanovanja v hiši. Začel je seveda v I. nadstropju, in sicer v stanovanju gospe Marije Garofolo. Vrata stanovana je našel odprta. Obvestil je takoj o tem gospo Garofol«", ki sedaj Etanuje v neki vili v ulici dei Navali, a potem je preiskal ostala stanovanja, ki pa so bila vsa v redu. Pozneje je prišla goBpa Garofolo ter konstatovala, da jej je ukradene srebrn:ne za 150 kron in en zlat križec ter en poročni prstan v skupni vrednosti 50 kron. Koledar in Trama. Danes: Elizabeta, kraljica Jutri : Veronika Jul., devica. Temperatura ob 2. uri popoludne: 26.5° Oelaius. Vreme: oblačno, veter. ameriške Zvezne države. Ministerski predsednik Katsura prevzame provizorično voditeljstvo ministerstva vnanjih stvari. ki eo se skri i po ck > iei. Rederji so imeli jimek) ermordet wurde...« in potem: »hintir mn >go poala, predei so ub?gle mornarje po lov li Ter jih odvedli na forpedovko »Uao«, lei je v laki na njih čaka'a ter jih odvedla v Z*der na eskadro. Odkrit podzemski potok. Blizo kanala Leme v Istri je Dominik F kub čn h metrov vode v Vo ia je č sta in d< bra. In ako se re? pe trd»f ia j9 ta pot >k Tako bogat na vod', potem . Si 1» 1 en del capadne Is re preskrbljen z d bro j itno vodo. SlavnO!»t t Stanjelc. V včerajšnjem por čilu o tej slavnom je iz jstal po neljubi p m t; odstavek o uprizor tvi šaloigre »Jo-- p..va sukrja«. I *ič, Fran Malic in Jusip R^že. Igrali so •»j glarko in e igra v polni mer' dosegla -voj časen : ofcč.tstvo sj je izl»orno za-oavalo. linkem Ohr mit dem Revolvereebeft...« Ves b u č a j je ee nerazrešena zagonetka. Nalog* obltisti je, da jo rsz ešijo. Tatovi in ponočni čuvaji. V hiši št. 11. v ul ci Civrni eo, zven enega stanovanja v IV. nadstropju, vsa druga zipuščena, ker so sli njih stanov&lci r ž vat hladneje pod nebje na dfželo. Ključi \ sih zapuščenih (i„n u" g^anovenj so ;a zročeni zavodu za ponočno kana * ču\anje, ki ee je pred nekaj meeec: ustano vil v neeem mestu. Predvčerejšnjem v jutro je j:oaočni tuv^j K< H'dle (uslužoenec omenjenega za\oda) odprl ve?o isle hiš; n se pripravljal da bi š:i p) stopnjicah pogledat, jeli ^ sa v redr. A ko je ztčel lezti po stopnj csh. eo mu priši nasoioti, skeraj tekoči, trije ccožje ter skušali pobegniti. Čuvaj je začel vpiti »Sa tatove, na tatove !«, a nihče ni slišal njegivega vpitja. Oni trije pa, \ti ieči, da so vtžja vrata zaklenjena, so sli na dvorišče, na katero ima izhod dvorna lekarna. V lekarni je težak iste ravno nekaj lO 11 Vedno krepko drži se: _ Pesem čila Pesem mila Iz srca podi goije-. Zorialava*. Lirna. di«'na „Zorislava-Bodi vedno mar ti slava. Ki je n«rod vreden je. Pwm ori V krepkem zbori. k vi - k u dvigaj nant srce Upi. ^Lipa" zelenela je. Zelenela naj bi ^ In vabila v senčico i hnladino na-r> vso. Zvon. Le dooi -Zvon", le glafi se Cez hrib in čez dolino 1'oemaj na.*e ljud.«tvo vse Za drago domovino. Čitalnica . „Čitalnica"1 Vnemalnu-a Za lepo vse in milo Ije zovi v ^voje krilo Mladino naAo čilo, I »a bode vsa Navdušena Za vse, kar nam je dražega. 14. BratovAčina iv. C. tm , Svetega Ciril-Metoda Bratovščina" naia si; Narodu do preporoda Pnj«omagaj tndi ti. »S tem. da bereš mali dar,- delal in oni trije eo mu nam:gn h, naj jim Da kedaj bo gospodar Tudi on na svojih tleh. In da deca ne bo r gnjila" Ter ne bo nikdar rotila .Matere, ki jo rodila ! Iz vseh teh želiš, voščil Gospodarstvo. C. kr. kmetijska družba za Kran sko. Ta kmetijska družba je na glasu po svojem izbornem, najvspešnejem delovanju kmetovalcem v prid. O tem smo ee uverili vnovič iz poročila o nje delovanju v letu 1904 U istega posaenliemo : V letu 1 i»04. je imela družba 5908 udov. Letaš jih je pristopilo na novo 943. Nadejati se ie torej, da bo imela družba prav kmalu 7000 udov. Ud e bo bili razdeljeni v 130 podružnic. Družbena udnina zn°ša 4 K na leto; polovico je dobiva glavni odbor, da udom breip'a?no pošilja uradno glasilo, druga po lovica pa ostaja podružnicam, da imajo sredstev za svoje potrebs, če ne vzamejo za nadomestek sidntga drevje. Ta družba je tjrej edina v Avstriji, ki za svoje poslovanje nič ne jemlje od letnine udov, čeprtv zat) ne dobiva n č državne podpore. Poročilo opiBuje delovanje družb:nih zavodov in podjetij na vseh panogah kme-t jstva ter zaključuje : Iz lu podanega letnega poročila je posneti vsestransko delovanje glavnega odbora v prid kranjskemu kmetijstvu, in glavni odbor lahko z mirno vestjo trd , da je vse storil, kar j a bilo možno v razmerju s svojimi pičlimi gmotnimi in fizičnimi silami. V ne ptsebno povoljnih razmerah naša družbe se mora pridobitev nad 6000 udov, res tev 24.656 poslovnih štavil v pisarni, promet 400 vagonov gospodarskih potrebščin, de narni obrat 840.000 K in poleg tega še op;-! sam intenzivni kmetijski pouk ter obširno literarno delovanje na kmetijskem polju srna-trati za prav veliko delo. Vsa tu navedena števila, ki so jasno merilo za družbeno delovanje, bi pa bila brezpomembna, če bi ne t bilo zaznati tuii uspeha. Omenjeni novi dohodek ol mlekaritva, razširjena govedoreja in prašičja raja, vsakoletni vičji pridelek vs!ed"porate umetnih gao.il itd. pomenja pu-višanje dohodkov kranjskega kmetovalca na leto za več milijonov kron, ta družbo pa velepomemben u*peb. Dohodke kmetijstva povišati je glavno sredstvo za rešitev našega gmotno propadajočega kmetijstva ; zato je bilo in bo vodilo glavnega odbora : nepristransko delovali v tem smislu. in gesel pa s c doneč, 12. želja, veje en eam mogočen, iz vročih balzami^no-blažilen akord : Kako mu bo oko gorelo, kako drhtelo, ko zečuje prve glas« naše milj en k e, Ki „Srca tožna bo ogrela. Da bo du^a zaihtela ; Za trenotek pohitela V rajske tja bo visočine, Kjer gorje pozemsko mine". „In društvo za društvom na oder hiti Da pesem slavi. „ Sa-a želja na£a nada. Naša bod' molitev ta : Sloga, da nam srca vlada. Da k svobodi nas pelja. S tami tremi dubteč.mi cvetkami (želja, nada, molitav) na gredici goreč.h tvojih sre, gotovo dospemo na prostorno polj« vesele prihodnosti. Ker tudi društvo »Kolo« deluješ v dosego tega naasena, Ti kličeno ob Tvojej !0 letnici : .Kolo", krepko Ti se vrti. Da nameni bodo strti, Ki pogube nam žele! Zdaj pa : * Kmal' na svidenje V vrtu narodnega doma, Kamor mi vsakdo Ki za rod ima In srce za peimice. Ki nam ljubav op lam te. Boraaa poročila dae 7. julija Tržaška borza. Napoleoni K 19.12 - 19.15—, angležke lir* K-- do —, London kratek termin K S40 30—2*0 G0 Francija K 95.55—95.75, Italija K 95 50-95.70 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija t* 117.35—117.55, nemSki bankovci K----- avstrijska ednotna renta K 100 33 100.H0 ogr^sa kronska renta K £6 90 97.20 Italijanska renw —.— —...— kreditne akcije K A57.— — 6f>9 — državne železnice K 670-- 672-- Lnab»Hi 86.— 87.—, Lloydove <\*cije - 723.— — 7J5 --Srečke: Tisa K 338 50 -342 50, iwedii K 482 50 do 492 50, Bodenkredi; 1**0 K 306.— 313.—, ^ -denkredit 1889 K 3uti 75 313 75 TarSka K 139.— do 141. - Srbske--do —.— Dunajska borza ob 2. url pcp. včeraj danes Državni dc g v papirju 100.90 —.— „ „ srebru 1C0 90 —.— Avstrijska ie ta v zlatu 119*35 —.— „ kronah 4°/„ 10D-45 —.— Avst. investic ska renta 31/,°/0 92 SO — .— Ogrska renta v zlatu 4°/0 117*20 — „ „ kronah 4\ 97'- „3V, M 90 Akcije nacijonalne banke 1639.— —.— Kreditne akcije 657 75 —.— London, 10 I .str. 240 35 —.— 100 državnih mart H7.42'/2 —.— 20 mark 23. i9 — 20 frankov 19.12 —— 100 i tal. lir H5.63 —.— Cesarski cekini * 11.28 —-— Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — Francozka renta 99 25, italijanska renta 104.85, španski exterieur 90 45, akcije otomanske banke 593 —. Menjice na London 251.55. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državna Sele*- ^ —.— Lombardi —.— anlficirana tnrSka rent« 89 02 avBtri ska zlate re ta —.—, ogiska 49/, z a> rmt» 97 75, Lftndsr^sn ---turSke arsi e 139.25 i-arick* banka 13.74, itaHianske marin -jonalne akcije 750.—, akcije Bia Ti^o 15.84. Mir >« Li o n d u n. (Bklnu, Konsolidirati Joi* 90.3 K Lombardi 3'/, srebro S7—, Spačka r«nts S).5/a it. lijanaka renta 104.—, tržni diseoLt, monjiua p Dnnajo—.— dohodki banka —.— is^ačUa bia^. —.—. Stalca. Tržna poročila 7. julija. BudlmpeSts. Pfienica za rkt. K iS 70 d j K 15 72; rž za okt. K 12.72 do K 12 74 ; oves okt. od K 11.34 do 11 36; koruza za julij K 14.98 do K 15.—. Faouici : ponudi e srednje, povpraševanja pić'o tendenca mirna. Prodaja 22.000 met. stot., nespre menjeno. Oves mirneje. Druga žita nespremen eno Vreme: vročina Ha vre. (Sklep) Kava 8antos goo0 kg 4i.3/4 frk, za sept 45.—. New-York. (Otvo"- Kava Rio r* bod.>/e dobavr, stalno, nespremenjeno. Prodaja: 10G0 vreć. ll am o u i g- (Sk*») ^p. daun»B <«verage za eejtember 37-- t« dec. 37'/», za marec 2S.— za ai 38'/, — Mirno. — ttava Hi j Dfcvadr- 'OCf> 38 -39 uavadna raelu- 4'J—42 uavalu . do. 43-44 LuDuun. Sladkor iz repe surov 103/H SI. Mlačno. Pariz. Rž za tekoči mes- »o 50 rt ci avgust 15.ž?», za sept.-oktober 15.25 zh sept. december 15.23 i a ir iu.i - " euica - - teir » m sec 24.3U, za avgust 2 i 4V t.* september oktober 22 65 za sept-decemoer 22 55 ^trd v, Mokh t-koči mesec 31.10. za avgust 31.— sept.-oktober december 20 - ttrdnij. Reoičn mf^ <• 50 V- 7.u avg ist 50.'\ 3 30 25, za s pt. olje za tekoči n»wr 50 */, avg ist za september-december 50.^ :a januvar - april f.0.» mirno). Špirit zh tecoći me-tec 533/r t* avgust 5' , s september - december 44. - tsl januv -april 40.3 4 stalno . Sladkor surov 88° »so nov 2r<1/,— fJ/4 (mtrno bal za teKoči mesec 321/« — avgust 32'-oktober-januvar 29"/4, za januvar-ppril 3J1/«, (mlaćnoj raHnirai 66—66" nblačno. Zadnje brzojavne Rusko-japonska vojna. Japanski minister vnanjih stvari. TOKIO 7. (Agence Havas). Min eter eice 'vnanjih etvan Kamara odpotuje jutri v o 1 ' O 'I O I 1 O lipi' O i I O 11 O ' Tovarna pohištva -ms Aleksander £evi Jitinzi ulica lesa 5tv. 52. R (lastna hiša)- ( ZALOGA: PIRZZR ROSRRIO (Šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nobene konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po 333CCSSO&CO' posebnih načrtih, ^ccccccccc: Iluatrovan cenik breaplačno ln franko , o • I O I I O I I Q||QI'0I'0" Za dokaza obilnega sočutja ob bolezni in smrti, kakor tudi za častno, toli številno spremstvo pri pogrebu prečastitega gospoda Urbana Golmajerja e. kanonika, viteza Frane Jožefovega reda, ustanovitelja „Elizabetišča" itd. itd., . izrekamo tem potom vsem sorodnikom, znaneem in prijateljem blagega rajnika svojo najtoplejšo zahvalo. Osobito se pa zahvaljujemo : č. g. dekanu-kanoniku M. Sili za du- priroma. lldjui/.u iAJJ UI/.JHUV ." . r --—--------- —— —X' --- Nadalje izrekamo svojo zahvalo g. glavarju A. Rebeku, sodnemu sve tovalcu dr.u Planerju in vsemu na pogreb došlemu uradništvu iz Sežane, ka kor tudi g. nadučitelju A. Benigarja za oskrb j>etja pri pogrebu n sploh vsem, ki so spremili preblagega rajnika k zadnjemu počitku. TOM A J, dne 5. julija 1905. Šolske sestre „Elizabetišča". c^LAVIJA" sprejema zavarovanja člo-▼e>ke^ra življenja po najrazuovi>tne|Mh fconibmaci ah pod lako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje rn smrt z zmanjkujoč i mi »e vplačili. Vsak član ima po preteku petih 30U5VU- pravico ao amaenae. -oc^ let 'I 33 d i a v i j a Tzajeaua zaTarovaisa tiaiifea v Pragi. — eczsrviii fond 31-865 38d »3 K. izpisto oašSianiati: 82,737.159 57 K. j Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovanskc-narodno upravo. j Vum. pojasnila daje: I Generalni zastop v Ljubljani, če^ar pisiirne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12 Zavaruje poslopja in premičnine proti k požarnim škodam po najnižjih cenah. 5>kode cenjuje takoj in nnjakutneje. Uživa najboljši 8loves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne ^odpore ▼ narodne in občnok jristne RapaII 14—1,1 let star' ?e i,okaj UgUUK ve^~ v prodajaln iei jestvin, ee takoj sprejme. Naslov pri »Edinosti«. i ■^fcSSSiiSki^^fci Jutri Do v „.Gostilni Trošt" i SfcorRlji i: iss nad Rojanom od 5.—10. ure zv ljudski ples na |>odovih in v senci, plesni komad le 5 nč. (10 st.). Qlll7hn Sčna mož z dobrimi spričevali, OIUZ.UU lote vešč slovenskemu, hrvatskemu, italijanskemu in Demškemu jeziku. P»>nue administraciji tega lista. MALA OZNANILA ure zvečer javni v ulici Gulia št. 76 \7cilr dohiti vsakovrstne jeatrine \ >Jh. kakor. itaTo, ni. testenine (napeljake ), sladkor, turt£no in belo m (itn, naravno manio, »▼e£»>. milo. jedilno oije prve vrste po 36 novć. — BI ar o vedno sveže.— Na uroda] je zaloga vina -t: vratar hiše 25 uli«*e v dobrem kraju. 3'ov pove Giuliani. Tomasoni Dlisse Trst slikar-dekora t ar. Sprejema delo na deteti Dekoracije soh s papirjem. Slikanje sob in napisov v vseh slogih in na vse narine. Ponarejen les in marmor. Barvanje pohifttva, podov itd. Vse po zmernih cenah, točno in hitro. — Delavnioa: ulio» 'Igo Fosoola itev. 19. Tovarna kisa BroscMna & Hrovath Trst - Riva Grumula 6 Zaloga vinskega kisa ia specijalnih kisov. Konkurenčne eene. 3van Jančar tehn. konces. zobozdravnik TRST ul. Torrente 32II. n. Delavnica za umetno zobovje. Izvršuje popolno zobovje iz kaučuka ali zlata po francozkem ae-stavu, Poprave v 2 urah. Hr Cene zmarne. -pg Sprejema od 8—6 pop. ZOBOZDRAVNIK cooooooooooooco 10.000 hektolitrov vinskih sodov v vsaki j velikosti od 5—70 hektolitrov j ___^______^ prodaja po jako zmernih cenah tvrdka Alex. u| Cavnna luhod ulica Ca- Breyer i sinovi, Krizevac. j vazzem 5u 3). Svoji k svojim! Podpisani priporoča svojo zalogo oglja. drva. pre-■oga in drugo razno kurjavo ter petrolej. Pošiljanje na dom. Josip Muha, Denar na razplao rr^isi |M>sl<»pja in na zemljišča od Iv 1(XH) naprej. Prodajo se mali kosi zemljišča. Naslov : „Trgovinska kavarna" od 4—h ure pop. OC< Iv. Kopač svečar v Gorici priporoča priznano najboljše in najcenejše ♦ voščene sveče ♦ Čemi DrezplačnD m franio. licdnost. Oglasiti se vin^k-* ulica št. 2. pri Podpisani priporoča svojo mm- NOVO PEKARNO IN SLADĆIČARN0 pri 8v. Jakobu j Mršti ulica 12 (zravea si. šole). , . -i Vedno svež kruh. Pošilja- li obro pri- njenadom Sprejema na- gi pridobi Priden tetmiRar ali inženjer Živic in dr.i, trgo- ro*ila in domači kruh v pecivo. Postrežba točna. Benedikt Suban je posestvo blizo Doline, pol Na prodaj obstoječe iz nji», umu. j« skupno parcel fundus instruetus. bolele jC Prodajata jestvin založeno z vedno svežim blagom I. vrste kakor: kavo vseh vrst, sladkorja, olja. mila, kisa, testenin, moke, otrobov itd. priporoča svojim rojakom udani Počkaj Ivan ul. PETRONIO 2 (vogal ul. S. F . =J(ova zaloga= ovsa in Bena na debelo in drobno M. vd. Zerquenich ul. Pierluigi di Palestrina (prej ul. delle Acque) vogal ul. Coroneo. Prva trt. brnsilnica -m na električno moč Gualtiero Cozzio Passo Š. Giovanni št. 2 (vogal ulice Torrente nasproti kavarne Chiozza izvršuje vsakourstno brušenje in poliranje. Ima tudi v zalogi vsakovrstne nože itd. ■fc- i Oni?. Med. Dr. MaKso BrilM j * v TRSTU 4 ulica S. Anionlo fit. 9. II. nadatr. 1 --- Izvršuje zadfluiije /. ciunjlcm, poredanom .l srehom iu /!:itom. * I deluje posamezne umetne zobove kali «r V ludi celii zo'ovje. J GRDIM K A od il —12 predp , .'J.—5. pop »1 a j -P- , —v. SORIŠKA LJUDSKA POSOJILNEGA vpisana zadruga z omejenim jamstvom, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., II. nadstr. v lastni hiti. F.PertOt urar TRST - ul. Poste nuove št. g priporoča veliki izbor ur: Ornega, SchafThause, Longines, Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za gospe. Iz nor nr za birmo. Sprejema popravljanja po nizkih cenah. dveh hi Pogoji ugodni. ure od železniške postaje, njiv, travnikov in vinogradov, Več jw>ve uprava našega lista. Voditelj ' dobiti pri npravi na dobrem kraju. Naslov pove »Kdinost«. | P jka-na in sladćićama z lastno tovarno biškotov " Jfran Campe TRST - ulica Mol in Grande št. 32 - TRST i krat nj dan svež kruh. raznovrstne moke prvih orrst ih mlinov, flue vina v buteljkah, sladčiee itd. J Sprejema naroebe za sladeiee. TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA 01 RISPARMIO 5 ■ EBLOVANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH KATALOG! BREZPLAČNO. Hranilne vloge sprejemajo se («1 vaicetr;t če m li n» ć an društva ia s: ob e-t i jr-j«> po 4 7s°/o> ne se oih jal rcntii ila vek Posojila dajejo »smo elauorn in e nt uutnjice p> 0°/o in na vknjižbo po 0°/o- Uradnje vs.iki iim oti 8. do 12.1ji ura [».»p. razven nedelj in prazn;kov. Stanje hranilnih vlog leta 1904 K 1.435.007-11 ,. posojil ...,,„ ,, 1,573.S42-31 „ glavnih deležev . „ „ 112.72J*— Poštno-hran. račun šty. 837.315. Alojz Ciaa»A. Visintini naznanjata cenjenemu občinstvu, da sta prevzela iasf n račun trgovino in avtorizovano krojačnico Alla Citta di Trieate v ul. Torrente 40 (nasproti rledišču Galdonil. Tam se vdobiva velika zaloga iz^otovljenih oblek za odrastle in dečke. Delavske hlače prve vr>te kakor tudi blago vseh vrst in najposlednejše ----- novosti. - trgovina z manufakturnim blagom ANTON SANZIN pok. Frana - Bameravecchian. Velik dohod satena, perkala. batlsta. pikeja in cefirja. — Blago za ženske obleke, pletene spodnje srajce, modercl. drobnarije. — Pele in barvane srajce za moške, ovratniki, zapestnlki; kravate in potrebščina za delavce. Vse po najnižjih cenah, da se ni bati konkurence. Drogerija GUSTAV MARCO ulica Giulia št. 20. Droge, barve, pokostj, petrolej, čepiči, ščetke, mila, parfumi i itd. itd. --Zaloga šip in steklenin. KONSTANTIN RUBINiK Prodajalnica mrežic, Ulica Stadion 3. Sprejem« prekladanje In čiščenje svetilk na plin ob času selitve. Neprenosljivo plinove mrežice. — Vsakovrstni pripadki za razsvetljavo. Naročbe za popolno čiščenje stanovanj. ® Caro & Jellinek Trst ul. Romagna št. 2 Trst. 1 —— TELEFON št. 1627 — Podružnice: Dunaj, Budapešt in j : Lvov. =1=! Zastopstva na vseh glavnih trgih! = tu- in inozemstva. -j Dr. F. GAIGER praktični zdravnik v LJUBLJANI dosegel je izvrstne vspehe z vporabo železnateg-a vina 6. PICCOL1JA dvornega založnika Xj. Svetosti in lekarja v Ljubljani. Polliterska steklenica velja 2 kroni in se vnanja na-= ročila točno izvrše. = Svoji k svojim ! Svoji k svojim ! Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba, da edina hrvatska zavarovalna zadruga Oroatia" stoječa pod pokroviteljstvom slob. in kralj, glavnega mesta Zagreb sprejemlje vsako vrsto nepremičnin (hiše, gospodarska poslopja, tovarne) ter premičnin (kakor pohištvo, gospodarsko orodje, stroje, živino, žito, slamo, seno, blago v skladiščih ali na prostem itd.) v zavarovanje proti ognju in streli po najnižjih cenah in z najboljšim jamstvom. — Dolžnost vsakega dobrega Slovana je zavarovati se pri domačem zavodu — že da ne gre denar v tujino. Vsa zavarovanja sprejema ter daja vsa pojasnila podružnica zavarovalne zadruge „Croalia"-Trst Se priporoča za preskrbljenje seljenj S& zaprtimi blazinjenimi vozovi za pohištvo toli v mestu koli v tu- in inozemstvu, Pakovanje za prevoz po morju. Posebno ugodni pogoji za vojaške oseba in = državne uradnike = Pošiljat?e mU vrste po stalni nizti prevoziiiui. Proračuni brezplačno. ULICA TORRE BIANCA 20 Zastopniki za vsako mesto, trg in večje vasi (Primorske, Kranjske, Koroške in Štajerske) se sprejemajo pod ugodnimi pogoji M „SANUS" novi higijenični zobotrebniki disinfektirani parfemirani zaprošen patent se prodajajo povsod. C. COMINI, Trst Barriera 28 1 MI iminia'fliiw~r***m'"^*''' A1 ' . - is, "V- •,' -1"v? ^ C - % Zaloga slavbinskih potrebščin kakor: apna, peska, opeke, korcev, cimentnih plošč itd. itd. GUSTAV MARCO Trst ulica Luigi Ricci stev. 8 Trst