f
stev. 16.
O Ljubljani, d soboto, dne 19 januarja 1907.
■»»■ »In tf ■ nHMUk:.
Velja po pošti:
la celo leto naprej K 26" — ia po! leta „ „ 13' — ia četrt leta „ „ 6'50 ta en mesec „ „ 2-20
V upravništvu:
ja celo leto naprej K 20' — ia pol leta „ „ 10'— ai fetrt leta „ „ 5'— :ta en mesec „ „ 1'70
ta poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Štev. 10 h.
Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
- dvorISfe nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma s« ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Leto xxxu.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostop na garrnondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
- Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188.
Francoski kulturni bo].
Pred kratkim je šla skozi liberalno časopisje vest, da je nadškof Ireland v javnem govoru ostro prijemal francosko duhovščino, češ, da je ona kriva sedanjega žalostnega verskega preganjanja na Francoskem, ker jc bila nesposobna za republikansko politiko in ni hotela poslušati Leona XIII., ki je priporočal, naj puste katoličani vsa monarhistična pričakovanja in prerokovanja ter naj sežejo kot republikanci v javno življenje. Ni bilo res, da jc nadškof žalil francoske katoličane v sedanjih težkih trenutkih z ostrim očitanjem, a jedro resnice je v njegovih besedah. Med francoskimi katoličani jc mnogo gorečih serafov, a manjka Mihaela, ki bi sovražnika zgrabil in treščil v globino.
In to ni čudno, da so zazdaj politično nesposobni za zmago. Pomislite: Več nego trideset let se katoličani niso udeleževali kot stranka političnega delovanja. V javnosti so delovali edino le karitativno. Vsa čast požrtvovalnosti in ljubezni do bližnjega, ki so jo kazali v heroični meri, klobuk doli pred njihovimi usmiljenkami, šolskimi brati, trapisti in drugimi neštevilnimi kongregacijami, a pri volitvah vsi ti 'niso izdali niti za en glas! Tako so se katoličani sami storili nesposobne za politično delo, in danes stoje tu kot novinci brez šole in sposobnosti. Saj se to vidi zdaj, ko izganjajo škofe z brutalno silo in ko sc frama soni polaščajo cerkva. Kakšno demonstracijo, po kateri jc trinajst ljudi obsojenih na 5 frankov kazni, šc narede, a velike politične akcije ni nikjer in je nihče nc zna začeti, ker je to nekaj novega zanje, česar jih mora šele kruta sila naučiti.
Njihovi nasprotniki so pa drugačni tiči. Oni imajo za sabo prostozidarsko ložo, ki raz-polaga z milijoni denarja v agitatorične svrhe. Oni imajo v rokah ves administrativni aparat, kar pomeni v tako centralistični republiki, kakor je Francija, šc več, nego v monarhiji, kajti na Francoskem ima vlada tudi županstva čisto v rokah, lahko odstavi vsakega župana, ki ne trobi v rog parlamentarne večine, in zato se zdaj predstojniki raznih obskurnih občin tako radi kažejo kot majhni Nerončki, da bi oči vlade opozorili nase in — kdo vč? — zato še kaj dobili, vsaj kakšen križec na prsi, ker mečejo križe iz cerkva in šol. Oni imajo v rokah razširjeno časopisje, ki ga najradodarnej-še podpirajo iz javnih sredstev, imajo na
svoji strani vse šolstvo in celo literaturo, ki je v podlosti vzgojila ves sedanji rod. Zanje dela vsak izmed mnogo milijonov broječih zvezkov, v katerih rafinirana frivolnost nesramnih romanopiscev proslavlja kult mese-nosti in poltenosti; zanje delajo vsi francoski kabareti in potiočne kavarne, zanje dela vsa moralna propalost, ki je v Franciji dosegla svoj vrhunec in samo v Pariz privlekla 80.000 prostituiramh žensk. Zanje dela vse moderno ozračje, ki diha protievangeljskega duha. vži-vanja in napuha. Zanje dela slednjič sijai uspeha, ki jim tira v naročje vse one. ki kimajo vedno onemu, ki ima predrznost in moč na svoji strani; v njihovih rokah je postavo-dajalstvo, ki ga izpreminjajo od tedna do tedna, kakor jim boljše kaže, in z naredbami določajo prakso sodnikom in ukazujejo vladnim organom, zadaj pa stoji cela armadna moč, ki z bajoneti podpira, kar oholi framasoni zapovedujejo.
To vse imajo v rokah ljudje, ki jasno izpovedujejo, da jc njihov namen, državo popolnoma Iaizirati, to sc pravi, iztrebiti in uničiti vse, kar spominja Boga, duše in posmrtnega življenja.
Ne smemo prezreti, da so sedanji prega-njavci katolicizma ljudje, ki so za ta boj nad vse sposobni. Sedanji francoski ministri so skoro vsi žurnalisti in advokati, torej ljudje, ki so dresirani za javni boj in poznajo sredstva, s katerimi se v republiki človek naredi popularnega in vpliva na domišljijo velikega občinstva. To so ljudje, ki so se iz navadnega ljudstva po svojih talentih, po ostrosti svojega peresa in po virtuoznosti svojih debat, po brezobzirnosti, s katero so potlačili vse svoje nasprotnike, povzdignili do najvišje moči v državi, ki so dobili podporo framason-stva samo pod pogojem, da izvedejo uničujoče delo proti katoliški cerkvi, in ki padejo isti trenutek, ko se pokažejo preslabe za ra-beljsko delo proti kristjanom. To jih žene, da nc morejo na svoji poti nazaj, ampak da morajo napenjati vse svoje sile, da z največjo rafiniranostjo izvedejo stavljeno si nalogo. Tak je dušeslovni razlog sedanje francoske vlade.
In kaj imajo katoličani? Nič drugega, nego svoj Kyi'ie eleyson v praznih cerkvah.
Tak jc zdaj položaj. Glejmo, kako se razvija in kaj utegne iz njega nastati.
II.
Zunanje kaže kulturni boj na Francoskem
mnogo podobnosti s kulturnim bojem, ki ga jc Blsmark napel proti katolicizmu na Nemškem. A jc tudi velika razlika. Bismark se jc bojeval proti katoliški konfesiji za protestantizem; njegov boj je šel direktno zoper škofe in duhovnike, ki jih jc preganjal z najhujšimi kaznimi, zlasti s hudimi zapornimi kaznimi, celo z ječo.
Tako neumni niso sedanji francoski framasoni. Oni vedo, da se tako orožje prehitro skrha. Zato so ubrali drugo pot, ki je zvita, hinavska in daje vedno priložnost, da sc zvra-ča pred javnostjo krivda od volka na ovco.
Pred javnostjo proglašajo najprej suverenost republike. Postava nad vse! Edino, kar je sveto, to jc postava. Kdor je zoper postavo, jc sovražnik republike, zaničuje veliki francoski narod, hoče ponižati pred svetom francosko državo. Tako hočejo torej izrabiti zase francosko narodno samoljubnost, njihovo hrepenenje po slavi in mogočnosti. Beseda »gloire« še danes elektrizira vsakega Francoza. To pa zamolčujejo, da nalašč delajo take postave, od katerih naprej vedo, da jih katoličani nc morejo priznati, ne da bi odpadli od svoje vere.
Dvigniti hočejo tudi v cerkvenih stvareh laike nad cerkev, in s tem se laskajo raznim majhnih potentatom, ki bi radi zagospodovali tudi v cerkvenih poslopjih .Republika goji največje oboževanje svoje oblasti. V tem so republikanci enaki starini rimskim imperatorjem, ki so sami sebe proglaševali za bogove. Najvišji bog je republika, in parlament je njen prerok, drugega boga ni. Rimski imperator je bil pontifex maximus, najvišji duhovnik. Tako hočejo tudi oni biti diktatorji nad vestjo in vero in minister naukov postaja veliki mežnar, ki hoče komandirati v celi državi, kdaj in kdo sme maševati in kaj se sme pridigati, da nc bo žaljen čut modernega laika. V tem postajajo že kar smešni. Na raznih denarjih se čita na primer rek: »Dieti protčgc Ia Francc« — Bog varuj Francijo. Francoski parlament sc je škandaliziral nad tem klerikalnim rekom, ki Francijo tako zaničuje, da jo hoče podvreči neki tuji oblasti. Ali Francija ni suverenna', neodvisna? Klerikalci pa pravijo, da jo naj Bog varuje! In francoski parlament je sklenil, da sc naj ta rek odpravi z denarja, ker Francija ne priznava nobene oblasti nad seboj in se varuje sama. Posebna komisija naj premišljuje, kako sc naj nadomesti ta izrek z boljšim, bol.i posvetnim, ki ne bo žalil republikanskega
laika. Komisija je našla nadomestilo za Boga v reku, ki je prava ironija in persiflaža za sedanje razmere v Franciji: Bratstvo, svoboda in legalnost I
V prisegi se še zdaj imenuje Bog. Ze sv. Pavel je dokazal, da jc prisega zadnje sredstvo, da sodnik izve resnico, in takrat se mora obrniti do zadnjega vira resnice, ki je Bog, priča vseh dejanj in zadnji sodnik, ki mu ne uide noben lažnik. Francoska republika sc pa tudi tu neče zateči k Bogu in mu priznati kako veljavo. Posebna komisija študira zdaj, kako se bo v Franciji odslej prisegalo pred sodiščem, ne da bi bilo treba misliti na Boga in tako zatajiti suverennost laiškega duha.
Tako torej razumevajo francoski framasoni »ločitev cerkve od države«. Oni hočejo izbrisati vsako misel na kaj božjega, nadčloveškega, nadrepublikanskega, iz človeških duš. V republiki so bogovi poslanci parlamenta, in kar oni sklenejo, to ic edino res, edino dobro, edino prav. Kdor tega nc prizna, je smrti vreden. To je notranja vsebina vseh govorov, s katerimi jc Clemenceau prepričeval senat in poslansko zbornico, da zahteva čast republike borbo proti katoliški cerkvi.
Tako dosledno gredo torej ti ljudje do zadnjih posledic. Ako so Boga že odstavili, morajo seveda odpraviti tudi papeža. Zato so hiteli najprej pretrgati diplomatske zveze z Vatikanom. Francoski poslanik v Rimu pri svetem očetu je bil živa priča, da republika še ni čisto laiška; zato je moral zapustiti večno mesto in papeževemu poslaniku v Parizu so ukazali, da mora zapustiti svoj sedež. Bila je to tudi praktična potreba, kajti s tem so si naredili prosto pot za borbo z lažmi in obrekovanjem, pri kateri bi bil francoski poslanik prišel v kaj čudne zadrege.
In potem je šlo po vrsti, udarec za udarcem.
Posebna umetnost, v kateri se je izkazal najbolj minister Briand, je bila pa ta, da so vsako krivico proti cerkvi obrnili tako, da so v parlamentu sebe postavljali kot nedolžne, edinega, ki kali mir, so pa dolžili papeža. Bila je to največja infamija v tej borbi, ki zasluži, da si jo bližje ogledamo.
III.
Geslo francoskih framasonov jc bilo od začetka vedno: shizma, ločitev katoličanov. Na to načelo so zgradili ves svoj kulturni boj. Videli so, da jim stoji katoliška cerkev nasproti kot nepremagljiva trdnjava, ki se nc da
LIHE K. Znamenita dvestoletnica.
Jutri v nedeljo 20. januarja je znamenit zgodovinski dan za Avstrijo. Dne 20. januarja 1707, torej pred 200 leti, je umrl kardinal in l rimas ogrski, grof Leopold Karol Kolonič, ki ie bil pri obleganju Dunaja leta 1683. poleg Starhemberga in kralja Sobieskega najznamenitejša oseba; Starhemberg je naravnost njemu pripisoval zaslugo,, da se je Dunaj vzdržal, dokler ni prišla pomoč.
Rodovitni Koloničev je hrvaškega poko-lenja in sc da zasledovati še v 13. stoletje. V Hi. stoletju jc cela rodovina odpadla k protes-tantizinu, a leta 1621. se je Frnest baron Kolonič, hrabri branitelj trdnjave Komorn, povrnil v katoliško cerkev. Njegov sin Leopold Karol, poznejši kardinal in primas. se Je rodil v Komornu 26. oktobra leta 1631. Študiral ie na dunajskem vseučilišču, postal dvorski paže, Potem pa je postal vitez johajiitskega reda ni se je kot junak odlikoval zlasti v pomorski bitki pri Kandiji in v Dardanelah, ter je vkljub svoji mladosti postal kastelan na Malti.
Vrnivši se v domovino, je posta! cesarski
komornik. Na željo cesarja Leopolda I., ki mu je ponudil nitransko škofijo in ga hotel porabiti za ureditev Ogrske, je 35 let star, šel študirat bogoslovje ter je leta 1668. postal duhovnik in nekoliko mesecev pozneje škof. Vendar v Nitri ni dolgo ostal, ampak je žc leta 1670 zasedel škofijski sedež v Dunajskem Novem mestu, Kot škof je bil vzor apostolske gorečnosti, krščanske ljubezni in požrtvovalnosti. V oglodani in zakrpani sutani jc večkrat hodil med reveži in bolniki; za kosilo je imel včasi le eno jajce. Zlasti jc neumorno delil tolažbo in pomoč v kužnem letu 1679.
Ko je leta 1683. dunajsko prebivalstvo bežalo iz mesta pred bližajočim se Turkom, jc pogumni škof nalašč šel v mesto k posadki, ne da bi se, kakor nekdaj, z mečem boril, ampak da bi, kakor je sam rekel, dal življenje za svoje brate. Z besedo in vzgledom jc tolažil in osrčeval vojake, da jim ni upadlo srce, s svojo milobo je znal posredovati med poveljniki, da ni prišlo do nasprotja, ampak so ostali složni kakor eden mož; v svojo oskrb je vzel ranjene in bolnike, v kritičnem času je tudi o-skrbcl veliko vsoto denarja za vojne potrebščine ter zabranil oderuško podraževanje živil ob času obleganja.
Turškemu poveljniku Kara Mustafi ni bilo
neznano Koloničevo delovanje, zatorej sc jc zaklel pri preroku, da mu z lastno roko odseka glavo, ko dobi Dunaj v roke.
Ko so pozneje Kara Mustafo na sultanovo povelje v Belgradu zadavili in mu odrobili glavo, so potegnili z lobanje kožo, jo napolnili in poslali v Drinopolje. Njegovo truplo so pokopali v bclgrajski mošeji, katero so po oslo-bojenju Belgrada leta 1688. dobili jezuitje. Neke noči so vojaki vlomili v bivšo mošejo in ugrabili dragocenosti, ki so bile v rakvt Kara Mustafc. Lobanjo, izreke iz korana in vrvico so oddali jezuitom. Ker jim je bilo znano, kako se je Kara Mustafa bil zagrozil Koloniču, so lobanjo poslali njemu, ki jo jc izročil mestnemu muzeju na Dunaju.
Ko so po sijajni zmagi krščanskega orožja Turki zbežali izpred Dunaja, so pustili ondi ogromen plen. Vse je hitelo v turški tabor, da dobi ondi kak delež. Tudi Kolonič je šel ž njimi in si izbral plen, ki je vreden velikega moža. V taboru je ostalo do 500 otrok, ranjencev in žensk, ki so jih bili Turki nalovili. »To ie moj plen!« je vzkliknil Kolonič, ter vzel reveže v svoje varstvo. Tudi pozneje je skrbel za zapuščene otroke in sirote, ki so bile žrtev boja. Leta 1685 jc postal Kolonič škof v Rabu m kardinal, obenem nadškof v Kološi, leta
1695 pa nadškof ostrogonski in primas. Svoje znatne dohodke je vse porabil v dobrodelne namene. Ko ie trebalo od Turkov oslobojcno Ogrsko urediti, jc imel Kolonič vodilno ulogo. Nakopal si jc pa hudo sovraštvo mažarskih uezadovoljnežev, ker je krepko zastopal katoliško in demokratično stališče, hoteč nekoliko pristriči neomejeno moč samopašnih velika, šcv v korist meščanov, malih obrtnikov in kmetov.
Kolonič jc bil eden izmed redkih škofov, ki so sc uprli cezaropapističnim težnjam francoskega kralja Ludovika XIV. Dalekovidni mož ic tudi slutil, da bo v Avstriji prišel čas, ko bo protestantizem zopet drzno vzdignil glavo; čez 200 let sc jc obistinilo njegovo prerokovanje.
Kardinal Kolonič jc napravil veliko ustanovo za ustanavljanje novih župnij v revnih krajih in v podporo ljudskih misijonov. To ustanovo uživa sekovska in deloma lavatin-ska škofija.
Rodovina Koloničev jc imela čez 300 let v lasti grad Slivnico pri Mariboru in tako je Kolonič v ožji zvezi s Slovenci.
Zadnja potomkinja slavnih Koloničev je umrla meseca aprila 1900 na Dunaju.
Dr. Fr. Kovačič.
vzeti drugače, nego le z izdajstvom njenih braniteljev. Zato so šli vedno za tem, da razcepijo njene moči. Začeli so boj proti redo-vom, ker je bilo to najložje. »Celo miliardo dobička naredi francoski narod, ako sekulari-zira premoženje samostanov«, so zaklicali in obljubili delavskim stanovom, da bodo to miliardo darovali za delavsko starostno zavarovanje. Mamljiva želja po tem dobičku je seveda vse delavstvo napojila z navdušenjem za kulturni boj. Svetna duhovščina je mimo gledala, ko so izganjali redove, deloma zato, ker se je držala zastarelega načela, da nima v politiki ničesar opraviti, deloma zato, ker je upala, da se bo framasonska hijena nasitila ob redovih in potem ne bo segla po ostali cerkvi. Sicer je pa konkordat tako vezal roke svetni duhovščini, da ji je bilo nemogoče kaj storiti, saj je vlada celo škofe, ki so se v pastirskih listih oglasili proti velikemu ropu, takoi kaznovala s tem, da jim je ustavila dohodke. Pri tem se je sklicevala na oni konkordat, ki ga je sama nameravala v najkrajšem času prelomiti na tako sirov način, kakor vidimo v dogodkih zadnjih tednov.
Francoska duhovščina, ki je mislila, da se zdaj ustavi framasonska grabežljivost, se je kruto motila. Ko so spravili rop nad samostani, so segli na vso cerkveno organizacijo, da jo zatro v njenih koreninah. A ker so videli, da je verska misel tudi v Franciji še tako močna, da se ne da z enim mahom uničiti, so poizkusili najprej odtrgati francosko cerkev od edinosti s papežem, jo podvreči potem postavo-davstvu francoskega parlamenta in vladni upravi, jo razkosati v neštevilne majhne druž-bice in ta drobiž potem košček za koščkom pozobati in uničiti.
Da doseže ta namen, je Combes najprej razbil konkordat. Izgnali so papeževega poslanika in mislili, da je s tem pretrgana cerkvena življenska sila in francoski episkopat tako prestrašen, da bo iz strahu pred vlado klonil svoj tilnik. A Combes še je uračunal; bil je presirov in je padel. Tudi naslednik Sarrien je padel nad tem vprašanjem. Najzvitejša buča cele framasonske družbe, advokat Briand, ki je naredil že pod Combotn načrt za ločitev cerkve od države, in ki je v zbornici poročal o zakonskih predlogah, je prevzel nato »le ministere des cultes« — ministrstvo bogoslužij, kakor sc imenuje oficielno vladni organ za uničenje krščanskega bogoslužja.
Delal je ves čas po receptu, da se morajo katoličani razdružiti in razcepiti. Laike ie hotela nova postava pridobiti s tem, da jim daje po občinah gospodariti po cerkvah in razpolagati s cerkvenimi poslopji. Duhovnike hočejo ločiti od škofov, ker iih podvržejo samo posvetni oblasti, pred katero morajo zatajiti načelo katoliške hierarhije. Škofe slednjič hočejo ločiti od papeža, ker ga slikajo kot »tujo oblast«, ki ponižuje Francijo in si lasti oblast v republiki, katera hoče imeti »neodvisno francosko narodno cerkev«.
Za izdajavce so imeli pripravljeno vabljivo obljubo, da bodo nemoteno uživali pod zaščito in dobrotljivostjo republikanske oblasti cerkveno premoženje; kdor se ne uda, tega
zadene vsa teža postave, z neprestanimi tožbami in kaznimi.
Določbe v postavi so take, da .iih cerkev ne more in ne sme sprejeti, kakor priča in dokazuje papeževo pismo, ki smo ga priobčili.
Kaj pa zdaj? Škofje so trdni in duhovščina stoji za njimi. Vlada jc zdaj v zadregi, kajti, če hoče kaznovati ves episkooat in 40 tisoč duhovnikov, potem bo imela mnogo opravila. Ali jih naj vse zapre, ali jih naj iz-žene? To bi seveda vlada rada storila, a opazila je, da bi se liudstvo uprlo. Smešno .ie, kako se zdaj vrše malenkostne pravde po celi državi. Duhovnike toži državni pravdnik, ker inašujejo, nc da bi izpolnili postavno dolžnost z deklaracijo, ki je razkolna in cerkvi krivična. Obsojajo jih na en frank, na dva franka kazni. Sodnikom samim se smešno zdi, kar počenjajo. Več sto županov je vlada odstavila, ker niso hoteli kot roparji vdreti v cerkve, da bi izgnali duhovnike in se polastili cerkvenega imetja.
Jako neprijetno je zadela Francoze skoro soglasna obsodba njihovega početja, ki jim doni nasproti iz celega sveta. Kakorkoli sc trudi vlada, da bi naredila papeža odgovornega za vse, ji tega nihče ne verjame. Zlasti odločilni glasovi ameriških katoličanov so marsikateremu Francozu pognali v obraz rudečico sramu.
IV.
Francoski škofje so se zbrali, da se posvetujejo, kaj naj ukrenejo, da rešijo katoliško bogoslužje. Ker je vlada izgnala tudi pariškega nadškofa, sivolasega, bolnega kardinala Richarda, jc imovit Francoz dal na razpolago škofom svojo grajščino, v zgodovini znano La Muette, v kateri so sijajne dvorane, ki so prej služile pač čisto drugačnim namenom, priredili za zborovalnice.
Položaj je res težaven. Vlada jc javno bogoslužje skoroda že čisto onemogočila, duhovniki. ki morajo kljub temu izpolnovati svdje dolžnosti, gredo torej nasproti vednim kaznim. Da jim je vlada vzela vsa župnišča in jih oropal vseh dohodkov, to se da pretrpeti, kajti verniki ne bodo pustili duhovnikov lakote umreti; in ti se bodo tudi znali prilagoditi skromnim razmeram. Revščina ni bila še nikdar duhovščini škodljiva. Hudo je pa to, da je vlada ugrabila vsa semenišča in zdaj nimajo škofje zavodov, da bi vzgajali du-hovski naraščaj. Framasoni hočejo tako doseči. da katoliška duhovščina v Franciji izumre. Če bi se jim to posrečilo, potem bi bil seveda kmalu dosežen tudi njih poslednji namen : Da bi svet pozabil na Krista in na njegovo vero. Francoski škofje imajo torej težko nalogo: Iz nič morajo ustvariti zopet, kar je katoliška cerkev v stoletjih dosegla, a za vse, kar store, jih žc naprej čaka obsodba in kazen države, ki preži na to, da jih uniči.
Pa tudi vlada bo prej ali slej prišla v tak položaj, da se bo morala umakniti. Da bo padel Clčmenciiau, za to bo skrbel že Combes, ki komaj čaka, da bi prilezel zopet do velikih jasli. Ne katoličani, ampak framasoni sami bodo vrgli sedanjo vlado in bodo izpremenili taktiko. Kajti tako, kakor zdaj, ne gre dalje.
Le pomislimo! Vlada ve, da če začne škofe zapirati v ječe, se bo v večini francoskega ljudstva, tudi v onem delu, ki je versko popolnoma mlačen, vzdignilo vsaj sočutje do preganjanih cerkvenih dostojanstvenikov, brez ozira na to, da Francozi že zdaj težko trpe očitanje zunanjega sveta, ki jim očita tiranstvo in rop. Framasoni vedo, da ko je Bismark začel škofe zapirati, jc kmalu moral v Kanoso. Zato imajo sodniki povelje, obsojati na najnižje kazni. Duhovniki, ki so bili obsojeni doslej zaradi »nepostavnega maše-vanja«, so dobili vsak samo po en frank kazni, A ti duhovniki morajo maševati vedno dalje, torej jih morajo sodniki, ako so dosledni, vedno huje kaznovati, ali jim pa mora postava dovoliti, da svobodno inašujejo kakor doslej.
Krivica, ki jo. je storila francoska vlada, je res ogromna in vnebovpijoča. Vlada sc je polastila n. pr. vseh mašnih ustanov, ki so gotovo last onih, ki so jih ustanovili. Lastnina mrtvih je še svetejša, nego lastnina živih. Po cerkvah je mnogo dragocenih daril, ki so jih verniki tja postavili iz hvaležnosti in kot priče prejetih milosti. Koliko so vredna dragocena darila, ki se bleste v Lurdu ob stenah bazilike! Zlata in biserov sc vernikom ni zdelo škoda, da tu vsemu svetu v spodbudo izpričajo, da so bile uslišane njihove molitve. Iz celega sveta so prišla ta darila, vsi narodi so iih dali, in zdaj pride framasonska vlada, ter jih hoče na dražbi prodati onemu, ki več ponudi! Čigava last so ta darila? Ali ne onih, ki so jih tja postavili? Kdo drugi sme razpolagati ž njimi, kakor oni sami? Ogorčenje na roparje sc mora vzdigniti v duši vsakoga, ki vidi, kako ti brezvestni ljudje nežno po-božnost in rahločutno hvaležnost vernikov, potem, ko so jo okradli, tudi še zasmehujejo s tem, da spomenike njihovih najsvetejših čutil mečejo v umazane roke novodobnih poganov. Ali more mirno gledati ameriška ah nemška katoličanka, ki ic darovala časti Matere božje svoje bisere, ki jc obesila zlato srce na steno poleg njenega oltarja, da zdaj kupi od francoske vlade to njeno darilo frivolen framason, da ž njimi krasi svoje metrese? To je usoda, ki jo pripravlja cerkvenemu imetje jakobinska družba, ki gospodari zdaj v Franciji.
Postava jc tu, in lc največji podleži se upajo jo tudi izvajati v vseh njenih posledicah. Čitamo, da so tu iz cerkve naredili sobano za kinematografične predstave, tam da jo hočejo prezidati v druge namene. Slavno cerkev Srca Jezusovega, ki s svojimi sncžnobelimi ku-polami kraljuje z Montmartra nad Parizom in ki posebno bode framasone v oči, so pa hoteli izpremeniti najprej v delavsko borzo, zboro-valnico za delavske shode. A gospodje socialisti, ki imajo žc spodaj v mestu veliko »delavsko borzo«, so rekli, da nc marajo tako visoko plezati — cerkev stoji na griču — da jim je pretemna in se ne bi dala po zimi lahko zak uriti, da bi bilo socialistom dovolj gorko. Zda.i jo ponujajo za gledišče. A vendar za cerkev ni dala vlada ne vinarja, vse se je nabralo iz radovotjnih darov. Parlament je bil pred petintridesetimi leti s postavo dovolil zidanje cerkve na onem prostoru, ki ga je stavbeni odbor plačal do zadnjega vinarja.
Pismo Boitdtuga Pepetu
Gespud redehter!
Člouk res na ve, ki ga nasreča čaka, sm reku druh dan pu plese iclan-skh fantu, k sm se na plese prehladu. Ta nar preh tku
nism mislu jt na ta ples; ke m pa dohtar Bretl lc ni dau gmaha, ke se jc bavu, de u mogu sam pu dvuran skakat in se zvirat, sm ga pa le ušlišu in sm šou. No, sej na plese ni blu Buh ve kliku napačn: plača za skakat je blu še preveč. Čc prou jc blu u veseličnm kumite šede-set paru, plesal jh je use glih sani osemšter-deset. Tok kurje učesa sc nisa mogle pusebn prtožt. Za fal sma ga pa tud kokr se šika. Ta nar preh sma spil tri flaše šlampanca, (kedu jc dau zajnga, še dons na vem) — pol, ke sma bli iz šlatiipancam fertik in sc je vidi, de se na u nubedn več usmilenga skazu. se je pa šc medvodske fant Ivančič puštreku in pustu ene par zaurprunarskh flaš mleka auftnaširat. Tku sma se trahteral skori du jutra in jest le na vem, kua sa se iblansk fanti »Sluvcnskmo Narode« zameri, de neče nč ud nhnga plesa
naprej prnest, ke je ud železnčarskega tulk naklubeštrou!
Astn, tku sma se mel na plese iblanskh fantu. In ni urah, de b se na mel dobr; sej sa prštinial use ta nar bulš: vabila in ta druh iz Dunija, muska suldaška, čeprou je bla tist večer tud društvena f rej, pa mende za te fante na zna dost dobr špilat. Scer pranja, de kdur zna plesat, zna plesat če prou mu sam zažvižgaš, kdur pa na zna, pa tud pu suldašk musk na zna. Men je prou za prou tu use glih in prou veseu b biu, de je žc tu menil, če b se na plese na prehladu, tku sm pa druh dan, namest de b šou pu so.ih upraukch, mogu ta peru letet h cnitio dohtari, de 111 .ie arcnijc zapisu. Ke nimam du ta mladeh dohtarju nč zaupajna, sm sc seveda ubrnu du cnga ud »ta stnreh«. ke nimaja več druzli muh, kokr ta mlad, u glau, ampak same arcnijc in ta dohtar m je zapisu ene arcnijc in m naročil, dc morm usak dan glih enandvajset teh kapic dol pužrt. Če b sc u rajtng zmotu in jh pužeru dvejset, um prec hin; čc b jh pa dvaindvejset, um pa tud za-giftan. »Tok natank cnandvejst,« m je reku. > K uš enkat iz tem kapicam vn, pol pa uzem še tela purflce m scer trikrat na dan, u sc I i »pu dva purflca, al pu cn purflc, al pa nubenga.«
Jest, k sm sc bavu, dc b sc pr kapicah kcj na ušteu in ke sm s mislu, de znaja tud purflci bt za moja pršona prešorf. nism nubene rči not uzeu in tu m je, hvala Bugu, putnagal, de sm dons spet zdrou, ket riba in čc b biu ker ferbčen, kua za cn dohtar me ie tku hitr pu-cajtu in use tu na recept napisu, nej pride pa
h men na Kudelu, pa mu %m puvedu ime, al mu um dau pa kar tiste kapice in pa purflce, sej mam šc use pršparan, kar u merbt še ta nar bulš, zatu ke dohtari sa čudn ldje in b znou enkat drukat glih ta falene arcnijc zapisat. Usak dohtar ma holt soje pusebnast. Predn dohtar Nuvak na »Mestnme dome« kakšna blekne, tud hod preh šternajst dni usak dan na khludvor duniske cajtnge kepvat, de ve pol kcj nouga puvedat; ke tu ni tku lohku, kokr b s edn mislH: kedr pride toj dan, morš jt Idem kiubasat, čc veš kej, al pa ne in šc Buli ga bod zahvalen, de tud na Dimi cajtnge izhajaja. Men pa tu tud prou pride, ke drgač b še na zvedu, kedaj u dohtar Nuvak v »Mestnmo dome« Idi zabavu. Tu je pa tku prpraun, kokr barumeter za uremc: kedr vidni iicrukat dohtar Nuvaka na kuhidvor letet, pa vem de ga grem natank čez šternajst dni lohka puslušat.
Če b bla pr tish rčeh taka natančnast, b se nckol nč na puzabil, tku je pa use narobe. Ata Grazeli maja že dve let naručen, dc b nastavi ena taka spuminska tablca na deželn dvore, pa šc zdci nisa tega sturl. Jest na vem, al nimaja nckol cajta, al pa puzabja, neki, en uržah more že bt, ke drgač sa ata Grazeli tku pinktlih, dc nckol šc ena menuta pred anajsta ura na ustaneja. Kokr vidni, sc jc tud puzabil na tiste liišcc, ke stuji ena pr flečka.inarskm, ena pr šentjakobskm, ena pr šentpctrskm most in še ene par pu mest naktil, prbit take tablce, dc b Idic vedi, de sa sc use te liišcc pustavlc za cajta Hribarjuga žepanvaina.
Boltatu Pepe iz Kudeluga.
Trideset milijonov frankov so darovali katoličani za zidavo tc cerkve in zdaj jo hoče vlada porabiti za namene, ki jih gotovo volja vseh darovavcev izključuje!
Sicer je pa tako moralo priti. Ko so iz šole izbacnili pouk v krščanskem nauku, je mogel duhovnik poučevati samo one otroke, ki so prostovoljno hoteli priti k njemu v cerkev. Ker se starši niso veliko brigali, je večina. ljudstva vzrastla brez vsakega verskega pouka. Combes se balia v »Neue Fr. Presse«, da štiri petine Francozov niso več krščanski. Resnica je ta. da se jc verski pouk omejeval samo na kake štiri do šest tednov priprave za prvo sveto obhajilo, ki je na Francoskem nekaka slovestnost za otroke, ki se praznuje 7. darili, lepimi oblekami, a vsled pomanjkanja temeljite verske vzgoje in dobrega pouka, ostane samo lepa zunanjost. Potem večina zakramentov več ne prejema. Pri ženitvi morda šc in na smrtni postelji, če je sreča mila. Drugače živi Francoz, kot bi zanj ne bilo ne Boga ne hudiča.
Odkod ta mlačnost katoličanov, ki je pustila, da je zrastla ljulika tako visoko, da je skoro zadušila, dobro setev.
Ali bo v Avstriji tudi kdaj tako? Začetek imamo v »Svobodni šoli«, ki hoče ravno to. kar je Francijo privedlo do sedanjega kulturnega boja. Baron Hock je dober psiholog. Na avstrijskih katoličanih je, da se o pravem času upro.
Vinski zakon.
D u 11 a j, 18. jan. 1907.
Sinoči .ie v državnem zboru prišlo na vrsto vprašanje, ki mora zanimati vinorejce, vinske trgovce in pivce. Stare in pogoste so pritožbe, da se popije mnogo več vina, nego ga rodi vinska trta. Mnogi vinski trgovci, pa tudi gostilničarji so bili že kaznovani, ker so 1)0 raznih receptih v kleteh delali vina. Ime zagrebškega vinskega tovarnarja je znano po vsem Kranjskem. Koliko pa je takih tabrikan-tov vina., ki jih sploh ne zasači roka pravice. Vsled te nepoštene, umazane konkurence 'trpita pošteni vinorejec in vestni vinski trgovec, pa tudi pivci, ki si kvarijo zdravje s ponarejeno brozgo. Vinski zakon z dne 21. junija 1880 sploh izrečno ne prepoveduje ponarejati vina; nasprotno, šc koncesije podeljuje za razne nelepe manipulacije z vinom.
Imamo pač zakon proti ponarejanju živil. Načela tega zakona so dobra, toda nejasno iu nerešeno ic vprašanje, katere primesi so dovoljene ali prepovedane. Tudi sodišča niso enako razsojala v posameznih slučajih. Zato je bilo potrebno, da poseben vinski zakon prepreči vsaj večje zlorabe ponarejenih vin. Vi-norejski odsek je leta 1905 v sporazumu z vlado izdelal načrt novega vinskega zakona, ki pa je ostal nerešen. Mnenja so bila in so še danes tako različna, da še vedno ni gotovo, ali obvelja novi načrt. Mnogi jjoslanci se namreč odločno upirajo določbi, da bi se smel pri-devati sladkor; drugi so povsem drugega mnenja. Bistvene določbe so: Dovoljeno je po naukih umnega kletarstva primešavati vinu in moštu male množine zdravju neškodljivih snovi ali en odstotek alkohola, da se vino napravi trpežno, da se izčisti ali dobi-drugo bar vo. Dovoljeno je torej tudi žvepljanje, mešanje vina z vinom ali moštom, proti kislini se sme uporabljati ogljenčcvo apno, primešavati po en gram vinske kisline na liter vina itd. Vlada pa sme v dogovoru z vinskimi veščaki nared-benim potom dovoliti še druge neškodljive primesi.
Te določbe veljajo tudi za poslajena in peneča sc vina, katerim sc pridevajo sladkor, rozine, alkohol iu druge primesi, ki jih našteva
S 6.
Nova določba pa je, da bode moral vsakdo to primešavanje naznaniti okrajnemu glavarstvu in pa prostor, ako bode hotel taka vina prodajati.
Najbolj nasprotna so si mnenja, ali sc sme uporabljati sladkor. Veščaki trdijo, da se naj to dovoli. Prvič sladkor ni škodljiv, v mnogih krajih pa so tudi vina tako kisla, da sploh niso za, prodajo brez sladkorja. To dovoljujejo tudi druge vinorejske države. So pa tudi resni pomisleki proti primešavanju sladkorja, ker so ši-rokovestni ljudje, ki nc iJoznajo prave meje ter delajo vina iz samega sladkorja, alkohola in raznih primesi. Končno so sc vinorejci in trgovci zuašii sredi pota. Dovoljen je suh trsov ali navaden sladkor v vino, nc pa raztopljen v vodi. Treba pa jc za to posebnega dovoljenja in sicer od politične oblasti. Za dovoljenje pri-devati sladkor vinu ali moštu morejo prositi posamezne osebe, občine ali vinorejske zadruge in gospodarska društva. Za osebe, občine ali politične okraje more dati dovoljenje okrajno glavarstvo, za več političnih okrajev pa deželna vlada. Kdor pa. navadnemu vinu ali moštu za prodajo primeša sladkorja brez dovoljenja politične oblasti, more ga politčina oblast kaznovati z zaporom do enega meseca ali z denarno globo do 1000 kron. Ti prestopki se torej ne kaznjujejo po zakonu proti ponarejanju živil.
V smislu S 7. je strogo prepovedano s sladkorjem oslajena vina ponujati ali prodajati kot »pristna« ali »naravna«. Za proda'<> so prepovedane sploh vse narejene, vinu podobne pijače, kot: Vino iz tropin in vode, dro-že, vino, mešano s sadjevcem itd. Vino iz tropin, sladkorja itd. jc dovoljeno, a le za domačo porabo, nc pa za prodajo. Na posodah, koder jc shranjeno tako vino, domača pijača.
I. priloga 16. &tev» 9,Slovenca" dne 19. januarja 1907.
mora hiti vidno napisano. Kdor tega ne stori, more ga politična oblast kaznovati do 200 K ali 14 dni zapora. Osebam, ki imajo v smislu zakona proti ponarejanju živil pravico, nadzorovati shrambe, morajo biti odprte tudi vinske kleti. V ta namen bode vlada v dogovoru z deželnimi zbori določila posebne zaprisežene nadzornike, ki morajo varovati uradno tajnost. — Ta zakon stopi v veljavo tri dni potem, ko bode objavljen. V razpravi so se oglasili tudi slovenski poslanci dr. Ploj, kot poročevalec, dr. Korošec in Pfeifer. Dr. Korošec je naglašal, da mali in srednji vinorcjci ne morejo biti povsem zadovoljni s tem zakonom, dasi je mal napredek. Govornik je odločno protestiral proti temu, da bi sc dovolilo vinom za prodajo pridevati sladkorja. Zahteva tudi, naj se pri prodaji določi kraj, kjer jc rast-lo vino, in strogo kontrolo vinskih trgovcev.'-Ob enem graja vlado, da premalo podpira vi-norejske zadruge.
Poslanec Pfeifer naglaša, da zakon ne bode preprečil ponarejenega vina, ker speku-lantje bodo z Odrskega uvažali umetna in ponarejena vina. Sploh pa naj bi vlada podpirala vinoreio ter gledala na prste nepoštenim trgovcem. - Zbornica .ie sprejela zakon tudi v tretjem branju.
Petdesetletni duhovih! jubilej papežu Pila X.
Rim, 15. jan.
Za petdesetletni duhovski jubilej papeža Pija X., ki se bo obhajal 18. septembra 1908, se že sedaj vršijo velike priprave, ki pričajo o mogočni katoliški zavesti v Italiji. V Rimu se ]e zato osnoval osrednji odbor italijanskega katoliškega mladeniškega društva, ki je že odposlalo vsem katoliškim škofom po celem svetu program jubilejne slavnosti. Odboru nače-ijujeta advokat Pericoli in knez Barberini. Slavnost ima trojni namen: Tolažiti svetega očeta v sedanjih bojih, vprizoriti sijajno mednarodno manifestacijo katoliške zavesti ter v spomin na jubilej vstanoviti socialno-karita-ttvna društva. Obenem se bo na ta dan v Rimu vršilo generalno zborovanje vseh italijanskih katoliških mladeniških dijaških društev. Na željo papeževo se bo tedaj ustanovilo društvo za italijanske izseljence, podobno Rafaelovemu društvu. Priredila sc bo tudi razstava mašnih plaščev in druge cerkvene opreme, katero bo sveti oče po svoji volji razdelil med ubožne cerkve po vsem svetu. Vršila se bo velika avdijenca na dvorišču vatikanskega Belvedera. Kupolo katedrale svetega, Petra bodo vprvič po letu 1870 razsvetili, topot električno.
Slavlje v čast svetemu očetu bo sijajna manifestacija krščanske in katoliške zavesti, ki je tem večja, čimbolj proganjajo cerkev.
Tedenski pregled.
Cerkev in država. Kako zmedene pojme imajo naši liberalci o cerkvi, o njeni božji ustanovitvi in o njeni ureditvi, pokazal je dr. Novak, ki je predaval v liberalnem ljubljanskem ženskem društvu o zgorajšnji temi. Navajal je čisto napačna dejstva, ne pozna predmeta, ki jc o njem govoril in ni niti poskušal dokazati, kar je trdil. Navajal je n. pr., da francoska postava o ločitvi ne nasprotuje verskim načelom in cerkvi, dokazov za to ni podal. Pravil .ie, da ni krivično, če je cerkev primorana vladi javiti »vero«. V postavi se govori o objavljenju posameznih bogočastnih dejanj. Varal mož ni, ker ni podučen.
Isti dan, ko je dr. Novak zagovarjal postavo o ločitvi cerkve od države, je bivši francoski ministrski predsednik Combes isto postavo v dunajski »Preši« ostro obsodil. — j-Slov. Narod« se ie kot zagovornik Novakov klavrno obnesel. Tudi on je spričal, da mu separacijski zakon ni znan.
Škofovskega posvetovanja, ki se je pričelo 15. januarja, se udeležuje od 85 francoskih škofov 78; drugi so se opravičili z boleznijo. Konference se vrše v gradu Muette poleg Pariza. Nasvet za privatno službo božjo ie bil odklonjen. Papežu so škofje poslali uda-nostno izjavo.
Sestanek mlekarskih zadrug, ki ga je sklicala »Zadružna zveza« v Ljubljani, je bil dobro obiskan. Zborovanje je posetilo do sto zastopnikov, razstave masla pa se je udeležilo 30 zadrug. Pri poučnem tečaju »Zadružne zveze« je bilo navzočih 40 udeležencev.
Agrarna stranka ua Štajerskem. Pristaši Narodne stranke« so pravcati liberalci, pa se hoje očitno nastopiti kot taki. Hranijo se na videz stika s kranjskimi liberalci toda kar se imenuje »katoliško«, zavračajo. Ko ti junaki slepomišijo, se pa organizuje krepka agrarna stranka, ki bo pritegnila v svojo sredo vse sloje. Ljudstvo zahteva jasnosti, te pa nc najde pri ljudeh, ki sedaj zabavljajo čez liberalce, ob volitvah pa gredo ž njimi. — Prihodnji ponedeljek se bo osnovala v Mariboru stanovsko-politična organizacija »Slovenska kmetiška zveza«.
Potres. V glavnem mestu otoka Jamajke, Kingstonu, je bil pretečeni ponedeljek hud potres. Cerkve, javna poslopja in hoteli so v razvalinah, število mrtvih utegne biti okrog tisoč. Poleg tega je ogenj uničil pristaniška poslopja, skladišča, vojašnico in mnogo drugih hiš. V mestu je nastala kuga. ker ne morejo pokopati mrličev. Pristanišče jc razdejano in izpremenjeno, ljudstvo stanuje na prostem, dvajset milj naokrog so porušene vse hiše.
Državni zbor je sprejel zakon o občinskih Boravnavah. Poravnave se morejo izvršiti po
zaupnikih v posredovalnih uradih občine o prepirih zaradi denarnih tirjatev, zaradi mej med zemljišči, zaradi posestev i. dr. Poravnave niso prisilne. Zanimivo je, da so zopet bili proti tej koristni postavi slovenski liberalci!
Izboljšanje plač uradnikom se je zagotovilo. Tozadevna postava pride v veljavo meseca aprila tega leta. Izboljšanja bodo deležni tudi srednješolski proiesorji. — Splošno pa se pritožujejo tudi poslanci, naj bi se znižalo število raznih nepotrebnih uradnikov. Birokraške vlade so kar tekmovale z vedno novimi uradniškimi mesti. Tudi ministrski predsednik Beck je povdarjal dne 19. decembra m. 1.: »Manj uradnikov, boljše plače!« Delo naj se pa pametno omeji!
Zbornica jc sprejela krošnjarski zakon, kakor ga je popravila gosposka zbornica. Paragraf 16. našteva one občine v kočevskem in novomeškem okraju, ki zanje veljajo posebne pravice.
Tudi obrtni zakon ic sprejet, kakor ga je popravila gosposka zbornica. Poslanci so glasovali zani radi ali neradi, ker bi drugače bila obrtna novela za sedaj pokopana; pri tem seveda ni manjkalo napadov na gosposko zbornico.
Rešena je tudi predloga zoper ponarejanje vina. — Predloga o poslaniški imuniteti ki obsega deloma tudi izpremembo poslovnika, je romala nazaj v odsek.
Zasedanje državnega zbora bo zaključeno 30. .t m.
»Obrambena zveza« zavednih obrtnikov je bila sklicala za nedeljo političen shod v Ljubljani. Med 180 udeleženci so bili zastopniki iz Novega mesta, Vrhnike in iz Domžal. Tajnik gospod Kregar je govoril o političnih dolžnostih in zahtevah obrtnikov ter zavračal napade »Slov. Naroda«, ki je obrtnike nahrulil s klerikalci. Zveza stoji na strogo obrtnem stališču. S skupnim nastopom naj se obrtniki zabranijo proti vsaki krivici ter proti umazani konkurenci. Doslej je v državni zbornici vladalo uradništvo, nova zbornica kot zastopnica ljudstva se bo morala ozirati bolj na obrtništvo. Govorila sta še gospod Anžič in gospod Pust, ki je ovrgel žaljive trditve »Slovenskega Naroda«. — Sprejeti so bili razni nujni predlogi, n. pr.:
Delovati se mora, da se doseže narodni mir; vojaštvo naj se odpravi ali vsaj zmanjša; obrtni kredit naj se uredi; konstituira naj sc odbor, ki bo preskrbel kandidaturo iz obrtnih krogov za vse javne zastope. Kandidat mora biti član »Obrambene zveze«.
To in ono. Veliki koncert »Glasbene Ma-ticc« v »Unionu« je uspel nepričakovano izborno. Naval občinstva je bil tolik, da je par sto oseb moralo oditi, ker ni dobilo prostora več. Koncert bodo ponovili v nedeljo, dne 27. t. m. — »Slovenec« je v sredo prinesel zadnjo encikliko, ki jo je pisal sveti oče francoskim katoličanom. Posnetek tega zanimivega pisma, ki vzbuja mnogo pozornosti, smo podali že pred tednom. — V Ljubljani bo kandidiral za državni zbor dr. Triller. — Dva medveda je ustrelila gospa Olga Rudeževa na lovu pri Veliki gori pri Ribnici. — Roditeljski večer na I. mestni šoli v Ljubljani jc bil številno obiskan; predavanje je bilo o škodljivosti tobaka. -— V Bohinju so ustanovili novo društvo za povzdigo prometa tujcev. V četrtek se jc pripeljal na Dunaj župan iz Bukarešta z deputacijo ondotnega občinskega sveta, da je vrnil obisk dr. Luegerju. Sprejem je bil veličasten. — Proračun francoske republike izkazuje velik primanjkljaj. - Poljedelski minister ie posebnemu odposlaništvu zagotovil slovensko kmetijsko šolo na Spodnjem Štajerskem. - Socialnodcmokraška strankina blagajna na Nemškem je dobila v volivne namene 200.000 mark. — Nemškemu centru pa so poslali denarja za agitacijo iz Angleške. — Most čez Savo za novo tržiško železnico so jcii graditi. — Izobraževalno društvo v Celju bo imelo 27. t. m. celodnevno protialkoholno zborovanje.
Godovi prihodnjega tedna: Nedelja, dne 20.jajiuarja: Ime Jezusovo; Fabijan in Seba-sti.ian, Majnrad: ponedeljek, 21.: Neža, torek, 22.: Vincencii, Anastazij; sreda, 23.: Zaroka Marije Device: Fmerencijana; četrtek, 24.: Timotej, Babila; petek. 25. :Izpreobrnjcnje sv. Pavla: Amand: sobota, 26.: Polikarp, Pavla.
Izpred sodifta.
Bojeviti hromeč France Slovša, delavec v Ljubljani, nosi leseno nogo, a to ga ni zadrževalo, da nc bi bil v Steincrjevi gostilni na Opekarski cesti s čašo dvakrat po glavi udaril ' ntona Lampiča. Nekaj dni po tem dogodku je našel ravno pred to gostilno pijanega na tleh ležečega Karola Lampiča. Tega je pa z nožem na vratu obrezal in z nabasanim revolverjem proti njemu streljal, da bi ga ravno tako hromega naredil, kakor jc sam. To Slovša sam priznava. Zadel ga sicer ni, pač pa ga je na obrazu nekaj osmodil. Sedel bo zaprt tri mesece v težki ječi.
Nepoboljšljiv tat. Alojzij Vanino, brusaški pomočnik v Ljubljani, je bil že večkrat zaradi tatvine kaznovan. Dne 30. septembra 1906 ic bil Štefan Šantek v Vospcrnikovi kavarni tako pijan, da je zaspal. To priliko ie porabil Vanino in mu odnesel 44 kron vreden površnik. Obdolženec sc zagovarja, da ga jc našel. Seveda mu tega sodišče ni verjelo ter ga obsodilo na pol leta težke ječe.
Bojeviti krojači. Dne 12. oktobra 1906 ic nastal med delavci krojaškega mojstra Jožefa Globclnika na Radeckega ccsti prepir, iz katerega sc jc izcimil pretep. Naiprvo je bil malo tepcu krojaški pomočnik France Francekovič, konečno pa je ta potegnil nož. ter ž niim sunil
Ivana Kranjca v hrbet.. Za kazen je dobil 6 tednov težke ječe.
K tepežu je pregovoril Janez Weithauser, kočarja sin, svoja dva tovariša in siccr: Petra Grajžarja in Franceta Lombarda, vsi iz Smlednika doma, ko so se iz Bohinčeve gostilne na Brodu vračali nekoliko vinjeni domu. Po klancu proti Sv. Valburgi jc prišel za njimi Miha Bačnik, ter peljal kolo. Na tega je bil Weithauser jezen zaradi nekega prejšnjega prepira. Ko jih je Bačnik došel. lotil se ga je Lombardo. sunil je z nogo v sprednje kolo, da se je strlo, nato so ga vrgli na tla, ga pehali, suvali in premetavali kake četrt ure' po tleh ter mu spahnili levo roko. Razven Lombarda vsi dejanje priznavajo. Za kazen jim je bilo prisojeno vsakemu štiri mesece težke ječe.
V Ameriko jo ie nameraval popihati Marko Bežek iz Krašnjega vrha, ne da bi zadostil preje vojaški dolžnosti, pri tem pa se je posluževal tujega, na ime Anton Logar se gla-sečega potnega lista, kar Bežek ne taji. Za kazen je prejel deset dni strogega zapora in 10 K denarne globe.
Napad. Na večer 1. julija 1906 sta bila napadena in tepena fanta Karol Kos na Karolinški zemlji in Franc Šurk na Dolenjski cesti od fantov Alojzija Močilarja .Jakoba in Alojzija Vokala, Lovreta Borštnika, Franceta Zmi-teka in Franceta Ločnikarja, doma iz Havpt-mance, oziroma iz Črncvasi. Kos ie dobil s kolom udarec na čelu, na levi roki pa dva sunka z nožem. Ker ni hotel bežati, vsulo sc ie po njem kamenje, katerega so vsi obdolženci metali. Kmalu po tem dogodku so pa črev-liarski pomočniki Alojzij in Dionizij Trbežnik in Alojzij Kink na Dolenjski cesti z nožmi napadli Franceta Šurka, in na besedo: »Le dajmo ga!« pobili na tla ter ga s črevlji suvali. Obdolženci krivdo priznavajo. Sodišče je obsodilo Lojzeta Vokala in Žitnika vsacega na osem tednov, Močilarja, Jakoba Vokala in Borštnika vsacega na šest tednov. Dionizija Trbežnika pa na tri mesece ječe. Lojze Trbežnik in Kink sta, bila oproščena, Ločnikar jo ie pa popihal v Ameriko.
Nevaren pretepač je že kaznovani Nace Demšar, drvar na Mojstrani. Ko so se vračali okoli 11. ure ponoči fantje Alojzij Mo-horič ter France in Miha Dolžan iz Mojstrane proti domu na Dovje, zgrabil je obdolženec na potu Načeta Demšarja in ga vrgle ob tla, ravno tako je z drugima dvema storil, ki sta prihitela svojemu prijatelju na pomoč. A nato je pa zadal Alojziju Mohoriču šc sedem ubod-lin z nožem. Sodišče mu ni verjelo, da je to storil v silobranu. zato ga je obsodilo na pet mesecev težke ječe.
Kolo odpeljal. Franc Zalokar ie 27. oktobra za pol ure obiskal cerkovnika nunske cerkve v Ljubljani. Svoje kolo je pustil pred cerkovnikovim stanovanjem in kolo z verigo zaklenil. Prišel je pa mimo že dvakrat zaradi tatvine kaznovani France Plevel, slikarski pomočnik v Ljubljani. Ko zagleda kolo, ga odklene in ž njim dirja proti Viču, kjer je kolo za 15 K prodal. Kolo je bilo cenjeno na 60 K. Sedel bo za to šest tednov v težki ječi.
Tatinski dninar. Anton Štangar, delavec iz Gabrnika, jc pri Herzmannu na Rimski cesti dninaril. To priliko je porabil tujemu imetju nevar enobdolžcnec ter je domačemu hlapcu iz zaklenjenega kovčega izmaknil žepno uro, nekaj obleke, perila in črevlje. Štanger tatvino odkrito prizna. Kaznovan je bil za to na sedem mesecev težke ječe.
Gospodarstvo.
Tržne vesti.,
V Ljubljani, dne 19. jan. 1907.
Skoraj četrt leta je že preteklo, kar nismo dobili posebnih spremmb v cenah in tendenci, ampak traja popolna stagnacija. Na merodaj-nih svetovnih tržiščih kakor: Ne\v York, Chi-cago,Pariz,Bcrolin se kurzi le neznatno spreminjajo. Majhne avance se zopet izgube in tako ostane vedno pri starem.
Seveda ta stabiliteta žitnega trga ni edino posledica lanske bogate letine, ampak tudi visoke carine. Pričakovalo se jc, da bodo tržišča po dospetju avstralskega in argentinskega blaga še bolj obslabela. Ali ponudbe se nikakor niso ojačile in vsled tega lahko sklepamo, da nc bomo doživeli sploh nobene, ali Ic neznatno reakcijo v cenah.
Danes so ponudbe na naših tržiščih jako skromne, istotako dovozi kljub boljšim cestam, ker jc začela vladati zima z vso strogostjo.
Blaga se največ nahaja v rokah oroducen-tov, kateri pa nočejo nikakor na dan z njim, ker upajo doseči pozneje višje cene.
Špekulacija zanemarja tržišča popolnoma. Budapeški termini so si 2 do 3 vinarje pridobili, efektivna kupčija pa jc ostala nespremenjena. ter so vsi poskusi zastonj položaj utrditi, ker ni interesentov.
Pšenica nastopa v tako majhnih množinah, da si ne more opomoči v ceni. Za to blago manjka animo. Moka dela mlinom nadlego in zategadelj ti niso razpoloženi za n.-kun sirovin. Pa tudi lastniki se drže trdovratno ccn, kar ovira promet. Potreba je jako skromna. pa tudi ponudniki so skoraj popolnoma izostali tako, da vlada popolna stagnacija. Določilo sc ie natančno, da sc je pridelalo v ogrskih deželah (vštevši Hrvatsko in Slavonijo) pšcnicc 56-50 mil. met. stotov (leta 1905 pa 46-40 mil. met. stot). Vendar ni imela ta številka vpliva na tendenco in cene. Cena sc nagiba v korist kupcev, akoravno se nam nomi-neino javi nespremnjena.
R ž uživa večje zanimanje, kakor pa pše niča in je terminska kupčija nastopila z nekoliko višjimi zahtevami, vendar to ni oživilo po iožaia, ker ravno kupcev manjka. Ogrska že-
tev znaša 15.00 mil. met. stotov (I. 1905 14-40 mil. stot.).
Oves siccr nima za seboj velikega prometa. vendar se trdovratno drži visoke cene. Ogrska žetev znaša natančno 13-50 mil. met. stot. (I. 1905 pa 12-20 mil. met. stotov.).
T u r š i c a nam nudi stabilne cene in regularni promet. Ogrska žetev znaša natančno 47-90 mil. met. stotov (1. 1905 28-50 mil met. stotov).
Moka notira niže cene, ker je promet še bolj ponehal; kakor smo žc poročali, je konzum dobro založen z blagom, tako da danes nakupi daleč zaostajajo za produkcijo. Mlini so vsled tega začeli ponujati za poznejše sklepe po reduciranih cenah. Odpoklici so jako ne-povoljni in se zaloge mlinov posebno v srednjih vrstah množe.
Otrobi vedno uživajo veliko zanimanje, vendar so mlini brez večjih zalog.
špirit uživa danes precejšnje zanimanje za takoj in za sklep, vsled tega je znižanje cene izključeno. Za takoj in februar sc zahteva do K 133-50, za sklep nekaj višje.
Sladkor nam ni nudil spremembe in tendenca vstraja.
Kava vedno pada v ceni, tako, da je danes za 25% cenejša kakor pa v istem času lanskega leta. Povod temu je dobra letina Brazilije, in se sodi. da znaša Santos 16 mil. vreč, Rio pa 4 mil. vreč. O prihodnji letini ni zanesljivih poročil. Siccr se poroča od privatne strani, da bo letina slabša ali na ta poročila se ni ozirati, ker niso zanesljiva.
Kakor smo svoj čas poročali, se je brazilj-ska vlada odločila pokupiti blago in si je že čez dva mil. vreč prilastila. Ali vedno večji dovoz iz notranjih dežel so jo dovedli do prepričanja, da na cene ne bo mogla vplivati in zato je z nakupovanjem prenehala.
g Tržne cene v Celju. Pšenica (za 100 kg)
15 K; rž po 13 K; koruza, nova po 12 K; ječmen po 13 K; oves po 16 K; fižol, zelen, dolgi 17 K; fižol, zelen, kratki 16 K; fižol, ru-deč 18 K; fižol, koks 19 K; laneno seme 20 K; do 24 K; konoplje (seme Kal.) 25 K do 26 K: krompir 4 K 40 v.; suhe gobe kg po 2 K do 4 K; jabolka od 14 K do 20 K: maslo kg od 1 K 80 v. do 2 K; seno 5 K; slama od 4 K do 4 K 20 v.; slama, otepi 4 K 50 v.
g Tržaška zadružna zveza se ustanovi jutri.
g Hranilnica in posojilnica, ustanovljena le za leskovško faro, jc imela v minolem letu prometa 194.000 K. Lepa vsota za tako mal okoliš.
Književnost In umetnost.
*	Društvo sv. Jeronima v Zagrebu, ki
stremi za istovetno svrho, kot pri nas »Družba sv. Mohorja«, me je naprosilo, da prevzamem zanj poverjeništvo. Društvo izda za svoje člane vsako leto po pet knjig razne vsebine. Društvenina svetojeronimska je jako nizka: dosmrtni člani plačajo enkrat za vselej 10 K. letniki pa 1 K na leto, za kateri neznatni prispevek dobe vse letno izdane knjige. Vljudno se s tem poživljajo naša p. n. bralna društva, knjižnice in gospodi rodoljubi sploh k obilnemu pristopu. Pokažimo dejanski, da nam je mar pospeševanje hrvatsko - slovenskega edinstva! Narodna čast naša zahteva, da se med nami Slovenci pomnoži število Svetoje-ronimcev. — Članarino sprejemam do 1. februarja t. 1. Na poznejša oglasila se ne more jemati ozir. Fran Podkrajšek, Južne železnice oficijal v Ljubljani, Resljeva cesta 24.
*	Domača umetnost. Gospod Ivan Vav-potič je razstavil v izložbi Bambcrgove knjigarne pet manjših oljnatih študij, in sicer štiri pokrajinske ter poprsje ciganskega dečka. G. Vavpotič ui enostranski slikar; njegove pokrajinske študije so prav ljubke sličice in napravijo na gledalca bodisi glede kolorita kakor tudi tehnike prav prijeten vtis, kar je najboljši dokaz, da ima umetnik za krasoto narave odprte oči iu srce. Med vsemi slikajni pa nam vendar le ugaja poprsje ciganskega dečka šc najbolje, kajti četudi jc baš ta slika najmanjša, vendar svedoči o umetnika izredni tehniški spretnosti za take sujete. Da bo naše poročilo popolno, naj še omenimo, da so nas spravili naravnost v slabo voljo nemški napisi pod slikami. Ne vemo sicer, kdo jc prozročitelj te — recimo netaktnosti, ali Bambergova knjigarna ali umetnik sam, in ako je poslednji prozročitelj tega, vemo, da jc moral imeti za lo poseben vzrok, kajti gospoda Vavpotiča poznamo kot rodoljuba, in ako ta vzrok iščemo med našo takozvano inteligenco, zadeli smo gotovo pravo. Žalostna resnica jc namreč, da skoro vsi umotvori naših domačih umetnikov prehajajo redno v nemško last. Da svojo trditev vsaj nekoliko podpremo z dokazom, naj omenimo, da si je pred nekoliko mcscci odličen slovenski rodoljub ustanovil tam nekje na Rimski cesti razkošno lastno ognjišče. Ker je ob taki priliki poleg raznih omar in omaric, postelj in posteljic treba poskrbeti tudi duševnemu obzorju stanovalcev primernih stenskih okraskov, izbral si jc dotičnik v ljubljanski umetniški galeriji pred Škofijo tudi teh \ prav obilni meri. Taka dejstva morajo naši domači umetniki seveda upoštevati in zato tudi pod slikami samonemški napisi. V izložbi Schvventncrjeve knjigarne jc razstavil R. J i-khcl portret gospoda Valcntc, uradnika Vzajemnega podpornega društva, ki je slikan tako zoprno, da se nam nc zdi vredno izgubljati o njem preveč besed. Pravi umetnik jc tudi v svoji površnosti zanimiv, kadar ga pa hoče diletant v njej posnemati, postane smešen.
Idrijske novice.
i Neresnico govoriti je pa vendarie grdo,
in naj se tega dela loti kdorkoli. Te dni smo čuli, da^ je idrijski Kristan rekel novega leta dan v Ornem vrhu, kako malo članov ima krščansko gospodarsko društvo v Idriji, češ, da jih je le majhna peščica. Ker pri dotičncin zborovanju nismo bili navzoči, ne moremo potrditi, ah bi si bil upal Kristan ali kdo drugi trditi kaj tacega. Vsako leto je polagala javne račune zadruga, in vedno je rastlo število zadružnikov. Tudi sedaj je udov 517, kakor poroča načelništvo zadruge. 517 članov vendar ni majhna peščica. Da so bili zadružniki mar-i ;vi, je razvidno tudi iz tega, da je bil promet preteklo leto znatno višji, vsled česar tudi letos ne bo izostala dividenda, ampak bo gotovo vsaj tolika, kakor lani. Veseli nas lepo napredovanje krščanskega gospodarskega društva ter le želimo vsem ljudskim zadrugam enake uspehe, in naj bi nasprotniki še tako neresnico govorili o zadružnem gibanju, ki slučajno ne izhaja iz njih tabora. Kakor upamo, presega rezervni zaklad kršč. gosp. društva že svoto 10.000 K, kar je pač lepa svota.
i Bolezen se pojavlja pri nas, sicer ne bog-sivedi kako nevarna, a dovolj nadležna. Otroke in odrasle muči namreč hud kaše!;. Dobro :e, da ni nevaren, ampak izhaiu večinoma iz nenevarnega prehlajenja sopil. Kljub temu bi nič ne škodovalo nekaj dni prenehati s šplskim poukom, namesto da se vrši malo uspešen pouk ob nerednem obiskovanju šole
i Več je pričakoval Kristan od ustanovnega shoda katoliškega političnega društva v Idriji, kakor je naznanil v »Napreju« Pa vendar sc toliko jezi nad mladimi In starimi. Vsakovrstne vsklike očita zborovalcem, dasi jih prav blizo stoječi niso čuli. Ako so se pa razen par Kristanovih pristašev vsi od kraja jezili nad Kristanovimi neslanostmi, naj sc nikar ne očita, da je kdo govoril »o lačnih knapih«. Ako bi bilo na zborovanju čuti to besedo, presneto bi se bili že tam sprijeli. Torej Ic ne več, nego je res! Kmetje v naši okolici pa lahko sprevidijo, kako nekaterniki iščejo v jajcu dlake. Na vse zadnje je dobro izmisliti si kaj, ako se nič slabega ne ve.
i Poaraženje mleka nekoliko ljudi vzbuja.. Posebno Kristan se tudi tukaj postavPa na če-.o. Zato ne moremo molčati, ampak moramo opozoriti Kristana, kdo je delal na razdor med okoliškimi kmeti in idrijskimi prebivalci. V našo občino spada tudi nekaj kmetov. Ko so nekateri teh odkrito povedali ob zadnjih občinskih volitvah, da pojdejo z nami volit, rekli so Kristanovi pristaši: Dobro, potem si pa tudi poiščite koscev; delavci nc bomo šli kosit, če nc volite na socialno-demokratično-liberal-no stran. In res je neka posestnica najela nekaj pridnih Vojskarjev, da so opravili delo, ki so ga sicer rudarji. Tudi drugod so bile naga-jivosti. Sedaj pa pride Kristan in govori o ne-sporazumljenju med kmečkimi posestniki in delavstvom. Pustimo ljudem svobodo, pa se bomo najlepše razumeli.
i Zadnji »Naprej« piše, da se bije sedaj boj na Francoskem za svobodo vesti. No lepa svoboda je to, ako se društvom jemlje premoženje ter se silijo svoje delovanje prikrojiti proti svojim načelom. Kaj bi rekli naši socialni demokrati, ako bi jim vlada vzela njihov društveni mlin in hišo? Morda sedaj, ko imajo še tisočake dolga, bi ne bili še tako hudi, a ko bi enkrat oni vse izplačali, si odtrgali od ust vinarje, da bi društveno premoženje si osnovali brez vsacega dolga, ne vem če bi bili kaj posebno vneti za tako svobodo, ki jim krade to, za kar so oni prinesli tolike žrtve. Tudi katoličani na Francoskem so z velikimi žrtvami si ustanovili razna šolska poslopja, sirotišnice, bolnišnice in cerkve, a sedaj so jim vse pobrali in cerkev odločili naj bodo v njej predstave s kinematografom. Res lepa svoboda to, za katero gospod Kristan ogreva svoje so-druge.
i »Naprej« meče pesek v oči. »Naprej« tudi piše, da je rimska kuriia despotična. Kdo s silo ukazuje, kdo pravice krati, kdo je despot, to sedaj ves svet piše o Francoski. Tudi dru-voverci, posebno protestantje ne morejo zatajiti svojega spoštovanja oni ccrkvi, ki za svoje ideale žrtvuje vse. Celo Combes, prejšnji minister francoski pravi, da je sedanja postava za papeža in katoličane nesprejemljiva, a seveda naši socialno demokratični voditelji, so drugih misli. Da se ljudem vrže pesek v oči je zadosti par zabavljic, a da bi se potrudili preštudirati vse postave in razmere, zato so oni prekomod, to da truda in kar ie hujše, potem bi oni morali obsoditi svoje pristaše.
i Vera je privatna zadeva, tolikokrat pov-darjajo soc. demokrati. Prav! Pustite torej katoličanom svojo vero, kaj se utikate v verske stvari, za katere niste poklicani in tudi nimate razuma. Počemti kradete ljudem njih verske ustanove, zakaj jih s kruto postavo silite imeti drugačno vero, kakor jo hočejo imeti sami. Soc. demokrati naj posebno gledajo, da bodo vredili delavska vprašanja, na tem polju jim bo šla pšenica v klasje, a ravno na Francoskem so obetali pri volitvah, koliko sc bode storilo za zavarovanje delavcev. In kaj vidimo? Pograbili so cerkveno premoženje, ž njim se je obogatil jud, ki je pod ceno vse kupil, a dclavec je ostal na cedilu. Kaj kaže proračun 1907. za Francosko? Primanjkljaja 377 milijonov frankov in za dclavce ne bode nič. In naš delavski list »Naprej« sc še ogreva za take razmere? To imenuje svobodo? Ali bodo delavci spoznali, kako se iz njih norca dela?
Jeseniške nouice.
j Občinske seje dr. Kogoj šc ni sklical. On hoče biti absolutni vladarv občini. Ne bo dolgo in ljudi bo potrpežljivost minula, pa mu pridejo povedat, kaj je obljubil na svojo čast in svoje poštenje, ko ic bil izvoljen za župana.
j Kako je dr. Kogoj postal župan jeseniški? Po milosti c. kr. okrajnega glavarstva v
Radovljici, ki ima v prvi vrsti na vesti sedanje neznosne razmere v jeseniški občini. Popolnoma protipostavno je pustilo častne občane v volivnem imeniku, čeravno se je bila vložila reklamacija, ker takrat, ko je bi! volivni imenik položen na ogled, ni še bilo imenovanje častnih občanov vsled pritožbe posta'o pravo-močno. S pomočjo častnih občanov so liberalci dosegli toliko, da sedaj lahko nagajajo in delajo seje nesklepčne. Ko je bil dr. Kogoj nepravilno izvoljen za župana, je c. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici pritožbo zoper veljavnost volitve zavrglo s prav čudnim utemeljevanjem. Kdor se za to zanima, bere naj v »Občinski Upravi« z dne 20. okt. 1906 št. 22 članek »O tolmačenju §§34, 38 in 42 obč. reda«. Opozarjamo zlasti c. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici, naj ga prebere in si nekoliko vest izpraša o svojem tedanjem postopanju, ki je v tem članku popisano. Glavarstvo se je bilo jako zavzelo za dr. Kogoja, da je postal župan — da je mogel ob otvoritvi železnice Jesenice-Trst pozdraviti prestolonaslednika kot župan. Zdaj pa vidi, da ni še vsak za župana dober, ki zna pozdravljati dostojanstvenike.
j Kandidat socialnih demokratov in liberalcev za radovljiško-tržiški okraj ob volitvah v državni zbor bo Čop iz Most pri Breznici.
j Sirotinskimi zaupniki so od sodišča v Kranjski gori imenovani za Savo tovarniški uradnik Pongratz, za Jesenice učitelj Guštin, za Hrušico Klinar Pavel, posestnik na Plavžu.
j Zanimiva obravnava Pongratz proti Fa-bincu sc ie vršila dne 10. t. m. pred sodiščem v Kranjski gori. Pongratz je tožil učitelja Fa-binca radi razžaljenja časti, ker ga je Fabinc dne 13. decembra 1906 javno v občinski seji na Jesenicah napadel. Pongratzove priče so bile odborniki Zabukovec, Kristijan Vilman, Anton Čebulj, Josip Klinar, Janez Krivec, Janez Debeljak, Peter Rorman, Fabinčeve pa: dr. Fr. Ko#oj, Jožef Vovk. Lovro Hummer (!), Janez Ferjan, Karol Višner, Matija Kobentar in Alojzij Schrey. Sodnik prebere obtožbo Fa-binca, katera se nekako takole glasi: Na dan 13. deccmbra pr. 1., ko se ie občinska seja pričela, je občinski svetovalec Pongratz v nnenu dveh strank predlagal, da naj se občinski tajnik Lovro Hummer iz raznih razlogov iz službe kot občinski tajnik takoj odpusti. Na to je govoril prvi virilist A. Schrey, za njim občinski odbornik Fabinc. Fabinc pravi: Vsak naj poprej pred svojim pragom pomede. Iz uradnega stališča nimamo Hummerju ničesar očitati, kakor tudi ne iz moraličnega stališča. Ako bi pa kdo prišel in bi rekel (sedaj je kazal Fabinc s prstom na Hummerja, gledal pa je na-lavnost in srdito v Pongratza) Hummer, ti si pijanec, prešestnik, vlačugar, zakonolomec ali največja svinja v naši občini, pred katerim niso varne naše žene in hčere, potem bi jaz sam glasoval, Hummer naj se odpusti. Sodnik Fabincu: Kaj imate proti temu opomniti? Fabinc sodniku: Rabil sem res te besede, a gledal nisem v Pongratza in tudi Pongratza nisem mislil. Sodnik: Ali berete časopise »Slovenski Narod« in »Gorenjca«, ali veste kaj se tam čita o Pongratzu? Ne rečem, da nc berem tjepasem kak časopis, ne zanimam sc pa za osebo Pongratza in tudi večkrat ne vem, kaj se mu očita!! —! Tudi nisem v prav nobeni zvezi z »Narodom« ne z »Gorenjcem«. Ze pri prvi obravnavi so Pongratzove priče pod prisego izpovedale besede Fabinca dobesedno in pritrjevale, da Fabinc nikogar druzega ni mogel misliti, ko Pongratza, kajti »Slovenski Narod« mu je očital že 7. decembra pr. 1., to je nekaj dnij pred imenovano sejo, da bo dobil Pongratz v prihodnji seji primernega »tobaka« tako, da se ne bode dolgo več veselil svoje časti kot občinski svetovalec, isti dan mu pa tudi »Narod» očita vlačugarstvo, zakonolom-stvo itd. Sedaj se pa zaslišijo Fabinčeve priče. Priča župan dr. Kogoj izpove pod prisego dobesedno, kakor vse druge nadaljne Fabinčeve priče, da je Fabinc res rabil inkriminirane besede, a tega ni nihče mislil, da on s tem na Pongratza misli in da ga hoče žaliti. Kajti jaz kot župan ne vem prav nič slabega od Pongratza m mu ne morem nič očitati hudega. Berem pač časopisje, kolikor mi ostaja časa, a nc verujem prjiv nič časopisom, ker časopisi vedno neresnico pišejo. (Gotovo ie tu mislil »Slov.enski Narod« in »Gorenjca« ) Sodnik sklene obravnavo. Fabinčev zagovornik dr. Novak se še malo napihuje, in na t'i razglasi sodnik, dr. Jan, razsodbo s besedami, da se Fabinc popolnoma od obtožbe oprosti, ker je dovolj dokazov, da Fabinc niti Pongratza mislil ni, in ga tudi ni hotel razžaliti, kakor so izpovedale za -— njega merodajne priče!
Uipauske nouice.
v Planine g. Karola Mayerja na Nanosu.
Obžalujemo, da smo priobčili o tem predmetu v 4. številki letošnjega »Slovenca« vsled napačne informacije neresnično vest. Resnici na ljubo, in da ne storimo komu kake krivice, izjavljamo, da omenjenih planin ni bil kupil g. K. Mayer sam, ampak rajni njegov brat Jožef Mayer; pač pa sedaj uživa tc planine g. K. Mayer kot dedič svojega rajnega brata Jožefa. Vsekako pa jc tedanji liberalni vipavski občinski odbor zakrivil, da Gradiščani niso mogli onih planin kupiti.
v Ves liberalni štab vipavski jc po koncu vsled bližnjih občinskih volitev. Agitirajo na vse strani, učitelji skupaj z vpokojenim Dolencem z Razdrtega pa polnijo »Narodove« in »Notranjčeve« predale in blatijo naše može, zlasti gg. dekana Erjavca in posestnika M. Pcrhavca. Namen jc prozoren: vzeti ljudem zaupanje do naših mož in s tem vplivati na izid občinskih volitev. Naravnost gorostasne reči očitajo g. dekanu Frjavcu, ki že petindvajseto leto požrtvovalno in nesebično deluje v Vipavi in cerkveno premoženje vzorno upravlja. Vsako leto predloži skupaj z ccrkve-
vladi, kjer pri svoji strogosti niso našli doslej še nobenih nepravilnosti. Da, ravno vipavska dekanija je na glasu, da ima cerkvene račune in cerkveno premoženje v najlepšem redu! Zato pa sc g. dekan gotovo ne bo ponižal, da bi se pred takimi mazači zagovarjal glede cerkvenega gospodarstva. Pametni in pošteni ljudje ga poznajo dovolj in vedo ceniti njega in njegovo delovanje. Ali pa morda želi postati cerkveni ključar kdo izmed gg.: Anton Hrovatin starejši in mlajši, Zvokelj, učitelj Mrcina itd., itd.?
v Zoper enako razdelitev gozda so se do
sedaj upirali najhujši liberalni mogotci, kakor Hrovatin, Mcsesnel in Zvokelj; sedaj pa pred občinskimi volitvami, ko se boje za svoje stolce. so postali naenkrat drugih misli in krošnjarijo z raznimi oklici za enako razdelitev gozda okolu naših ljudi, ki so bili še vedno za to! Nabirajte podpise za enako razdelitev pri onih, ki so bili temu vedno nasprotni, pa se bo povrnil v občino red, mir in edinost! Sicer pa smo radovedni, kakega mnenja bodo navedeni možje po volitvah.	,
v Vipavski naprednjaki so že zmagali pri občinskih volitvah in sicer v vseh treh razredih! Kdaj pa? Dne 12. januarja v 2. številki »Notranjca«. Ravno isti možje so istega dne nastavili v Vipavi drugega kaplana v osebi začasno vpokojenega M. Sušlja. Pa pravite, da so liberalci zoper farje!
v Lepo zadoščenje za vse »Narodove« napade je dobil dne 15. t. m. načelnik vipavskega gozdnega odseka za pretekli leti 1905 in 1906. M. Perhavc. Ta dan so bili r.amreč računi gozdnega odseka za 1. 1905 in 1906 pregledani in so sc našli v popolnem redu, tako, da se mora gospodarstvo gozdnega odseka v primeri z oskrbovanjem trškega premoženja in ubožnega zaklada imenovati naravnost vzorno! Isto lahko potrdi g. Zvokelj, ki je bil pri pregledovanju navzoč; ali ni res gospodine?
v Svoje gospodarstvo hvalijo naši liberalci vedno po časnikih, seveda, ker je papir potrpežljiv. Niso nam pa še povedali, koliko ima trg prihranjenega, kako so nekaj kronic skupaj spravili in zraven zanemarjali pašnike na Nanosu, kako imenitno so v trgu napravili ob cesti hodnik in izpeljali kanalizacijo! Slednjič pa še nova ubožna hiša — v znanem špi-talu, ki najbolj jasno kaže o usmiljenih srcih naših liberalcev, ko gre za njihov prid.
v Narodovi poštenjaki. Ko so se predzadnjo dobo v Vipavi vršile občinske volitve, je bil pozvan k vojaškim vajam tudi naš pristaš M. Perhavc, ki jc volil v 2. razredi:. Ker je dolgo bolehal na protinu, je za trdno upal, da sc mu vojaških vaj ne bo treba udeležiti, ampak da se bo povrnil domov in se lahko volitev udeležil. Ko jc to zvedel tedanji župan A. Hrovatin, star., je brzo.iavil domobranskemu poveljništvu v Ljubljano približno: »Domo-brambovec M. Perhavc dojde k vojaškim vajam; ker pa svojo bolezen simulira, naj sc tam obdrži, posebno ker so sedaj občinske volitve: ljudstvo se zgraža nad tem klerikalnim agitatorjem.« In v resnici je bil M. Perhavc tako bolan, da so častniki sami to izprevideli in ga dali v pisarno, domov ga pa niso pustili, ker sc je stvar preiskovala. Nekaj podobnega se je zgodilo z g. Iv. Možetom v Vipavi. Ali vam jc to še v spominu, »Narodovi« poštenjaki?
v Katoliško politično društvo je nedavno v ložilo rekurz na okrajno glavarstvo v Postojni. Skoraj istočasno sta bila razpoložena volivna imenika za občinske volitve na Slapu in v Vipavi. Zapazilo pa se je, da je slapenska posojilnica vpisana na Slapu med volivci prvega razreda in ob enem v Vipavi v II. razredu. Ker je to gotovo nepravilno in ob enem nemogoče, se je vložila pritožba; radovedni smo na rešitev.
v Obrekovanja »Slovenskega Naroda«. Ker se bližajo v Vipavi občinske volitve, in rudi mi rok križem ne držimo, je »Slov. Narod« v svoji 4. številki letošnjega leta napadel med drugimi tudi podpisanega, češ, da je vipavsko občino že za mnogo oškodoval. Dopisnik moje delovanje gotovo meri z mero, ki .io jc povzel po svojem lastnem »zaslužnem« delovanju, ter posamezna dejstva nalašč zavija m pači, samo da bi ljudi preslepil in na svoje limanice ujel. Pred vsem nisem jaz kriv večjih občinskih dokiad, ki bi jih povzročale povišane podpore ubožnim: saj ne sediva sama z gospodom dekanom M. Erjavcem v ubož-nem odseku, ampak tudi gg. I. Dekleva in I. Ferjančič, ki gotovo nista najina somišljenika. Tudi ne dobi navedena N. Petrič letne podpore 360 kron za svojo osebo, ampak jo dobe predvsem njeni otroci; neresnična je tudi trditev, da bi bila ona za vsako delo šc popolnoma sposobna. In brezdvomno sem tudi jaz za one občinske doklade, ki so v resnici potrebne, vedno pa bom zoper nepotrebne stroške, kamor gotovo spada tudi nakup ponesrečenega špi-'ala. Samo ta zadnij slučaj dokazuje dovolj jasno slabo gospodarstvo z občinskim premoženjem, ne da bi našteval drugih dokazov! Popolnoma umljivo mi je, da sem kot načelnik gozdnega odseka Hrovatinu star. in njegovim somišljenikom hud trn v peti. Saj je ta poštenjak že nastopil proti meni celo s posebnim načinom uradne oblasti kar mu je bilo svoj čas sodnijsko dokazano. Računi gozdnega odseka so bili vsako leto razpoloženi razun lansko leto, ko izvoljeni prcgledovavci računov istih niso pregledali do meseca julija. Kmalu po pregledu pa sem sklical sejo gozdnega odseka, pri kateri so manjkali trije odborniki, na kar sc je odobrenjc računa odložilo za prihodnjo sejo. Predno pa sc jc ta mogla vršiti, ie ves gozdni odsek odstopil, ker sc je hotelo njegovo gospodarjenje popolnoma omejiti. Tudi ni res, da bi bil kdo kaj od viharja podrtega ali poškodovanega lesa na svojo roko izvažal in prodajal, ker sc ves dotični les — blizu 200 dreves — nahaja še sedaj v gozdu! Pač pa sva z dovoljenjem in vednostjo gozdnega odseka M. Pctkovšck in jaz v zgodnji spomladi
izvozila več od strele poškodovanih dreves in to za tako nizko vozmno, da bi noben voznik tega za to ceno ne prevzel. Vselej pa, kadar se je imela kaka prodaja oziroma javna dražba lesa vršiti, je bilo to po občinskem slugi pred cerkvijo oklicano, in vselej sta Dila najmanj po dva odbornika navzoča. To vse lahko potrdi gospod Karel Mayer sam, ki je minolo leto poleg Fr. Premrla na dražbi največ lesa kupil; le nekoliko sem ga kupil tudi jaz. Svobodno pa je bilo vsakemu se dražbe vdeležiti in les kupiti. Isti gospod K Mayer tudi lahko potrdi, da je bilo govorjenje o tem, da bi se odkupili, ne pa podkupili oni, ki so se upirali enaki razdelitvi gozda, čemur bi nihče ne mogel nasprotovati; v tem bi tudi ne bilo nič nepravilnega, pač pa ustreženo okoli 300 gozdnim upravičencem in njihovi želji po enaki razdelitvi gozda, če bi se na omenjeni način doseglo sporazumljenje. Gotovo tudi ne bo neznano vašemu somišljeniku gospodu K. May-erju, da sem se jaz največ trudil za hitro razdelitev gozda; nasprotovali pa so mi naibolj ravno možje kakor Hrovatin, Mesesnel, Zvokelj in drugi nesebičneži, ki so razdelitev gozda vedno zavlačevali s svojo zahtevo po večjih deležih! Zadnji čas so baje svoje mnenje spremenili, ker jim voda v grlo teče! Končno moram izjaviti, da sem bil vedno proti nakupu špitala, razun takrat, ko se je prvič o tem glasovalo. Nikari ne govorite o kakem soglasnem sklepu občinskega odbora: javna tajnost je, da bi večina odbornikov rada videla, da bi se omenjena kupčija ne bila izvršila, a nimajo poguma nastopiti proti gotovim mogotcem; in še nedavno sem bil od moža vaše stranke naprošen, pri seji izprožiti misel, da naj se tista kupčija razdere. Ko pa se je vršila seja zdravstvenega odseka in se je bilo pogoditi za kupno ceno, sem bil tri dni v Ljubljani in se seje nisem mogel udeležiti. Sicer pa jc gospod K. Mayer kot načelnik zdravstvenega odseka pozneje izjavil, da bi se manjša kupnina itak ne bila mogla doseči; in gospod Anton Hrovatin ml. jc bil pri tisti seji tudi navzoč, naj bi se bil pa on potegnil za popust pri kupni ceni: gotovo ima pri svojih somišljenikih več upliva kakor jaz! —■ Ves dopis v »Narodu« ima le namen, uplivati na volilce III. razreda občine Vipava in mi vzeti zaupanje, ki ga uživam kot načelnik gozdnega odseka. Volivni imenik za občinske volitve sestavljate sami, zato ste zmagoval pri občinskih volitvah! Na gozdne upravičence pa hočete uplivati z neresnico! — Vipava, meseca januarja 1907. — B. M. Perhavc.
Tržiške nouice.
t Dolgo že niste slišali ničesar iz našega gorskega zakotja. Gotovo že mislite, da smo največji zaspanci kranjske dežele, ali pa so nas gore zasule ali so nas Nemci pojedli. No, veste, mi Tržičani smo bolj skromni ljudje, zato ne obesimo vsake malenkosti takoj na veliki zvon. — Pa sami svoji smo tudi, ker nimamo posebnega »verkera« z zunanjim svetom. Kadar bo začela železnica sopihati po našem jarku, se bomo v tem oziru poboljšali. — »Kaj novega pri vas?« nas vprašate. Vse gre po starem »glajzu«, kakor pravi I3epe iz Kudeluga. — Še zmirom se kadi iz Bonceljno-vega dimnika, gost in črn dim, ter pokriva kakor žalni pajčolan naš grad, ki žaluje po svojem gospodarju, ki je šel z pticami selivkami v južne kraje. Redno čuješ zamolklo tuljenje iz tovarn, ki se ti zdi, kakor žalostno iz-dihovanje iz izmučenih delavskih prsi.
t Društev poln je trg Tržič. — 23, reci triindvajset, društev je v Tržiču. — Pa naj. kdo poreče, da smo Tržičani zaspani, da nimamo smisla za organizacijo! — No, resnici na ljubo moram pa reči, da večina teh društev spi spanje pravičnega. — K večjemu da se vzdramijo za kako veselico, kakega izobraževalnega momenta niso — s častnim izjemami. — Taka izjema naprimer je naše Jožefovo društvo. To društvo je — to mu mora vsakdo priznati — še zmirom ognjišče prave izobrazbe. Tako smo imeli zadnjo nedeljo preteklega leta zopet zelo zanimivo predavanje. Predaval je Fran Za.ic »o zgodovini naše ustave«. Pojasnil nam je kratko in precizmo pojm države. Prešel je potem na oblike raznih držav. Najbolj očivi-den znak modernih držav je ustava, ki zajamči ljudstvu sodelovanje pri zakonodaji. Med ustavne države spada tudi naša država. Naša ustava je mlada, zato je ljudstvo ne pozna dobro in se zanjo tudi posebno ne zanima. Na kratko je predavatelj potem začrtal glavne momente v razvoju naše ustave. Omenil je tudi važno spremembo volivnega reda, ki postane v kratkem zakon, po katerem se bo ustavna ideja izpopolnila. Po tej postavi bo dobilo ljudstvo šele res važno besedo pri zako-nodajalstvu ter prišlo do svojih ustavnih pravic, med tem, ko so bili doslej le nekateri krogi deležni ustavnih dobrot. Zdaj se bo začelo še le ljudstvo zanimati za tako hvalisano ustavo ter si bo znalo tudi priboriti tiste pra-vicc: ki mu gredo. Tako bo ustava služila splošnosti, nc pa samo nekaterim slojem in tako se bo državna ideja demokraUzirala, in s to demokracijo bo stopila naša država prerojena in pomlajena po čilih, mladih, za ljudski blagor navdušenih silah na svetovni oder. — Predavanje nam je v resnici ugajale, ker je bilo praktično in za sedanje razmere tudi res aktualno. V kratkem se priredi zopet predavanje in sicer »o zgodovini in stremljenju raznih strank.« — Tako vidite, gospod uradnik, da pri nas vendar še vse nc spi, ampak, da se dela, če tudi nc tako hrupno kakor drugod. Društvo sv. Jožefa jc v resnici še vedno gorko ognjišče ljudske izobrazbe, ki po predavanjih, soc. kurzili, s petjem, igrami, lepo knjižnico in z množino časnikov širi luč izobrazbe in napredka med ljudske sloje. — Zato nai sc vsakdo, ki ima kaj smisla za izobrazbo in napredek, ra-dovoljno oklene tega našega društva, ki obhaja letos desetletnico svojega i-Iodovitega dc-
H. priloga 16. itev. »»Slovenca" dne 19. januarja 1907.
lovanja. Zlasti našo mladino, naše mladeniče opozarjamo na to društvo, kjer bodo našli varno zavetje in studenec napredka. Zato pristopite mnogoštevilno v to društvo, Tržiški mladeniči, in videli boste, da vam ne bode žal. — Lepo napreduje tudi čevljarsko strokovno diuštvo. Lastno godbo na lok že ima, ki lepo uspeva. Knjižnica tudi lepo napreduie ter širi prosveto med člane. Prav je tako! Naprej do lepih uspehov! V organizaciji je edina rešitev sedanje socialne krize, v organizaciji upanje do boljših razmer.
t Letos bodo tudi gotovo volitve za našo občino. — Občinske volitve so važna reč, posebno za naš Tržič, kjer preti nemšk a povo-denj, v kateri lahko vtone slovenski živelj. Zato,opozarjamo vse naše domoljube, ki jim je kaj mar slovenski jezik in slovenski rod, da se začnejo že zgodaj zanimati za to velevažno vprašanje, da stopijo pripravljeni na volišče ter rešijo, kar se da še rešiti, da ne bo prepozno. Narod, ki se ne bori za svoje pravice, ki nima nobenega narodnega ponosa, ni vreden, da živi. — Pravica tuia: »Vsakemu svoje!« Tržič je slovenski, zato naj bo tudi občinski zastop slovenski, ne pa orodje tujih kapita-l.stov in domačih nemškutarjev, katerim še danes ni zasijalo blago solnce slovenske narodnosti. Zlasti tržiško delavstvo naj poseže tudi vmes, ter si pribori tudi v občinskem za-stopu upravičeno besedo, da bo poslalo v občinski odbor može, ki imajo tudi kaj srca za nje in ki bodo zanje tudi kaj storili in ki ne bodo kimavci tržiških magnatov.
t Občinska blagajna mora biti že precej suha, ker se je povišal pasji davek od 3 na 5 K. Pasje mrcine so postale za sedanje občine res važen faktor, h kateremu se zatekajo jetične občinske blagajne. — Od vsakega »kužka« bo neba plačati 5 K. in koliko kužkov je v Tržiču, ki niso vredni 5 K! — Še pasja mesnica naj se ustanovi, da bodo tiste kužke, za katere ne t>odo hoteli nekateri plačati, klali in prodajali. Mogoče se bo dobro obneslo. Na Nemškem jih žc imajo in »kšeft« menda prav dobro gre! — Dober tek!
t V nedeljo, dne 27. jan. t. I se vrši občni zbor slov. katol. izobraževalnega društva sv. Jožefa s sledečim vsporedoin: 1. Poročilo predsednika, 2. poročilo blagajnika, 3. poročilo knjižničarja, 4. poročilo nadzornikov, 5. potrdilo letnega računa, 6. volitev odbita a) za društvo, b) za bolniški sklad, 7. slučajnosti.
VOLIVNA REFORMA.
Dunaj, 18. januarja. Komisija gosposke zbornice je sprejela zakon v varstvo volivne svobode, kakor ga je sklenila poslajiska zbornica.
AGRARC1 IN DRŽAVNI ZBOR.
Zgornjeavstrijski deželni glavar dr. Eben-hoch priobčuje članek, v katerem razpravlja o vplivu kmečkih zastopnikov v bodočem ljudskem državnozborskem zastopstvu. Izvaja: V novi zbornici bodo prevladovali agrarci. Razven 15 do 30 agrarnih poslancev, ki ne bodo pripadali političnim strankam, bodo imele tudi politične stranke jako veliko agrarnih poslancev. V združenih krščanskih strankah bodo imele po večini agrarni značaj, ravno tako Jugoslovani iu Poljaki. Mnogo agrarcev bo tudi v češkem klubu. Skrb za avstrijski kmečki stan bo vodila prihodnjo zbornico, industrija in pa trgovina zato ne bosta žalovali, ker se bosta združili s kmetijstvom v harmonično celoto. Pametnim in previdnim agrarcem je dobro znano, da na blagostanje in napredek kmečkega stanu vplivata napredna industrija in trgovina. A prenehati se mora, da se gleda na vsako zadevo z industrijskimi očali. Razni kmečki programi obsegajo pred vsem zahtevo, da se kmetijstvo zopet rentira. Zato so potrebne melioracije in organizacije, kar pa stane mnogo denarja. Vlada bo zahtevala velike kredite. Zbornica jih bo morala dovoliti. Kraji, ki se zdaj komaj in slabo prežive z žitom, se morajo otvoriti živinoreji, ki proizvaja za mesta mleko, meso, surovo maslo, sir. Razpečavanje kmečkih pridelkov se mora boljše organizirati in prodaja sc mora vršiti po trgovskih načelih. V doglcd-nem času se na ta način konča draginja mesa. Vladno stremljenje glede na varstvo in na ponovitev planinskih pašnikov se mora razširiti in popolnoma ločiti od zastarelih naziranj, češ, da je škodljiva planinska paša gozdom in pa lovu. Lovske postave morajo soglašati s koristmi poljedelstva. Gozdni erar ne sme ostati država v državi, marveč mora služiti sploš-nosti. Erarni gozdi ne smejo služiti v prvi vrsti lukrativni trgovini, marveč koristim poljedelstva in domače lesne industrije. Pomanjkanje poslov se mora urediti tako, da se omeji beg z dežele po raznih zavarovalnicah za kmečke posle in dninarje, po dveletni vojaški dobi, vojaških dopustih ob žetvi, z ureditvijo posredovanja služb na deželi itd. Rešiti se mora vprašanje o razbremenitvi kmečkih dolgov. Trgovinska politika se mora vedno bolj izpremeniti v agrarno politiko in nikdar se nc sme naša goveja živina izročiti inozemski konkurenci. V modernem zinislu sc mora pre-osnovati šolstvo na kmetih. Potrebno je, da se urede hudourniki in reke in sc v tem oziru razbrcmenc dežele in občine. Tarifna železniška politika mora postati agrarna. Pošta, brzojav in telefon mora končno opustiti kra-marski duh, ki diskreditira Avstrijo pred vsem svetom. Država ntora pospeševati deželne hi-potekarne zavode in pa rajfajznovke. Deželni zbori morajo dobiti glede na agrarna vprašanja več pravic in državnih sredstev. Pred vsem sc mora država ozirati na planinskega kmeta. Varstvo hribovcu, gozdarju iu gozdarskim hlapcem, ki so mnogokrat kajžarji.
PROGRAM ZA PARLAMENTARNO DELO.
V konferenci klubovih načelnikov se je sklenil sledeči program, ki naj se še do konca parlamentarnega zasedanja reši: 19. t. m. uradniške predloge in kongrua, ravnotako še 21. 22. t. m„ torek in 23., v sredo naj pridejo na vrsto zakon o vojaških novincih, vojaškem kreditu in pokojninah za vojaške vdove in sirote. V četrtek in petek LIoydova pogodba in dalmatinska parobrodna predloga. Zadnja seja naj bi bila v soboto ali pa morebiti še v ponedeljek. Konferenca načelnikov namerava pozvati poslance, naj v zbornici pri razpravah govorijo kolikor mogoče malo, posebno pri stvareh, ki so že zdavna premlete. Nekateri poslanci govorijo namreč v zbornici,. kakor da bi bili pred svojimi volilci ter jih hoteli pridobiti zase. Tako se vse razprave zavlečejo.
ZAKONSKI »REFORMATORJI« OD-SLOVLJENI.
Dcputacija poimenu katoliških zakonsko ločenih je bila 18. t. m. pri ministrskem predsedniku. Načelnik Ricdcrer je rotil Becka s sledečimi besedami: »Ekscelenca! Gre se za stvar, ki zadeva 200.000 (!) lojalnih katoliških državljanov«, tudi načelnica Leopoldina Po-klitov je prosila ministrskega predsednika, naj vlada še v tem zasedanju izvede reformo zakona,, da se bodo ločeni lahko vdrugič poročili. Ministrski predsednik je izjavil, da je popolnoma nemogoče, to vprašanje v tem zasedanju spraviti na dnevni red. Ce se bo dalo, bo vlada uveljavila zgolj nekaj mednarodnih haških konvencij glede zakona.
KONCENTRACIJA ČEŠKIH STRANK PONESREČENA.
»Venkov«, glasilo čeških agrarcev, izjavlja, da češki agrarci nc pristopijo k koncentraciji čeških strank, ampak bodo pri volitvah samostojno nastopili. »Venkov« izjavlja, da agrarci ne pristopijo taki koncentraciji, ki ima samo namen, zagotoviti gotovim ljudem mandate.
URADNIŠKI ZAKONI V PRORAČUNSKEM ODSEKU.
Proračunski odsek je sprejel vladno predlogo, ki izboljša plače profesorjem s sledečimi dodatnimi predlogi: Razun prejšnjih priboiiškov za vseučiliške profesorje se je pri srednješolskih profesorjih nekoliko izpremenila določba, ki zahteva za vračunanje suplentske službene dobe v kvinkvenije gotovo število učnih ur; pri določbah o učiteljskem učnem osobju se je sprejel dodatni predlog, naj bodo učitelji telovadbe na drugih srednjih šolah povsem enaki, kar se tiče plače in povišanja v višji činovni razred. Učitelji godbe na učiteljiščih in učitelji na državnih ljudskih šolah naj se postavijo glede na plačo in avanzma na isto stopnjo kot učiteljiški učitelji. Drugo je ostalo neizpremenjeno. Poročevalec za plenum je poslanec Skene. Nato je finančni minister Ko-rytovski pojasnil, kako bo vlada porabila U milijonov, ki ji ostanejo za državne uslužbence. Za te se poleg Dunaja uvedejo štiri krajevni razredi na podlagi števila prebivalstva. Vrhtega se bodo letne plače na Dunaju in v o-stalih štirih krajevnih razredih pisarniškim uslužbencem povišalo na 80, uslužbenkam na 60 kron. Pisarniški pomožni delavci dobijo na Dunaju 50 vinarjev na dan več, v novem prvem krajevnem razredu 60 vin., v drugem 40 vin., v tretjem in četrtem 30 vin., več. Poštni oficijanti in oicijantinje dobijo v prvem krajevnem razredu na leto po 80, oziroma 60 kron več, tudi krajevne doklade poštarjev se zvišajo v vsakem krajevnem razredu povprečno za 80 K Poštnim ekspedijentom se zviša letna plača na 50, pomožnim mehanikom na 80 do i00 kron. Davčni eksekutorji dobijo na leto 80 kron več. Konečno je finančni minister izjavil, da upa, da zvišanje uradniških plač ne bo zahtevalo povišanja indirektnih in uvedbe novih davkov.
DALMATINSKO PAROBRODSTVO.
Pododsck proračunskega odseka je sklenil, naj se da vladi na razpolago 1,800.000 K, da uredi dalmatinsko parobrodstvo, kakor hoče; ali naj sama prevzame paroplovbo v lastni režiji ali pa naj pooblasti drugo parobrodno društvo in mu zagotovi letne podpore.
DVE KADETNI ŠOLI RAZPUŠCENI.
Cesar je dovolil, da ponehata infanterij-ska kadetna šola v Trstu in topniška kadetna šola na Dunaju.
OGRSKE ZADEVE.
Justični minister Polonyi bo 19. t. m. v poslanski zbornici, ko bo predložil pravosodni proračun, razjasnil svojo zadevo z bivšim bti-dimpeštanskim županom Halmosom ter potem vložil proti Hahtiosu tožbo. Večina neodvisne stranke ie skrajno ogrčena na ministra za notranje zadeve, grofa Andrassyja, ker je Po-lonyja prisilil, da ie tožil Halmosa. Andrassy jc izjavil, da bi bil to storil tudi, čc bi se bilo šlo za lastnega sina. V neodvisni stranki je zopet mali spor. Gabriel Ugron iu Zoltan Len-gyel se javno po listih obdelujeta ter drug drugemu priporočata, naj odstopi iz stranke.
FRANCOSKI ŠKOFJE PAPEŽU.
Francoski škofje, zbrani na konferenci Poleg Pariza, poudarjajo v svoji adresi na papeža svoje popolno soglasje s svetim očetom, ki je obsodil verska društva, kakor jih zahteva postava od 1905 in ostale naredbe Briandove. Škofje protestirajo soglasno s sv. očetom proti nasilju vlade ter izjavljajo, da je verski mir mogoč le tedaj, ako vlada spoštuje in pripozna cerkveno hierarhijo nedotakljivost cerkvenega premoženja iu resnično svo-
bodo. Škofje se zahvaljujejo svetemu očetu za pohvalo, katero so sprejeli od papeža in energično protestujejo proti sumničenju, da papež dela vsled vpliva tujih moči iu da mu je francoski episkopat pokoren bolj vsled discipline, kot iz prepričanja.
RUSIJA.
Ropi in napadi. Varšava, 18. jan. 30 roparjev je napadlo postajo Rejowiec na vislški železnici, razgnalo postajo z dinamitom ter oropalo blagajno za 6000 rubljev.
G rod no, 18. januarja. Na nekem prostoru v valkovskem okrožju pri Grodnu, kjer je leta 1863 bila sezidana katoliška cerkev, pozneje pa zapuščena,, zida vlada pravoslavno cerkev. Ko so vojaki včeraj spremljali dovoz kamenja za zgradbo, je nad tisoč katoliških kmetov transport napadlo. Razvil se je boj, pri katerem je bilo šest napadalcev ubitih, sedem pa ranjenih.
VSEUČILIŠČE V SOFIJI ZAPRTO.
Ker so socialistiški vseučiliščniki pri otvoritvi novega bolgarskega narodnega gledišča proti knezu demonstrirali, je moral odstopiti naučni minister Šišmanov, ker je baje najbolj kriv, da se med mladino širi socializem. Vrhtega je zaradi demonstracije vseučilišče za kazen zaprto za šest mesecev. Vsi profesorji in dekani so odpuščeni iz službe.
PRIJATELJSTVO MED RUSIJO IN BOLGARIJO.
Car je 16. t. ni. z izredno slovesnostjo sprejel bolgarskega ministra za zunanje zadeve dr. Stančeva v Carskem Selu. Stančev se je peljal po Rusiji v ruskem dvornem vlaku. Car je Stančeva odlikoval z redom »belega orla«. Isti dan je car tudi sprejel novega bolgarskega poslanika v Peterburgu, generala Paprikova. Car je odlikoval bolgarskega kneza Ferdinanda z briljantnim redom »Andreja Pr-vozvanega.« To dokazuje izredno prijateljstvo med obema državama, ki je vzlic nekaterim vznemirljivim vestem iz zadnjega časa ti dno.
JAPONSKO OBOROŽEVANJE.
»Matin« javlja: V vojnih arzenalih japonskega mikada dela 50.000 ljudi, v ladjedelnici v Kure 85.000 mehanikov. Gradijo se štiri nove velike bojne ladje (»Satsuma« iu »Aki«, vsaka po 19.000 ton, torej največje ladje na svetu, »Kateri« in »Kashoma«, vsaka po 16.500 ton), osem oklopnih križaric in deset manjših križark. Te ladje bodo tvorile dve novi eskadri, najmočnejši in najhitrejši na svetu, kakor javljajo službeni listi. Parlament je dovolil 100 milijonov jenov za mornarico. Tri četrtine materiala za nove ladje je Japonska naročila na Angleškem, da se maščuje nad Nemčijo, ki je v rusko-japonski vojski simpatizirala z Rusi.
NEMŠKI KATOLIKI
so priredili 29. decembra m. m. v Frankfurtu sestanek, na katerem so sc posvetovali glede priprav za 54. občni zbor, ki se bo vršil prihodnje leto v Wurzburgu. Istotako so sklenili romati v Rim v proslavo petdesetletnice maš-ništva svetega očeta, ki se bo vršila 18. septembra 1908. Romati so sklenili spomladi leta 1908.
Dnevne novice.
I V informacijo. Tržaška »Edinost« je sporočila iz Ljubljane, da je kandidat narod-no-napredne stranke za Ljubljano dr. Triller, nekateri se upiraoj tej kandidaturi in hočejo Ivana Hribarja, zopet tretja struja pa hoče naj bi ostal poslanec za Ljubljano dr. Ivan Tavčar.
Včeraj zvečer so sklicali v malo dvorano »Mestnega doma« na posvetovanje liberalni meščanski agitacijski odsek. Ze zadnjič so vabili k taki seji, pa ni bilo skoro nikogar blizu.
Zvest somišljenik narodno - napredne stranke nam je poslal naslednjo tiskano »felv-tarijo«:
Velecenjeni gospod zaupnik!
Po organizacijskem statutu narodno-napredne stranke, sklenjenem na zaupnem shodu dne 15. novembra t. i. se ima za denarne potrebe stranke s pomočjo zaupnih mož z darovi in zbirkami nabirati za »Narodni sklad«. Krepek narodni sklad poleg čvrste organizacije jc poglaviten pogo.i uspešnega razvoja in delovanja stranke in Ic-tega nam ie treba sedaj bolj. kakor kedai preje, ko se je izročila Kranjska po novem volilnem redu docela klerikalni nadvladi. Da sc ubranimo navalom, katerim se neizogibno bližamo, in da čimprej ustvarimo ugodnejši politični položaj v deželi, sc ne sinemo strašiti tudi malih denarnih žrtev, da si zložimo sredstva tako za tekoče potrebe stranke, kakor tudi za izvanredne slučaje. Ne dvomimo, da se to posreči, če stori vsak somišljenik po svojih razmerah svojo dolžnost. Prosimo toraj, da na priloženi »seznani« zapišete somišljenike, od katerih se je nadejati mesečnih doneskov, iih povabite na prispevanje in vpo-šljitc nabrane doneske po priloženi položnici na »Narodni sklad«, seznam pa na gospoda Iv. Kneza, veletržca v Ljubljani. Doneski se prijavilo v »Slov. Narodu«. Položnica in seznam se vam vsak mesec dopošlje. Ce bi želeli posamezniki vplačevati svoje prispevke v polletnih ali letnih doneskih, blagovolite to na seznanili opomniti. Odsek za finančne stvari.
Stavimo, da tudi ta »fehtarija« Plantanu in Ferjančiču mandatov ne reši.
»Notranicc* piše, da namerava kandidirati pri prihodnjih volitvah tudi gospod dr. Evgen
Lampe. — Kakor sc vidi, vedo o kandidaturah liberalni listi mnogo več, nego mi.
+ Uradniške plače v Ljubljani. Z Dunaja: Danes teden je poslanec Žitnik v proračunskem odseku poslanske zbornice predlagal resolucijo, naj se stolno mesto Ljubljana uvrsti v II. razred aktivitetnih doklad. Utemeljeval jc to z izredno draginjo v Ljubljani in z dejstvom, da šteje Ljubljana že danes skoraj 40.000 prebivalcev, kolikor jih zakon določa za II. razred. Besedilo zakona pa bi se moglo tolmačiti tako, da se Ljubljana pomakne v II. razred šele po bodočem ljudskem štetju, torej čez tri leta. Resolucija je bila sprejeta brez ugovora. Sinoči pa sc jc hudoval v odseku poslanec dr. Stein\vender, zakaj naj bi veljala izjema samo za Ljubljano. To pa ni res. Vlada sme že v smislu zakona posamezne kraje uvrstiti v višji razred. Na vprašanje poslanca Žitnika, kedaj se Ljubljana pomakne v II. razred vsled resolucije, je odgovoril finančni minister dr. pl. Koryto\vski:,»Ko bode zakon potrjen, dobi deželna vlada kranjska nalog, da sc izjavi o resoluciji. Ako bode odgovor deželne vlade ugoden, stopi Ljubljana isti dan v II. razred, ko sc uveljavi zakon, torej 1. aprila 1907.« — Brez dvoma pa bode deželna vlada poročala ugodno.
+ Uradniške plače. Danes teden je »Narod« z največjim bobnom oznanjal svetu, da se morajo uradniki zahvaliti samo liberalni trojici dr. Tavčarju, dr. Ferjančiču in Plantanu, ako že s 1. aprilom dobe višje plače. Ti trije so se usmilili uradnikov, umaknili svoje nujne predloge ter s težavo pregovorili tudi češke radikalcc, da umaknejo svoje nujne predloge, s katerimi je bil založen dnevni red, torej tudi uradniške plače. »Narod« je končal svojo prismojado z besedami: »Upamo, da gospodje uradniki pri bodočih volitvah na to ne bodo pozabili.« Večje budalosti »Narod« že davno ni zapisal na račun potrpežljivih .svojih bravcev. Prvič je dr. Tavčar umaknil vse svoje nujne predloge, preden jc vla,da sploh predložila predlogi o uradniških plačah. Pisal je namreč iz Ljubljane še pred 9. januarjem pisarni poslanske zbornice, da umakne predloge, ker se mu je gotovo zdelo preneum-no, da bi sc trudil z govori in tratil čas, ko je bila volivna preosnova; že gotova. Sicer pa je »Narod« sam priznal, pišoč: »Obstrukcija bi bila izdatno zavlekla razprave, preprečiti »mi— incriis clausus« pa nikakor ni mogla do: V treh zaporednih nočnih sejah bi bili vsi nujni predlogi odpravljeni.« Lisjak je videl kislo grozdje previsoko in si šteje v čast. ker ga ni mogel odnesti. »Narod« kaže največjo brezstidnost dotičnega pisca, ki je zrnazal minolo sredo v »Narodu« nesramen napad na poslanca Korošca in Žitnika. Naduti dedec trdi namreč, da sta imenovana poslanca v imenu svojega kluba (!) zahtevala (!) od čeških radikalcev, naj jima povedo, če so res vplivali nanje slovenski liberalci v prilog uradniških plač itd. Z ozirom na to se nam poroča z Dunaja: »Poslanec Plantan vedno išče konja v dolini, kjer ga ni. Poslanca Žitnik in Korošec nista niti v imenu kluba., niti zahtevala pojasnila od čeških radikalcev. Češki radikalci »inkvizitorjema« niso pretili z brcami niti z umazanimi cunjami, ker so mnogo dostojnejši nego »Narodov« mazač, ki se kakor sraka šopiri s pavovim perjem. Poslanec Žitnik jc pač vprašal poslanca Choca in dr. Sobotko, ali so res šele na prošnjo slovenskih napred-njakov umaknili svoje nujne predloge. To sta potrdila, oba in razgovor je bil končan. Ceinu torej »Narod« sedaj maha z loparjem okoli sebe, je češkim poslancem nerazumljivo, ker se zavedajo, da bi vsi nujni predlogi ne preprečili tega, kar je moralo priti. Jasno pa je nam, ker poznamo zavratno politiko svojih političnih protivnikov. — Pripomnim šc, da je finančni odsek v četrtek zvečer odobril načrt glede na uradniške, nocoj pa profesorske plače z nekaterimi izpremcmba.mi. Jutri, v soboto, prideta oba načrta nujnim potu na dnevni red iu bodeta rešena bržčas v ponedeljek. Za to točko pride na vrsto kongrua.
i Poučni tečaj »Zadružne zveze« je sklenil dr. Krek danes opoldne. V petek popoldne so si ogledali udeleženci pod vodstvom mlekarskega nadzornika Lcgvarta vzorno urejene hleve in svinjake v Marijanišču. Soglasna .ie hvaležnost za to prireditev. Izpit danes dopoldne je pokazal, da so se res mnogo naučili Poučevala sta v knjigovodstvu revizorja Pele in Dodič.
+ Cesa treba obrtnikom? Pod tem naslovom priobčil jc »Slov. Narod« dne 17. t. m. članek in sc pobahal da je iz obrtnih krogov. Poznamo te »obrtne kroge« po dolgočasnih vesteh, katere pišejo v »Narod«. Možiček pravi da hočejo ljudje v kalni vodi ribariti in da hočejo obrtnike spraviti v zmote in napačne pojme. Verujemo da mu ni prav ako se prično obrtniki gibati in bolj brigati za javne stvari. Zatorej .ie bolje, da obrtniki ostanejo kakor so bili, nič naj se nc brigajo — drugače bo nekoliko manj tipanja. Posebno pa mu ni všeč, da bi sc obrtniki politično organizirali, Kakor so sc vsi drugi stanovi. Verujemo! Možiček bi se rad povspel do nekega »voditelja« pa 11111 manjka »šlagerjev« čc drugod ne, pa vsaj v trgovski zbornici. Potem pa navaja, da imajo ravno obrtniki in trgovci organizacijo, ki ima velik pomen in vpliv, kjer lahko jasno in tako, da sliši vsa dežela iu vlada, zastopamo svoje koristi. Ta organizacija je trgovska in obrtniška zbornica, vsklika koncem članka. Možiček je res naiven, ako misli, da obrtniki ne-vejo kaka organizacija jc trgovska in obrtna zbornica! Še bolj jc pa znan vpliv trgovske in obrtne zbornice. Ali možiček nc ve. da se zbornica vedno povprašuje samo za mnenja. Potem pa nadaljnje možiček s solzami v očeh,
da imajo sedaj obrtniki in trgovci dva deželna poslanca ki jih voli trgovska in obrtna zbornica v deželni zbor. To je res, vendar kakšne poslance je ravno naša trgovska in obrtna zbornica večinoma volila? Samo take, ki so drugod propadli. Torej je bila naša obrtna zbornica vedno pribežališče revnim propadlim liberalnim kandidatom. In tudi sedanjih eden poslancev advokat je bil izvoljen od obrtniške zbornice, ko ie propadel v Idriji. Torej naša obrtna in trgovska zbornica je popolnoma redna rezerva naših liberalcev, ako propade liberalec drugod, potem ga že reši zbornica. Možiček pohvali tudi našo trgovsko in obrtno zbornico, češ. da je z veseljem izvedel da pripravlja obrtni pospeševalni zavod. Revež ali nc ve da smo ravno mi Kranjci zadnji v tem oziru? Ali ne ve, da imajo drugod po vseh kronovinah take pospeševalne zavode? Potem pa ie možiček pogrel staro frazo, da so »klerikalci« uničili nekdaj cvetočo knjigoveško obrt v Ljubljani. No ravno te dni smo čitali da so liberalci pričeli s knjigarno. Radovedni smo, kje se bo vezalo. Sploh pa knjigoveška obrt ni propadla, eden knjigovezov si jc celo pred kratkim sezidal tovarno. Možiček naj naj-prvo pove gospodi okoli »Naroda« da prično dosledno oddajati dela slovenskim obrtnikom. Imamo veliko dokazov v rokah kako in komu liberalci oddajajo razna dela. Ali hočete imena? Da je strokovna izobrazba potrebna, o tem soglašamo z možičkom. Vsaj vsi naši obrtniki se trudijo da to vsak po svoji moči doseže. In tudi na zadnjem shodu »Obrambcne zveze« se je to trdilo. Od trgovinske in obrtne zbornice pa dobro vedo obrtniki kaj imajo pričakovati, posebno če bo taka večina kakor je sedaj. Vi povzdigujete trgovsko in obrtno zbornico kot stanovsko organizacijo, v resnici pa je pisarna »Sokola« in »Merkurja«. Obrtnikom pa svetujemo: postaviti se morajo na svojo lastno stališče. Osnovati si morajo svojo lastno organizacijo in sicer politično da lahko javno nastopijo kakor vsak drugi. Sedaj so si osnovali tako organizacijo. Nastopila je »Obrambena zveza«. Komaj je pričela in gospodov okoli »Naroda« je strah. Na slabih nogah so! Poročilo o nedeljskem shodu prinesel jc »Narod« v uvodniku. Cel teden sedaj »Narod« pisari o obrtnikih! »Obrambeni zvezi« pa le častitamo, da je zbrskala sršenovo gnezdo okoli «Naroda«.
+ Znani črnovrški dopisnik v »Narodu« in doma sedaj pred pustom preobrača razne kozle. Priti je moral čisto na konec. V »Narodu« pogreva stare reči o duhovski biri. Govori o veliki nevolji radi novega župmšča, o katerej mi nič nc slišimo. Res je, da bode stalo novo župnišče mnogo denarja, vendar je pa boljše, da se postavi lepo, trdno poslopje enkrat za vselej, ki bode stalo par stoletij, kakor da sc popravlja starina. Kdo se vam ne smeje ko čenčate v »Narodu«, naj bi Črnovršci zopet veliko tisočakov vrgli za popravo starega, nezdravega poslopja. Cez kakih 20 let bi bilo treba na vsak način zidati novo župnišče, ko .bode zidanje mnogo dražje nego danes, Torej zopet denar po nepotrebnem vrzite v staro ropotijo — to je gotovo proč vržen denat— kakor za mlekarno. Govori nekaj, da bode on skrbel za to, da bode ljudstvo govorilo. Revše! Kristana morate klicati na pomoč, drugače ste pa sami, tako sami, da se nam smilite. Le prevelikih neumnosti nikar ne!
+ Delovanje »Lege«. »Lega« vzdržuje v Primorju nad 30 šol in otroških vrtcev. V zadnji seji osrednjega vodstva »Lege« se je dalo dubrovski obč. v labmskem okraju v Istri za zgradbo italijanske ljudske šole posojilo 6000 kron. Za otroški vrtec v Colmu je »Lega« izdala 20.000 kron, za šolo v Banjolah pri Pu-lju 18.000 kron. Nova šola se ie otvorila v Novem selu v Istri, izdatna podpora se je ciovolila otroškemu vrtcu v Velikem Lošinju. Koper-skim učiteljiščnikom, ki se zavežejo, da bodo dve leti poučevali na »Lcginih« šolah, se da na leto 400 kron podpore. Letos se je ta podpora dovolila štirim učiteljiščnikom. »Lega« bo letos otvorila italijanske tečaje za an-alfabete v Krkavcih, Livadi, Kaštelirju, De-vinu in šc v treh drugih isterskih okrajih, štiri pa na Goriškem, v Akvilcii, Gradežu, Ronkiju in Korminu.	,
+ Novo društvo. Ustanovilo se je v St. Rupertu izobraževalno društvo. Pretečeno nedeljo ie bil ustanovni shod. Predsednikom je izvoljen gospod Jan. Mervec. Naj bi rastlo in živelo za blagor in napredek in oliko ljudstva! Za Boga — za dom! V Borovnici se je osnovalo »Slov. katoliško izobraževalno društvo.« Prvi občni zbor bo jutri 20 t. m.
+ Občinski odbor Velike Račne o »Narodovih« lažeh. Iz Velike Račne se piše: »Slovenski Narod« jc v številki 294. nesramno napadel našega občepriljubljenega župnika č. g. Franca Žužka, kateremu podtika, da nam je stavil pogoj, da mu moramo zgraditi fa-rovž, sicer gre proč. Gospod župnik nam ni stavil nikdar nobenega pogoja in smo mi zgradbi župnišča radovoljno pritrdili, ker jc bilo staro župnišče po potresu vse razrušeno. Zgradbo zahteva deželna vlada kot patron, nc pa župnik. Kar sc pa tiče občinskega odbora, ni gospod župnik v nobeni taki dotiki, da bi občinski odbor za župnišče pridobival. Občinski odbor je samostojen in je zgradbi radovoljno pritrdil, ker vidi, da je res potrebna. Tudi drugi »Narodovi« napadi so navadne laži. Mi gospoda župnika poznamo, da je žc mnogo zastonj naredil, poznamo ga kot vrlega moža, katerega vsi spoštujemo in smo zato tudi sklenili, da to javimo »Slovencu« ter razkrijemo »Narodove« laži. Kar se tiče umrlega posestnika, o katerem »Narod« župniku očita, da ga ni hotel spovedati in da ga je šel šele drugi dan spovedat, je bila stvar taka, da je dotični posestnik sam želel za spovednika nekega gospoda profesorja iz Št. Vida, kar se jc izvršilo, drugi dan ga je pa gospod župnik obhajal. Ako bo »Narod« s takimi lažmi nadaljeval, bomo nastopih proti njemu na
drug način. Ljudje, ki se tako po »Narodu« lažejo, ne morejo za ljudstvo nikakor kaj poštenega napraviti. Občinski odbor Velike Račne, 13. januarja 1907. — Josip Zaje, župan. — Martin Tomšič, svetovalec. — Anton Žitnik, odbornik.
+ Svobodomiselni pogum. V Trstu in tudi drugod po celi Italiji predava socialist profesor Orano, katerega imajo svobodomi-selei ob Adriji za prvo znanstveno kapaciteto v odrešenih in neodrešenih krajih italijanskih. Ta profesor, ki je drugače res precej izobražen, čeprav enostransko, si v vsakem predavanju privošči svetega Ignacija Lojolskcga in jezuite. Te dni pa je v tržaškem katoliškem društvu frančiškan, oče Gajetan iz Florence, predaval o Ignaciju Lojolskem in sijajno zavračal trditve Oranove. V dvorano so udrli socialni demokratje, ki so frančiškana skušali zavračati, ko ga pa niso mogli, jeli vpiti, vriskati in žvižgati, kakor je to od nekdaj njihova navada. Frančiškan jc nato pozval profesorja Orana, naj javno z njim disputira. Profesor Orano pa sedaj v »Lavoratoru« izjavlja, da noče disputirati s frančiškanom! — To je pristno svobodomiselna taktika: zabavljati, če so za pečjo ali sredi svojih pristašev pozvani na odgovor, pa molče. Čisto tako, kot pri nas.
+ Hrvatje in slovenska poljedelska šola. Hrvaški poslanci so posetili dne 18. t. mes. na Dunaju avstrijskega poljedelskega ministra in ga prosili, da bi pomogel k temu, da bi mogli tudi Hrvatje polagati svoje izpite na slovenski poljedelski šoli na Štajerskem.
Dr. Binder in kranjske polhovke. Profesor dr. Binder, velikan ljubljanskih panger-manov jc začel nositi kranjske kosmate kape. Predlanskim so gimnazijcem polhovke prepovedali, zdaj se je teh »rtisovskih kučem« lotil največji Slovanožrc Binder. Naj bi ga jeli dijaki posnemati!
- Sanatorij za duhovnike nameravajo ustanovili v dolenjskih Toplicah. Kraj bi bil pripraven za to.
Medvedje v Veliki Gori pri Ribnici so prišli s hrvaških gozdov in jih je dvoje družin. Lovci jih slede, a jih bode stalo mnogo truda, ker jc gorska veriga razsežna in ima zver dovolj zavetja v njenem lesovju.
—	Prostovoljno gasilno društvo v Rovtah nad Logatcem si je omislilo od tvrdke Smekal v Pragi novo'brizgalno za 2210 kron. Brizgal-na je najnovejšega sistema ter je bila meseca septembra preteklega leta na Dunaju v razstavi.
—	Vodovod dobi v kratkem rovtarska občina na Notranjskem. Deželni odbor je odposlal meseca oktobra lanskega leta na lice mesta tehnika gospoda Znidaršiča da je pregledal teren in lego. Mescca maja baje prične s tozadevnimi deli. — »Kmetijsko društvo v Rovtah« prične na pomlad graditi za svoje namene novo prostorno poslopje, v katerem bo tudi dvoje stanovanj. V novem poslopju se pa baje odstopi in da v najem soba za III. razred ondotne ljudske šole ki izkazuje že nad 200 šoloobveznih otrok.
—	Veselico priredi domače pevsko-bral-no društvo »Planinski glas« v Rovtah v nedeljo, dne 3. svečana t. I., v gostilniških prostorih »pri Pošti«. Pri veselici sodeluje »Slovenska narodna godba« v Rovtah. — Začetek ob polu 4. uri. — Vstopnina 40 h. — Ker je čisti dohodek namenjen v društvene namene, vabi vljudno k obilni udeležbi odbor.
—	Nagla smrt. V Trstu je nanagloma umrl Ivan Zelen, posestnik neke prodajalne likerjev v ulici Barriera vecchia.
—	Huda nezgoda se je pripetila mlinarju Pavlu Walterju, ki dela v čistilnici za riž pri Sv. Sabi poleg Trsta. Stopil je v lift v tovarni, kar se utrga vrv vspenjače ter pade iz višine osmih metrov na tla. Walter je ves pobit in so ga takoj morali prepeljati v bolnišnico.
—	Volivne priprave v Pulju. Živahno agitacijo za bodoče državnozborske volitve razvijajo Hrvati v Pulju.
—	Bojno brodovje je odplulo v sredo iz Šibenika proti jugu.
—	Ljudska knjižnica v Kandiji priredi dne 27. t. m. v salonu restavracije g. Fr. Windi-scherja poleg pevskih točk tudi dve predstavi, in sicer »Fotograf«, burka v enem dejanju, in »Oreh«, prizor iz življenja na kmetih (dr. Jož. Vošnjak). Zadnji čas se knjižnica jako bujno giblje.
—	S Save pri Litiji. Občinska volitev za občino Št. Lambert se bo vršila v Lešah dne 22. t. m. — Pokopali so v Šrokiscti nad Savo ženo posestnika Marijo Vozel iz Podbukovja. Zapušča pet malih otročičev. Najmlajši ima dvanajst dni. N. v m. p.! — Letina v preteklem letu je bila dobra, le sadja ni bilo. — Tu nameravajo prenoviti prihodnjo pomlad v cerkvi veliki oltar. Neki Amcrikancc je daroval iz tukajšnje župnije cerkvi 180 K. — Med Po-novičami in Savo žc cveto trobentice in te-loh. Pa naj šc kdo reče, da jc huda zima!
—	Novomeški podžupan odstopi? lz Novega mesta sc nam piše: Spočetkoni neverjetna po vsem mestu iu Kandiji raztresena bajka o odstopu nad vse priljubljenega novomeškega podžupana se čim dalje bolj trdovratno brani biti Ic bajka, postati hoče resnica. Gotovo jc pa, da gospod Rozman, kakor znano, sploh ni reflektiral na to čast, in da so mu jo takorekoč usilili, ko so ga trikrat volili, on pa jim jc Ic enkrat, pa takrat odločno povedal vsem skupaj v obraz: »Jaz izvolitve sploh nc sprejmem, to v pojasnilo, da zaradi mene ne boste glasov cepili.« Mi tega ne za-popademo, čemu ljudi siliti, če enkrat nočejo, pa nočejo!
Voditelj c. kr. poštnega urada v Postojni ic postal c. kr. poštni asistent Peter Ma-toš. Dosedanji voditelj tega urada, gospod A.
Diez, ki je postal pred kratkim poštni kontrolor v Trstu, je že nastopil svoje novo službeno mesto.
Domžalski Tirolci hočejo na vsak način obdržati lov v Ihanu in v dovški občini in ponujajo velike vsote. Ali se domačini ne bodo zganili?
—	Za župana občine Rakek je zopet izvoljen gospod Ivan Fatur, trgovec in gostilničar na Rakeku.
Dva divja prešiča se klatita po rašiš-kem gozdu nad Mengšom, tako pripovedujejo ljudje. Videli so ju že večkrat, tudi lovci so ju že šli lovit, a ju niso mogli zasačiti. Čudno, odkod je ta zver semkaj prišla.
Slovenci na Dunaju. Tretji občni zbor slov. katol. izobraževalnega društva »Straža« se je vršil dne 13. t. m. ob obilni udeležbi. Iz odborovega poročila smo posneli, da je društvo tudi v minolem letu prav lepo napredovalo. kajti število članov jc poskočilo na 172, nabavilo se je mnogo tamburaškega orodja in se priredilo več številno obiskanih zabavnih večerov. Poleg tega društvo tudi ni pozabilo duševne izobrazbe, knjižnica se jc močno pomnožila in člani sc je poslužujejo prav pridno. Dalje se je vršilo tudi več poučnih predavanj, katera so oskrbeli »Daničarji«. Društvena imovina se sme ceniti vsaj na 1200 K. Za obile zasluge, ki si jih je za društvo tekom dveh let pridobil kot predsednik g. Alb. Strahovnik, imenovalo ga je društvo svojim častnim članom, kajti on je v prvi vrsti pripomogel, da se jc »Straža« v težkih razmerah tujega mesta vendar lepo razvila, da tvori pravo ognjišče za priproste dunajske Slovence. Za častnega člana je bil tudi izvoljen g. phil. Marko Bajuk, ki je skoro ves čas vodil z njemu lastno požrtvovalnostjo pevski in tamburaški zbor, ki odgovarjata zdaj popolnoma svojemu namenu. Dalje sc je izrekla zahvala vsem društvenim podpornikom, zlasti č. g. St. Premrlu za or-gljanje v cerkvi sv. Antona, vč. g. monsig. I. Jančarju in č. g. K. Ztipinu za darovane knjige, vč. g. drž. poslancu dr. Žitniku, pevkam, tamburašem in drugim. Novi odbor ie sestavljen sledeče:predsednik Iv. Kvas, podpredsednik Ivan Prevalnig, tajnik Al. Jeler tajnikov namestnik Mat Borovnica, blagajnik Jos. Kralj, blagajnikov namestnik G. Kušar, knjižničar phil. Marko Bajuk. Revizorja sta gg. Albert Strahovnik in J. Marinč. Društvu želimo tudi v bodoče obilih uspehov!
—	Nestrpnost Južne železnice. Koncem prvega tedna tekočega meseca nadzoroval jc postajo Južne železnice v Logatcu višji uradnik. V uradni sobi zagleda na steni slovenski bločni. koledar. Takoj so ga morali sneti ter naročiti nemškega iz Ljubljane, ker se ne trpi ničesar slovenskega v uradu. Pri tei nadutosti tega možiceljna sc pač ne bodemu čudili, ako zvemo, da je naročil za_ podrejene mu postaje tudi — »luft« iz Gornje Štajerske.
—	Poročila se je dne 16. t. m. gdč. Loj-zika Svetic, nekdanja trafikantinja v trafiki g. Aumana v Krškem, z gosp. A. Gostiša z Radeč.
—	Regulacijski načrt mesta Minneapolis
v Ameriki jc izvršil slovenski arhitekt gospod Jager v Ameriki ter ga vsi ondotni listi laskavo hvalijo.
—	Mraz na Dolenjskem. V petek, 18. t. m. se je pojavil nenadoma zopet občuten mraz. Toplomer jc kazal —10—11 stopinj C.
—	Iz Mengša. Zadnjo nedeljo, to je 13. t. m., je k. s. izobraževalno društvo priredilo predavanje v Srednjih Jaršah v hiši g. Franceta Pirnata. Jaršani so se v obilnem številu udeležili predavanja. Čast jim! Govor je bil o težnjah kmetskega stanu. — Prihodnje predajanje bode 20. t. m. v Trzinu pri Pajku.
—	Ilrenovice. Dne 16. t. m. smo pokopali na Velikem Ubeljskem č. g. kurata Ignacija Korena. Dasi razmere ondotne niso bile zadnji čas najboljše, so domačini sijajno pokazali s svojim nastopom, da je vse neljubo pozabljeno za vselej. Pogreb jc bil za naše razmere naravnost veličasten. Udeležilo se ga je 13 du-hovnikov-sobratov in vsi vaščanje z lepim vencem. Posebno se moremo še zahvaliti vč. gosp. dekanu leskovškemu za ganljivi govor in vse opravilo po rajnkem gospodu sošolcu svojem. Hvala pa tudi vsem udeležnikom od blizo in daleč za častno spremstvo! Duši rajnkega, katera je zaman iskala tu na zemlji pravega miru in zadovoljnosti, večno veselje v raju! Naša župnija je bila zadnji čas središče velike zapuščenosti duhovske pomoči. V Orchcku ni kurata, ubeljski je bil dolgo časa tako bolan, da je bil za delo nesposoben. Muke ga je rešila smrt. Nenadoma nam je obolel tudi šc g.Mencinger na Razdrtem, kateri pa jc sedaj, hvala Bogu, zopet dobro okreval. Bolna pa sta še preč. g. dekan Frančišek Gornik v Postojni, kateremu1 se zdravje le počasi boljša po nevarni bolezni. Istotako ie z zlatomašni-kom Ignacijem Okorn v Senožečah. Da bi se skoraj obrnilo povsod na boljše.
—	Simon Gregorčiča pisalno mizo in več knjig je prevzel od glavnega dediča, to je od »Šolskega doma Goriškega«, g. dr. Bogumil Vošnjak, sin prejšnjega državnega poslanca g. Mihaela Vošnjaka, ki biva v Gorici. — Nam se zdi napačno, da se take znamenite stvari prodajajo zasebnikom.
—	Iz Dobrepolj. Predstava, ki se pretečeno nedeljo vsled silnega navala občinstva ni mogla do konca vršiti sc v polnem obsegu ponovi 20. t. m. Sedeži stanejo 60 vin. stoiišča 20 vin.
—	V močvirju prostitucije. V četrtek zvečer jc ušla iz javne hiše v Gorici pod gradom, 32letna Marija Blcnkuš, doma iz Kranjske gore na Gorenjskem. V hiši jc povzročila velik škandal in potem pobegnila. Ponoči sc jc klatila po raznih javnih lokalih v družbi oženjenih možkih in sc nesramno obnašala. Policija jo je pri ela in zaprla. Radi nesramnega obnašanja in prekoračenja hišnega reda bo zaprta 5 dni. Pred kratkim sc jc v isti hiši hotela
zastrupiti tudi neka 161etna Mažarka. Iz tega nastaja opravičeno mnenje, da v Gorici vladajo podobne razmere ko svoj čas v hiši ma-damc Ldvvy v Ljubljani.
Umrl je dne 16. t. m. v Kojskeni pri Gorici glavni davčni kontrolor gospod Kamilo Mihcljak v 50. letu svoje dobe, brat soproge g. notarja Baša. Služboval jc v Sevnici, Ptuju, na Laškem, v Slovenjem Gradcu in slednjič v Feldbachu.
Spominska plošča Ljudevitu Tomšiču. Klub hrvaških književnikov, ki jc zbran okrog »Prosvjete«, je sklenil, da vzida na rojstni hiši Ljudevita Tomšiča spominsko ploščo. Ljude-vit Tomšič je živel ves čas na Hrvaškem, kjer je deloval kot učitelj in mladinski pisatelj. Urejal jc tudi mladinski list »Bršljan«. Ljudevit Tomšič ic bil brat Ivanu Tomšiču ter je bil kot Ivan rojen na Vinici v tamkajšnji šoli, kjer je učiteljeval njiju oče. Ivanu Tomšiču je »Belokranjsko učiteljsko društvo« že pred leti odkrilo spominsko ploščo. Poleg tc se spomladi zablesti plošča v počeščenje Ljudevita Tomšiča.
Štajerske nouice.
š Zborovanje v Trbovljah. V nedeljo, dne 20. t. m. ima »Pazniško in delavsko podporno društvo« v Trbovljah svoje redno občno zborovanje. Društveniki pridite v obilnem številu! Začetek točno ob 4. uri popoldne. Spored: govor, poročiio predsednika, tajnika, blagajnika, godbovodje, revizorjev; volitev novega odbora, prenaredba pravil, raznoterosti, vsprejem novih članov.
š Iz Trbovelj. V nedeljo, dne 13. t. m. je imelo »Pazniško in delavsko podporno društvo« svoje občno zborovanje in volitev volilnih mož. Ob tej priliki je povabilo društvo gospoda dr. Kreka iz Ljubljane, da bi imel predavanje. Ob 3. uri popoldne pričelo se je predavanje. Tudi Sitter, tajnik naših rdečkarjev, je prišel s svojimi petelinčki na predavanje. Mislil je namreč, da bode dobil besedo. Gospod dr. Krek je razpravljal o strokovnih diuštvih ter omenjal tudi volilno reformo. Sitter, ki je prišel z namenom, da bi predavanje motil, je s svojim javskajočim glasom vedno kričal vmes. Gospod predavatelj je na Sitterjeve •opazke prav mastno odgovoril. Konečno sc je Sitter s svojo nevednostjo tako osramotil, da je potem molčal. Ja, naš dragi Sitterček z dr. Krekom se nikar nc spuščaj v debate, ker sicer sc ti nos še bolj usloči. —- Umeje se tudi, da našega starega znanca Čobala iz Zagorja ni manjkalo. Prišel jc s svojo gardo z istim namenom, kol Sitter. Primuzal se je celo na oder in se vedel prav laskavo, da bi sc mu dovolilo par besedi. Pa moral je poparjen oditi v ozadje. Fden Čobalov pajdaš se je izrazil, da čc i?ride gospod dr. Krek v Zagorje mu bodo pot pokazali. Na to opazko je dobil dotični takšno kontro, da so se mu hlače tresle. Sramota za lako soc. demokratično izobrazbo! Soc. demokratje se morajo sploh poprej olike učiti, predno hočejo pri predavanjih nastopati. Ker so bili soc. demokrati tako nasilni se je moralo ob 4. uri zborovanje zaključiti in volilci so se umaknili v drugo sobo. Sitter je hotel na vsak način pokazati svojo modrost, zato jc zopet pričel s svojim javskanjem. A ker ga nihče ni poslušal, jc slednjič obmolknil ter poparjen odšel. — Gospodu predavatelju dr. Kreku prisrčna hvala od strani društva, ker nam je povedal toliko lepega in podučljivega. Želimo vas kmalu zopet slišati v svoji sredini. Živel gospod predavatelj!
š Uradništvo in volitve. Uradništvo vseli državnih iu zasebnih kategorij v Gradcu ima 22. t. m shod, da zavzame svoje stališče napram prihodnjim volitvam v državni zbor.
š V Gradcu je umrl tajnik ondotnega tiskovnega društva č. g. Karol Rauch.
š Zdravniška vest. Gospod dr. Anton Vičič, c. kr. okrajni zdravnik v Brežicah, jc prestavljen v Gradec k namestništvu; na njegovo mesto pride gospod dr. Peter Jokits iz Gradca, dosedaj sanitetni asistent pri namestništvu.
š Desetletnico službovanja v brežiškem
okraju praznuje letos c. kr. deželne sodnije svetovalec g. Josip Sitter.
š Agenti za rudnike v Nemčiji so preplavili naše kraje. Cele trume dclavccv so že zvabili, tako posebej v Štorah in Trbovljah.
š Štajerski liberalci imajo jutri pri Rošu v Hrastniku shod.
š Roko si je zlomil kaplan gospod I. Če-mažar na Teharjih.
š Kandidatom za celjski mestni volivni okraj hočejo postaviti vseneinci v Celju me-ščansko-šoiskega učitelja v Celju, Aistriha.
š Umrl jc v noči od 11. na 12. t. m. v Gradcu gospod Anton Lavrinšek, doma iz Krškega št. 2. Bil je svoječasno trgovec v Krškem na mestu, kjer je sedaj gospod Engels-berger. Bil je dober vinogradnik in eden prvih, ki so vpeljali žlahtne vrste trt v naše vinograde.
š Splošni učiteljski shod se bo vršil v Gradcu dne 2. februarja. Udeleži se ga tudi slovensko učiteljstvo. Shod bo zahteval gmotno zboljšanje učiteljstvu.
š Bivši okrajni glavar Julij pl. VIstarini jc vpokojen; naseli se stalno na Dunaju. Zadostovala jc žc preiskava na okrajnem glavarstvu v Brežicah, da je dobil plavo polo; prihodnji vodja okrajnega glavarstva bo imel dovolj dela, da ta Augijev hlev očisti. V kozjanskem okraju sc ni vršila preiskava, ker je bila nepotrebna vsled očitne resničnosti svoječasno objavljenih sleparij. Stvar poslancev in prizadetih občin jc, da od vlade zahtevajo povrnitev provzročene škode pri posameznih kmetih.
š Prememba posesti. Opat Ogradi v Celju je prodal cerkveno posestvo na Babiietu l gospodu Vinccncti Janiču za 30.000 K- Priča-
kujemo pojasnil, ker Janie je doslej proti Slovencem volil.
š Za Brežice se iščejo obrtniki: kolar, tirar, steklar, kovač. Pričakovati imajo dober zaslužek.
Koroške novice.
k Koroški deželni zbor se snide šele meseca novembra.
k Zarota proti Slovencem. Pred kratkim se ie vršil v Kožentavru zaupni shod nemško-nacionaine stranke, na katerem se je sklenilo onemogočiti vsako slovensko zborovanje. Navzoče pri tem shodu so bile vse znane glave borovške, bistriške in svetinske nemškutarije. Posledica tega zaupnega posvetovanja je bila Kočuha in Podsinjavas. Sklenilo se je seveda uporabiti v dosego namena vsa sredstva. — Omenjena shoda sta pokazala, kaka sredstva so tudi dovoljena nemčurskim razgrajačem. In c. kr. vlada — molči!
k Duhovniške vesti. Gosp. Josip Knolc, provizor v Krcmsbriicken, je prestavljen kot mestni kaplan v Beljak; g. Anton Ahner pa iz Volšperka kot mestni kaplan v St. Vid na Glini; za mestnega kaplana v Volšperk pa pride g. bran Gritschaclier iz Št. Petra v Katseh-dolu; g. Viljem Wester je prestavljen iz So-vodnja v Št. Peter v K.; za, mestnega kaplana v Sovodnju je pa nastavljen g. Josip Kopt.
k Utonil je v Vrbskem jezeru sel Jurij Lušnig, kateremu se jc udri led. Trupla niso dobili.
k Samoumor nadlovca. Dne 17. t. m. se
je ustrelil v Kočah v Zgornji Zilski dolini nad-lovec Gabrič od lovskega bataljona št. 8, v stanovanju svoje ljubimke. Zadel se jc v desno sence. Prepeljali so ga v marodno hišo lovcev, kjer je pa v kratkem izdihnil. Vzrok samoumoru je bila baje nesrečna ljubezen.
k Imenovan je podučitelj Adam Vanjek v Kotmari vasi za definitivnega učitelja na do-zdajnem mestu.
k Zastrupil je plin v celovški tvornici makaronov tri delavce. Eden jc mrtev, dvema se stanje izboljšuje.
k Nova postaja za brzovlake. Za čas poletnega voznega reda 1907 se bode ustavljal brzovlak št. 1, proge Glinje-Trst državna železnica, tudi na postaji Bistrica v Rožni dolini.
lj Zabavni večer v »Rokodelskem domu«,
ki ga priredi jutri v nedeljo 20. t. m. ob 6. uri »Katoliško mladeniško društvo«, obeta Liti, kakor ie razvidno iz sporeda, katerega smo včeraj priobčili, zelo zanimiv in je pričakovati obilo udeležbe.
Ij Velika zabava v »Unionu«. Vsi prijatelji slovenskega delavstva so vabljeni na današnjo veliko predpustno zabavo delavstva c. kr. tobačne tovarne v »Unionu«. Svira vojaška godba. Ker je čisti dobiček namenjen bolniškemu skladu, naj bi občinstvo prihitelo v velikem številu, da tako počasti pošteno domače delavstvo.
lj Z imenovanim šefom mestne policije
■g. Lautcrjem še niso končani dogovori. Pri državni policiji ga menda nočejo vpokojiti, z ljubljansko, mestno občino p ž šc niso končana pogajanja, da bi se mu vštela dosedanja službena leta v tukajšnjo pokojnino.
Ij Čudno postopanje z nezavestnim človekom. V Ljubljani, dne 17. januarja 1907. Uredništvu dnevnika »Slovenca« v Ljubljani, Kopitarjeve ulice št. 2. Glede na vest »Čudno postopanje z nezavestnim človekom« v ljubljanskih novicah »Slovenca« št. 8 z dne 10. januarja 1907 prosi podpisano oblastvo, da sc po propisih S 19. tiskovnega zakona priobči
v »Slovencu« sledeči uradni popravek: Res je, da so opolnoči na Dolenjski cesti najdenega nezavestnega epileptika Alfreda Fridricha prenesli na policijsko stražnico na Karlovski cesti. Neresnica pa je, da so ga ondi pustili brez zdravniške pomoči do polu 11. ure dopoldne. Kajti policijski zdravnik dr. Illner je bil po policijski straži takoj telefonično obveščen in je dospel na stražnico ob pol 1. uri zjutraj, torej pol ure potem, ko so Fridricha našli. Policijski zdravnik jc Fridrichu nudil vso ono zdravniško pomoč, ki se jo gpileptiku med napadom sploh podati more. Odredil je, kako se ga ima položiti, prepričal se, da so mu že stražniki obleko za vratom, na prsih in okrog pasu odpeli in dognal je, da za Fridricha ni nobene nevarnosti, ker je imel žilo normalno. Zdravnik je naročil, naj sc ga zjutraj obvesti, če bi Fridrichu proti pričakovanju dotlej ne odleglo. In ker mu, ki je cel čas ostal na stražnici pod nadzorstvom stražnika, do jutra ni postalo bistveno bolje, ga je dr. Illner ob tri četrt na deset dopoldne drugič pregledal in odredil, naj se ga odpravi v deželno bolnišnico. —- Zupan: Iv. Hribar.
Ij Prošnjo za umirovljenje je vložil gimnazijski ravnatelj gospod Senekovič ter postane ravnatelj plinarne.
Ij Za provizoričnega pisarniškega tajnika »Družbe sv. Cirila in Metoda« jc nastavljen kakor se govori, bivši sorški župnik Brce.
lj Tajnik »Matice Slovenske« je postal g. Podkrajšck-Haratnbaša, ker žc opravlja tajniške posle.
lj Krščanska ženska zveza je imela v petek svoje mesečno predavanje. Predaval jc gospod dr. Jeršc o temi: »Kako naj vzgojitelj v srcih mladine s pesmijo, zlasti narodno pesmijo, goji verski čut in čut ljubezni do domovine«. Med vsemi čustvi sta najbolj vzvišeni čustvi ljubezni do Boga in ljubezni do domovine. Ti dve čustvi naj vzgojitelj, zlasti mati, posebno goji. Med raznimi sredstvi, gojiti jih, jc najuspešnejše sredstvo lepa slovenska narodna pesem. Naj bi slovenske matere otroči-čem svojim že v rani mladosti zapele v srcc ljubezen do Boga in ljubezen do domovine.
Predavanje je bilo zanimivo in so ga navzoče z velikim zanimanjem poslušale. Prihodnje predavanje bo 8. februarja.
I j Drugič veliki ljudski koncert »Glasbene Matice«. Kakor smo že poročali, se veliki ljudski koncert »Glasbene Matice« na občno željo ponavlja v nedeljo, dne 27. januarja, ob pol 5. uri popoldne v veliki dvorani hotela »Union«. Opozarjamo slavno občinstvo, naj si pravočasno, vsekako pa pred koncertom osigura sedeže, odnosno vstopnice, da ne bode neposredno pred koncertom prepozno. Zadnjič več sto ljudij ni dobilo več sedežev, ker so bili vsi do zadnjega razprodani. Osobito rodoljube z dežele, katerim se nudi lepa prilika ob zelo ugodnem dnevnem času, nujno prosimo, da blagovole na dopisnici pravočasno naročiti si sedeže. Vstopnina je ista, kakor zadnjič, le sedežev po štiri krone je v parterju polovico manj, zato pa onih po dve kroni več. Glede bajkonskili sedežev pripomnimo, da vlada proti njim docela neopravičena mržnja. Ravno narobe, baš balkonski sedeži so najlepši in najugodnejši, ker se raz njih najboljše sliši in se ima najlepši pregled čez celo dvorano. Takisto sc najbolje sliši z galerijskih sedežev, ki so takoj za balkonskimi. Cene prostorom so: stojišča po 60 vin., za dijake po 40 vin., sedeži večinoma po 1 in 2 kroni, nekaj po 3 in prav malo po 4 krone. Dobe, odnosno naročajo se pismeno v trafiki gospe Cešarkove v Šelenburgovih ulicah od ponedeljka naprej. Istotam se dobi popolno besedilo brezplačno.
lj Ustanovitev kornega poveljstva v Ljubljani. Dunajski listi poročajo: O ustanovitvi kornega poveljstva v Ljubljani je sedaj postalo vse tiho. Kakor se čujc, je vzrok temu v miroljubnih ekspozejih obeli ministrov zunanjih zadev Aerenthala in Tittonija.
lj Sedanji sejem na Vodnikovem trgu ie, kakor čujerno zadnji te vrste ter se potem sejmi tako organizirajo da se bodo vršili vsako sredo in soboto. Drezanja gospoda Kregarja v trgovski zbornici bodo torej le imela vspeh.
lj Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri, v nedeljo, popoldne (par) se vprizori tretjič in zadnjič v sezoni priljubljena Štolbova veseloigra »Na letovišču«, zvečer (nepar) pa slovita Hauptmannova dramatska bajka »Potopljeni zvon«. Zadnja igra se je, kar se teksta tiče, vprizorila pri nas skoro natanko po vzorcu dunajskega dvornega gledišča. Iz Londona se poroča, da se pripravlja tam prva uprizoritev »Potopljenega zvona« za letošnji maj. Prevod je poskrbel nemško-ameriški gledališki kritik Charles Henry Meltzer, glavni vlogi sta v rokah znamenitih vprizarjalcev Shakespearovih iger F. H. Sotherna in Julije Marlovve.
l.i Odlikovanje ljubljanskemu lekarnarju. Vrhovno razsodišče mednarodne razstave v Milanu leta 1906 je gospodu dr. G. Piccoliju, sodelovatelju pri lekarnarju Piccoliju, papeževem dvornem založniku, v Ljubljani, podelilo zlato kolajno.
l.i 1 z trgovskih krogov se nam piše: .Južna železnica razpošilja tvrdkam in podjetnikom pooblastila za tukajšnji carinski urad, češ, da bo ona za nje zacarinjevala. Ker jc to le konkurenčni manever proti že obstoječi zelo solidni carinski agenciji domačina in ker bi se s tem ničesar ne pridobilo, svetujemo, da naj vsi prizadeti zavrnejo tako konkurenco.
lj Umrla je v Gradcu udova poštnega ravnatelja gospa Ana Schadeck, rojena Ulle-pitseh, stara 93 let. Njen mož jc bil svoj čas v Ljubljani poštni komisar.
Ij Ljubljanska društvena godba priredi jutri koncert v »Narodni kavarni«, Gosposke ulice. Začetek ob 9. uri zvečer. Vstop prost.
lj Na mestnem drsališču pod Tivolijem svira jutri od 11. do pol 1. ure opoldne ljubljanska društvena godba.
lj Plesni venček priredi v nedeljo, 27. t. mes., osobje tvrdke Tonnies v Puntigamski pivnici. Odbor se resno trudi, da zadovolji cenjeno občinstvo v vsakem oziru. Vstop je tudi brez vabila dovoljen. Svirala bode ljubljanska društvena godba. Vstopnina 80 vin. Vse podrobnosti priobčimo tekom prihodnjih dni.
lj Kranjska podružnica avstrijskega/pomožnega društva za bolne na pljučih priredi v ponedeljek, dne 21. t. m., ob pol 6. uri zvečer v bibliotečni dvorani c. kr. deželne vlade odborovo sejo z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo odbornika dr. Huberta Sou-vana o kupni pogodbi, ki se naj sklene o priliki nakupa stavbišča za otroško zavetišče. 2. Slučajnosti.
Ij Predpustna veselica trgovskih sotrud-nikov. Ker se letos nc vrši običajni trgovski ples, priredijo trgovski sotrudniki 9. svečana plesni venček v zgornjih prostorih »Narodnega doma«. Kakor čujciiio, je za ta venček veliko zanimanja in odbor je vse potrebno ukrenil, da bo zabava kar najboljša in upamo, da bo ta večer prav dobro uspel. Godbo preskrbi tukajšnja društvena godba pod znanim spretnim vodstvom kapclnika g. .los. Poula.
lj Obednico v novi domobranski vojašnici
so danes slovesno otvorili s svečanim dinejem.
lj Aretirani prodajalec tirolskih vin. Mestna policija jc sinoči aretovala zastopnika in gostilničarja tvrdke »Fellin Del Au« 41 letnega Hieronija Busottija iz Bellune v Italiji, ker ga navedena tvrdka dolži, da ji je poneveril 9000 kron. Busotto pravi, da se ne čuti krivega. Oddali so ga deželnemu sodišču.
Ij Našel jc danes dopoldne hlapec Vincen-cij Cepudcr na Starem trgu 3 dolarje in jih oddal pri magistratu. Izgubila jih je potovka Frančiška Marinčičcva.
ii Izkaz društvene posredovalnice slov. trgovskega društva »Merkur«. V službo se sprejmejo: I poslovodja manufakturne stroke, 2 knjigovodja in korespondenta, 1 kontorist
(boljša moč), 2 potnika, 6 pomočnikov mešane stroke, 2 pomočnika špecerijske stroke, 3 pomočniki manufakturne stroke, 2 pomočnika železninske stroke, 1 kontoristinja, vešča la-ščine, 1 blagajničarka, vešča laščiiic, 1 prodajalka, 5 učencev. Službe iščejo: 2 poslovodja, 2 knjigovodja in korespondent, 2 kontorista, 12 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke, 4 pomočniki manufakturne stroke, 3 pomočniki železninske stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 10 kontoristinj, 3 blagajničarke, 4 prodajalke.
lj Delovanje mestne posredovalnice za delo in stanovanja, Mestni trg št. 27, telefon št. 99. Od 1. do 17. januarja je dela iskalo 42 moških in 115 ženskih uslužbencev. Delo jc bilo ponudeno 31 moškim in 106 ženskim uslužbencem. V 105 slučajih se je delo sprejelo. — Delo dobe takoj: 1 hotelski sluga, 6 trgovskih slug, 5 konjskih hlapcev, 1 kočijaž, 2 ktnetskai hlapca. Ženske: 3 računajoče natakarice, 6 podnatakaric, 2 gostilniški kuharici, 4 gostilniške deklice, 4 kuharice, 2 sobarici, 12 deklic za vsako delo, 3 kmetske dekle.
—	Dela iščejo: moški: 1 strojnik, 3 dninarji, ženske: 2 trafikantinji, I prodajalka kruha, 3 šivilje, 2 orožniški kuharici. Oddati je takoj stanovanja z eno, dvema in tremi sobami, več mesečnih sob, za maj stanovanje z dvema sobama. Tri stanovanja so bila oddana.
—	Pismenim vprašanjem je priložiti znamko za odgovor.
Iz sleuanskefa
si Stavka železničarjev na Bolgarskem.
Bolgarska država stavke ne more preprečiti, ker nima ljudij, ki bi imeli prakso v železniški službi. Tovorni vlaki sploh ne vozijo, a osobni so zelo netočni in redki. Trgovina mnogo trpi. Knez misli imenovati novega železniškega ministra, ki bi bil zmožen napraviti stavki konec.
sl Nova stavka v Sofiji. V Sofiji se je pričelo stavkati v arzenalu.
sl Umrl je bivši poslanec v hrvaškem saboru župnik Florijan Cinček v Nuštru.
sl Za vseučiliško knjižnico v Zagrebu /grade novo poslopje.
sl Bolgarski proračun za leto 1907 je knez Ferdinand potrdil. Prihodki iznašajo 121 milijonov 983.000 levov, a izdatki 121 milijonov 969.441 levov; prebitka ie torej 13.559 levov.
si Nov dnevnik v Dalmaciji. Cilje se, da se katoliški list »Dan« v Splitu preosnuje v dnevnik.
sl Imenovanje škoia v Djakovu je že popolnoma odrejena stvar. Vatikan, hrvaški epi-skopat in hrvaška vlada se v tem oziru že popolnoma strinjajo. Pričakujejo še samo cesarjevega potrdila.
sl Mažarski dnevnik bodo . pričeli izdajati Mažari v Osjeku.
sl Borilec za svobodo umrl. Umrl je v Užici borilec za srbsko svobodo, hraber vojvoda, po poklicu duhovnik Žarko Lješevič. Po. kopali so ga na državne stroške z vojaškimi častmi.
sl Tretia jugoslovanska umetniška razstava bo meseca maja v Zagrebu.
sl Ustanovni shod »Hrv. katoličkoga ka-tehetskoga družtva« bo v Zagrebu 31. t. m.
sl Poljaki so napadli v neki vasi thoruške okolico šolsko poslopje.
Rožne stvari.
soc Dunajska občina za delavce. Ob koncu leta 1906 je dunajska mestna občina zvišala plačo 66% svojih delavcev v elektrarni. V pokojninski delavski zaklad, v katerega ne plačujejo delavci nič, je plačala ob te i priliki 70.000 kron. — Delavci mestne železnice pa, ki služijo žc eno leto, so dobili za novo leto svojo dvojno plačo, oni pa, ki služijo že 12 let, svojo trojno plačo. Občina je v krščansko-socialnih rokah.
200 oseb mrtvih na plesni veselici. Potres na Jamajki je končal zelo žafristno neko plesno veselico, ki sc je baš takrat vršila in na kateri se je nahajalo do 200 oseb. Vsi ali vsaj večinoma njih je umrla pod razvalinami.
O potresu na Jamajki se poroča, da so nastale v zemlji več sto čevljev globoke raz-pokiine, v katere izginjajo ulice. Po potresu je prestopilo tudi morje obrežje in izpremenilo obliko morskih bregov. - O potresih se poroča tudi iz Tolmezza v Italiji in na Ruskem v bakuški guberniji.
Kolinska cerkev v nevarnosti. Okraski kolinske stolice so se začeli tako drobiti, da zgrade stavbno lopo. Poprave bodo trajale več let.
Ženski samostan v Palermu »Pri dobrem pastirju« sc je podrl vsled velikega viharja. Ta je namreč nagnil stolp, ki je padel na samostan in ga zrušil. Izpod razvalin so rešili sedem redovnic, od katerih so vse bolj ali manj poškodovane. Ostale so se že pred katastrofo na čudovit način rešile.
Molitev »Oče naš« je izdala neka stara iztočna tiskarna v 400 jezikih. Knjiga je izšla samo v 200 izvodih. Zaposleni so bili pri njej prevajalci iz vseli delov sveta.
Po vzgledu kopniškega stotnika jc sleparji okolu Belgrada neki človek, ki se je izdajal za komisarja srbskega državnega računskega odseka in pobiral po občinah denar. Ko ic zahteval denar od nekega okrajnega glavarja, je zahteval ta legitimacijo. Slepar je seveda ni imel in tako so prišli goljufiji na sled.
Muzzafer Pravični si je nadel naslov novi perzijski šah.
Tragičen vpliv gledišča. Iz Newyorka poročajo o nekem mladem trgovcu s cvetlicami Gergu Fallonu. Ta jc šel namreč v gledišče in slučajno videl dramo, ki je bila slična njegovim lastnim življenjskim dogodkom. Ves je bil omamljen od nenavadnega slučaja in po pred-
stavi je šel k ženi svojega prijatelja, ki jo je ljubil, in jo prosil, kakor je videl to v drami, naj z njim zbeži. Ko ga je žena zavrnila, je Fallon v svoji vznemirjenosti vstrelil na njo. Nato so prišli ljudje, ki so ga skušali razorožiti, a Fallon se je branil in težko ranil dve osebi. Ko je prišel na pozorišče policaj, si je prerezal Fallon z britvijo vrat in ustrelil obenem vase s samokresom. Smrtno ranjenega so odnesli v bolnico.
Presenečeni ponarejevalci denarja. V bu-dimpeštanski ulici Mosonyi je presenetila policija pri nekem Csorbasyju družbo, ki je ponarejala petkronske tolarje. Prijeti ponarejevalci so izpovedali, da imajo po deželi izvedeno obširno organizacijo.
Telefonsko in brzolc^na poročila.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj. 19. januarja. Državna zbornica razpravlja predlogo o zboljšanju položaja uradnikom in profesorjem ter bo predlogo danes rešila.
POGREB HANOVERANSKE KRALJICE.
G m u n d e n , 19. januarja. Danes se je tu vršil ob navzočnosti cesarjevi pogreb liano-veranske kraljice.
POLONYJEVA ČAST REŠENA.
Budimpešta, 19. januarja. V današnji seji državnega zbora je naznanil justični minister Polonyi, da mu je bivši budimpe-štanski župan Hahnos poslal pismo, v katerem svoje očitanje preklicuje, obžaluje in prosi odpuščanja. Polonyi je prebral pismo ter je dejal, da bo danes zvečer na konferenci neodvisne stranke razkril povode obrekovanja. V političnih krogih vzbuja to veliko senzacijo.
železnicarski štrajk na
OGRSKEM.
Budimpešta, 19. januarja. Ogrska socialnodeinokraška stranka je po celi Ogrski razposlala oklic, kjer poživlja železničarje na splošni štrajk.
NAPAD NA POŠTNEGA RAZNAŠALCA
VELIKONJO V TRSTU POJASNJEN?
Trst, 19. januarja. »Piccolo« poroča, da je neki Ivan Lončar izdal policiji Franca Mayerja, ki je baje izvršil znani atentat s sekiro na poštnega raznašalca denarja Veiiko-njo. Lončar pripoveduje, da mu je Franc Mayer pokazal delavsko knjižnico, kjer je poleg imena zabeleženo, da jc Mayer doma iz Steina (Kamnika?).
ŽENSKA Z BOMBAMI.
Varšava, 19. januarja. Pri neki ženski potnici so našli na tukajšnjem viselskem kolodvoru pet bomb.
KRVAVI DOGODKI V LODZU.
L o d z , 19. januarja. Tu je zopet tekla kri. Duhovniki niso hoteli spremljati pogreba dveh mož, ki sta bila pri nekem revolucionarnem spopadu na ulici ubita. Delavci so streljali v cerkev in na ljudi, ki so šli iz cerkve. Štiri osebe so mrtve, več ranjenih.
VELIKE DEMONSTRACIJE V PARIZU.
Pariz, 19. januarja. Za jutri je vlada izvršila velike varnostne priprave, ker so napovedane demonstracije v zadevi nedeljskega počitka. 15 švadronov infanterije in več bataljonov pešcev je pozvanih iz provincije v Pariz.
UPOR NEMŠKIH MORNARJEV.
Bremen, 19. januarja. V Kuxhavnu so se uprli pomorščaki. Upornike so takoj odvedli v zapor.
o silnem potresu v kingstonu.
Washington, 19. januarja. Potresni sunki v Kingstonu so trajali 36 sekund. Zemlja se je zibala kot ladja na razburkanem morju. Po mestu je bila nakrat poltema radi prahu od podirajočih se poslopij, nato je nastal ogenj, ki je v pol ure uničil ves trgovski del mesta, 400 mrtvecev so že dobili, mnogo jih je pa zgorelo. Kitajci so v Kingstonu cene živil podražili za 1000 odstotkov. Prebivalstvo je naskočilo njihove lope in jih razbilo. Potres je bil po celi Jamajki, škode je pa povzročil ie 12 milj naokolu. Parnik Hamburg-ameriške črte »Princ Valdemar« je obtičal ob nekem obrežju. Poslana mu je pomoč.
slovencev! podlistki.
Prihodnji teden pričnemo v podlistku »Slovenca« priobčevati zopet znamenit doživljaj slavnega detektiva Šerlok Holmesa, zanimivo povest »Črni Peter«, angleški napisal Conan Doyle.
Zahvala.
Za mi ob'bridki izgubi preljub-Jjene soproge, oziroma matere, gospe
Ane Marije Nadilo
roj. Vernik
izraženo sočutje, kakor tudi za mnogobrolno spremstvo nepozabne pokojnice k večnemu počitku, se tem potom vsem najprisrčneje zahvaljujem.
ŠK.OFJA LOKA, 18.jan. 190.'.
158	flvg. Nadilo.
Nleteorologično poročilo.
Višina n. morjem 806 2 m, srednji zračni tlak 736 0 mm
S a	Čas opazovanja	Stanja baro-motra t mm	Temperatura po Celzija	Vetrovi	Nebo	» M * . B 13 ► S
18	9. zveč.	47-0	- 49	sl. jvzh	del. obl.	
19	7. zjutr-	742 Z	— 90	sl. svzh.	megla	00
19	2. pop.	39 8	— 2 8	sl. jug	del obl.	
Srednja včenOšnja temp. — 4-9°, norm. — 2-4°,
Borzna poročila.
,Kreditna banka1 v Ljubljani.
Uradni kurzi dunajske borze 19
Saloibenl papirji.
t*/,	majova renta......
i'/,	srebrna renta.....
1*/,	avstrijska kronska renta . i'l, , zlata renta. . ,
A'/,	ogrska kronska , ...
4'/. , »lata ....
b'l, posojilo dežele Kranjske illt'U posojila mesta Spljet . .
4V/. . . Zader . .
i1/«*/, bosn.-horc. iel. pos. 1902 <•j, Češka dei. banka k. o. .
f/. , , , i. o. . 41/«*/. zast. pisma ga!. d. hip. b. 41/.'/. pošt. kom. k. o. i lo•/. r«--■i1/«*/. *a8t- pisma Innerst. hr. 41/,*/. . ■ ogr.cen.dei.hr A1/,*/. , „ , hip. banke i V,"/, obl. ogr. lokalnih iel d dr, t1/.'/, obl. češke ind. bank« l'/, prior. Trst-Poreč lok .
4'/, prior. dol. žel......
VI. . Jui. tel. kup. '/iV, • 4ln*/t avstr. pos. ia iel. p. o
Sr » 5 Ji
Srečke od 1. 1360'/, . ...
. . . 1864 .....
„ tuska . . • ■
iam. kreditna I. smislja < > > II. „ , o^r. hip, banke . , „ srbske i frs. 100 — , turška	. . .
Jasilika	aroiko
iiroditne	„ . .
'.iomoške	it	•
iCrskovske	„
i.Jubliansko Avatr. rud. križa „
'Jgr- . a	»
Rudolfov«	„
"alcburAka
ti
dunajske kom. ,,
D « 1 n I . »
/uirse železnice .....
državne železnice ......
Avstr. ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banko ....
Ogrske „ „ ....
Zivnostonske „ . . Tremogokop v Mostu (Briii)
Alpinske montan......
Praške žel. indr. družbe . . .
;vima-Mur&nyi.......
Trbovljske premog, družb« . . Avstr. orožne tovr druib« . , Češke sladkorne družb« . . . TtUUi
kr. cekin...... , ,
Si) franki.........
tO T»arko........
ževomgnu .... , . Marka
Laski bankovci ...
Rublji ...
r>ri'sTli
januarja 1907
Denar	Blago
99-25	99-45
100-15	100-35
99-3^	99 65
117 2i	U7 45
95 95	96 15
114 30	114 50
99 06	100 50
113 3	il3«5
98 90	100 86
99 X5	100-15
99 f 0	99^0
99 So	ion 10
100 40	35
105 50	K 6-50
100 —	101 -
100 -	ion 2S
100'—	100-35
100'—	101--
tOO'28	»01-2B
99-90	
't 60	
317 25	n9'25
tO i'50	1 l 50
167 -	159 -
366 5 >	268 50
2i 3	2' 6
276 25	286 25
284-	v9f—
16 1	262
loi -	10
	89'-•
22-? 5	24 75
448 -	•rs —
79	85
9i	95
;6	2-
46 JO	48 90
28-	30-
16	4<y
8	85 -
497 50	(J7 50
75 7 i	76 70
690-75	91 75
789	-91
fi9 40	91 40
837	838- 6
2 4 75	5 75
750	5' -
626 25	627 25
267* -	■27-8
69	70-~
282 —	283-
*60	•68--
141--	145-—
lf-85	H-40
19*10	19-12
33 58	3 < >8
24	34-08
117-55	117 75
96-^0	9 80
2-53	2.6375
' >2

grenka voda.
C. kr. oblastveno potrjeno
učsHšče za krojno risanje
Frartja Jesih
Ljubljana, Stari trg štev. 28.
Dobi se tudi kroj
20 104-1	po životni meri.
Milostiva gospa,
■II veste, zakaj morate pri nakupovanju sladne kave izrecno poudarjati ime »Kathreiner« ?
Ker se Vam sicer utegne primeriti ^ia dobite manj vreden po-snemek brez vseh vrlin, s katerimi se odlikuje Kathreinerjeva kava.
i Zakaj le
Kathreinerjeva Kneippova slad na kava
ima spričo posebnega načina svojega proizvajanja /onj in okus zrnate kave.
Zapomnite si torej natanko,milostiva gospa, da dobivate pristno Kathreinerjevo kavo /.itol.j v zaprtih izvirnih zavojih v. napisom: »Kathreinerjeva Kneippova slad-na kava« in s sliko župnika Kneippa kot varstveno znamko.
Dr.Iunn Robida
SoJnljske ulice št, 6,
(vis a vis justični palači v Čud novi hiši)
Ordinira od II.>12. «114 od 3.-4. h. 3-i
Mednarodna panorama
Ljubljana, Pogačarjev trg. —— Podružnica iz Berolina. —
Razstavljeno od 20 jan. do 28. januarja 1907:
FRANCIJA.
Krasna Dauphinč s slovitim kartuzij. samostanom.
Odprto od 9. —12. in od 2.-9.
Vstopnina 20 vinarjev	jf
-1 ------------ 127 1~1 ^
Panorama Kosmorama
v Ljubljani Dvorni trg štev. 3,
pod „Narodno kavarno". ____Električna razsvetljava.
Od 21. januarja do vštevši 27. januarja 1907: 114 i_i
Lovi vis. plemstva na Češkem,
gradovi Nj. c. hr. vis. nodvojv. Franca Fertf. d' Este in iz muzejev Nj. vis. na Dunoju.
t'
Izdelane postelje
iz rdečega posteljnega ii.letu.' Prav dobro napolnjeno. Pernica ali blazina. 1H0 cin dolga, 110 cin široka K l"-—. K 12 —. K 15"— in K 18-—; 2 metra dolga. 140 cm široka K 14 —, K 16- — . K i« —. K 21—. Zglavnik 80 cm dolg, 58 cm širok K 3'—, K 3'50 in K 4 —, (40 cm dolg, 70 cm. širok K 4'50 in K 5"—. Izdeluj, m tudi po kakršnikoli drogi meri. ttdelni modroci iz žime za 1 postelj • K 27"—, boljši K 33'—. Poš Ija se poštnine prosto po povzetja d K 10' — naprej. Zamenja ali na*aj se vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.
BENEDIKT SACHSEL, Lobes 910
pri Plznu na Češkem. 2499 6-6
v hiši Komenskega ulice št. 26,
obstoječe iz 3 sob s pripadki se odda za termin februar ali pa termin maj. i25 3-1
I križev pot
150 cm visok, popraj 250 gld., se proda sedaj za 200 gld. pri
2907 FRANU TOMANU 12-8
podobarju in pozlatarju v Ljubljani, Valva-zorjev trg št. 1. — Od preč. cerkvenega predstojništva pregledan in odobren.
Zaščitna znamka: „S2droM
Liniment. Capsici cornp. 1
m
Nadomestek za
Paln - Expeller
]e splošno priznano kot Izvrstno bol blažujoče mazilo i cena 80 v., K 1-40
bi K 2 se dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škatlah z našo zaščitno znamko „Sidro* iz Richterjeve lekarne, potem se j« gotovo prejel originalni izdelek.
Richf«r|eva iefeairu
pri „zlutem luvu" v Pragi
Elizabethstrasse št. 6 nova.
išttT' l>nevno razpošiljanj*.
OBE
v največji izberi
priporoča 79 4 2
Aimni P4sclrii
zaloga slekla porcelana in svetilk v Ljubljani,
Wolfovc ulice 6.
.....
i'--'V ' '.": '-'p i
'-Si
:	■ 1
■ . .
■'Si.	■;■<
'•i

FR. ČUDEN,
urar in trgovec v Ljubljani. Samo nasproti frančiškanske cerkve.
Častiti a ženini In neueste!
Največja in najbogatejša zaloga lepili zakonskih prstanov, uhanov s krasnimi briljanti itd.
Lepe stenske ure in budilke, jako lepe in nove oblike.
Največja izbira namizne oprave, nastavkov itd. vpravem srebru
in China-srebru. Vse po najnižjih cenah in najlepši obliki.
Na zahtevo veliki cenik s koledarjem in posebej še cenik za Cliina srebro tudi po pošti franko in zastonj.
Zlata 14 kar. anker rem. ura, bije četr-
tinke in ure gld. 75. Ista s trojnim zlatim pokrovom gld. 95. Sliki enaka 80 g v zlatu težka, s tremi močnimi pokrovi, bije minute, če-trtinke in ure, kaže mesece, tedne, mu,,,,.....mini,, iMiTimn-iMii dni in luno gld. 230.
Vabi in se priporoča za obilni obisk	131-t
Fr- Čuden,
ur#r in trgovec na drobno in debelo v Ljubljani samo nasproti frančiškanske cerkve.
N N N N N N M N N
•(/\>/niA i i.. c/Arneri/ro
Jfatcri .ieiijo (Scbn*, po cent in atci ricsl/ivo-potovati na/ .so obrne/c>
c^Si/7io/iaa,/Oti ete/x«
v <$y>ibt/ani ttčvtodvoKstco utice20\ <Ssc//cvvrstna (/>ty'e/snita <ht/o sc l>rex/rfarnc\
Zalužnik c. kr. avstr. državnih uradnikov
Klobuke,
cilindre in čepice -m
vnalnovejšili faconaii in v velikih izberali
priporoča 112 52-1
Ivan Soklič.
Pod tpančo št. 2. Postaja eiek.železnice.
i*
[i ♦
»V
V
li fi
[V
Trgovina
: v Šmarju pri Grosnpljem
dobro vpeljana, se odda v najem s stanovanjem s 1. marcem ^tekočega leta. Trgovina je v hiši nasproti farne cerkve ter obstoji že nad 5 let, preje g. M. Lavrenčič. — Pogoji ugodni.	134 2-1
Več se izve pri lastniku Ant. Tli Škerjancu v Šmarju.	r.
i>J
Proda se takoj zaradi bolezni stara, dobro vpeljana	133 3—1
na
ie*
frjovin«!
v Ljubljani
na najboljšem prostoru, zelo pripravna posebno za žensko. Denarja se zahteva 3000 gl. Samo pismene ponudbe pod »Takoj« na upravništvo »Slovenca".
V četrtek dne 24. jan. t. I. priredi
v meščanskem ..Hotelu Lloydu"
podpisani za svoje prijatelje in znance
domačo zabavo
Svira ljubljanska društvena godba. — Začetek ob 8. uri. Vstop I krono.
K mnogobrojnemu obisku vabi z velespoštovanjem
Dragotin Tauses,
124 2—1	restaurater.
Prave Roskopf fol^cubfe Savoiaet remont, ure s sidro
so najnovejše Roskopf. ure. Te imajo izborno in zajanič natančno kolesje 2 dvojnim pokrivalom in s tremi prav močnimi golddouble plašči in avtom, zaplralom. Golddouble je zlatu podobna kovina, ki te podobnosti nikdar ne izgubi. Kadi krasne opreme te ure splošno občudujejo in jih 11I lahko ločiti oc) pristno zlatih ur.
Cena 5 gld.
Oolddouble damska ura z 2 pokrovom gld. 6'—. Tej primerna golddouble dvojna verižica za gosp . gld. 150 —Oolddouble Lorgnon- ali pahlj. verižica 161) cm dolga gl. 4.— Vsaki uri je priloženo 31etno pismeno jamstvo. Uustr. ceniki o urah, ve -tižicah, prstanih itd. zastonj ln franko. Razpošilja le proti povzetju
losip Spiering, DunaJ i. p^j,. 2,20 2474 b 12-1&
fin &ii&hffm nksbi^RII združenihuvovarerzauech.utSm
Ptlalll9IVII unuj^dm trg v Ljubljani, telei. ŠL163. =	«4.
-= izborno pivo v sodcih in steklenicah.	z
Zalog« v Spodaj« Šiški, tolofona stav. 187.
Solidno delo! Nizke cene!.
Josip Stariha
692 F. 8. Nolli-jev naslednik 62 Bo
Ljubljana, Vodnikov trg
se priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za vsa
fklcpar&ka in TodoFodiia
dela kakor tudi za vsa v to stroko spadajoča popravila.
P6T6R GKRNIG
c. Hr. dvcrni izdelovalec orožja Borovlje, Koroško.
Pivovarna J. PERLES
LJUBLJANA, Prešernove ulice 7
priporoča
izvrstno marčno pivo
—-— v sodčkih in steklenicah. JJa]«t»re]Sa avečarnka tvrdka. — Ustan. pred 100 tat
izumitelj in izdelovalec
triumpf-riefled pušk in Vtfernig-universal pušk
z najgostejšimi, doslej nepoznanimi, neprekosljivimi cevnimi
vijali (Bohrung), ki omogoča, daje strel izredno nagel in močan, za kar se popolno jamči, po zmernih cenah, priporoča vsem p. n. lovcem svoje
najizbornejše izdelke
kakar troeevke, lahke kot pero, odi. ri-sanlee (stuce), dvocevne risaniee (Bock-gewehr), puške m streljanje v tarčo (Biichsenflinten), Maniilieherjeve sclion-auske risanice, kakor tudi Weriugove čveterocevke itd.
Ceniki zastonj in franko. fi 10—2
cuc
priporoča velečastitl duhovščin Mer slavnemu občinstva
lajamCeno pristne čefaeino- voščene sveži
za cerkev, pogrebe In procesije,
voščene zvitke, izborni med-pitanec
boji ie dobiva v steklenicah, škatljah in ikallh v pol|ubnl velikosti ter poceni. Kupuje se tudi vsak čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vo.ak in suho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za ubila naroČila ae toplo priporoča In zagotavlja ločna la tj	pošteno postreči.
15S0 62-9 UJVBUJ RHPl,
Prešernove (Slonove) ulice 7.	Perlesova hlža
Zahtevajte zastonj
Io franko moj veliki, bogato liuslrovan glavni cenik z nad 1000 slikami vseh vrsi nikelnastlb, srebrnih In čistiti n: z znamko Boalonf. H.hn, Umr«! Scbafrii.usen, Oluhiittc kakor tudi vieb vrsi solidnih zlatuin in srebrnin po Izvirnih tovarniških cenah.
Nlkel. remont, ura......K 3'—
iist. Roskopf patent ura ..... 4 — , , črna jekl. rem. ura , 4--ivic. Izvir. Roskopf pat. ura . . , 5'— Ooldin rem. ura .Luna" kolesje , 7 50 srebr. , , .Glorla"	, 7-60
. , , dvojni plašč . , 11 -50 . oklep, verižica z rinčico na pero in karab., 15 gr. težka . S 50 r.ska Tula nlkel. ura s sidro z .Luna" kolesjem . . , 9 50 ara ■ kukavico K 3-50, budilka K 2 90. kuhinjska ura K 3'— švarcvaldska ura K 2 80. Za vaako uro Slotno pismeno jamstvo 1 Hlkak rlslkol Zamena dovoljena, ali denar nazivi
Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu
1789 (Briix) št. 654, Češko. 100-43
c Pri nakupovanja
— suknenega — in manufakturnega
=Z Hlaga-
se opozarja na tvrdko
Neo-Vorh
HUGO IHL
.V>>.V. '/-".v
mm
m—
§P, mMHH
v Ljubljani
Špitalske ulice štev. 4.
811 62—25
Velika zaloga
suknenih ostankov.

s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II. Kronprinz Wilhelm, : Kaiser Wilhelm d. — Grosse. —— Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni.
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2518 62-11
Edvorti Tnučar-ju, u Kolodvorskih ulicah »-35-
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena reelna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Ari-ona, Utali, Wyoming, Nevada, Oregon in VVashington, nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galvesion. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltlmor« in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
Anton Presker
kroja« v Ljubljani, Sv. Petra cesta št 14
Odlikovan s zlato kolalno * Parizu lO£4.
Odlikovan * zlato kolajno la brlžoam v Londonu 1905.
»t priporoča preč. duhovSčlni rfnjimmffkP flfllPfel t izdelovanje vsakovrstne UU"UVlll*"e Iz trpežaega la talldnaga blaga pa nizkih acaab.
0pS £UBo!iko izgotovljene oblek«.
posebno na havalaka v največji izberi po najni^tt '» cenah.
Hbirltao nnlform uitrijikijji arnitu iilunliklh oridiikn.
ouo
milo je najboljše!
Glej, fara gleda cela	2442 1 d
Na oblačila bela,
Brez lukenj, ne zakrpana,
Le Anka naša jih ma.
Ker milo je od Schichta vzela,
Ji vsaka nit ostane cela.
Trgovina z oblačilnim blagom!
arija Rovšek,
Ljubljana, Kolodvorske ulice štev. 35 nasproti ,,Ti6lerjeve gostilne". Največja zaloga izgotovljenih oblek, zimskih sukenj in havelokov domačega izdelka. — Velika izber klobukov, kovčegov, dežnikov, čevljev, perila in raznega druzega blaga. — Ker dobivam blago naravnost iz tovarn, mi je mogoče postreči z najboljšim in svežim blagom po najnižjih cenah. Priporočam se prav toplo preč. duhovščini, p. n. občinstvu iz mesta in z dežele, posebno vsem potnikom, ki odhajate v Ameriko ali prihajate nazaj, — Predno si nakupite obleko, oglejte si mojo zalogo in prepričali se bodete, da prodajam najboljše blago po zelo nizkih cenah brez konkurence.
Z velespoštovanjem	2519 52—11
Marija Rovšek, trgovka, Kolodvorske ul. 35, nasproti „Tišlerjeve gostilne"
J,
"M
Uttmnovljeno /. 1842.
Slikarja napisov Stavb, ii pohištvena pleskarja.
Vetlka zbirka dr. Schftnfeldovlh barv v tubah za akadem. slikarja.
Elekrični obrat.
Tovarna in prodaja oljnatih barv, flrnefa In laka
Brafa Eberl, Ljubljana
Prodajalna In *omp?olri Tolcfon 154. Pelavnlcai
Miklošičeva cesta šf. 6	Igriške ulic« il 8
Uitmnortjmno I. 1842.
Zaloga čopičev za pleskarje, slikarje In zidarje, fttedllnega mazila xa hrastove pode, karbollneja itd.
Priperočara se tudi sl. občiastva u vsa T najino stroko spadajoče delo ▼ atest a ia na deželi kot priznane reelao ia flao
p« najnižjih cenah.
768 »a—JO
HLODE!!
kupuje po najugodnejših cenah proti gotovini parna žaga DEGHENGHI y Ljubljani, in sicer: smrekove od 30 cm debele naprej kub. met. K19-jelkove „ 30 „ „ „ „ K18-
borove „ 30...... „ K 17.50
bukove „ 30...... „ K 18.-
brastove „ 30 „ „ „ „ K 37-
pod mero in škartne hlode '/3 manj.
Postavljeni franko Ljubljana, državni kolodvor Šiška.	225 27
FILIP FAJDIGA,
zaloga pohištva 962 52-3»
rerfgjmj Ljubljeno,
St. Fetr« cesu
priporoči svojo veliki salo (O rtznovrstneg*
pohištva
99 ujaižjib cenik.
Prodaja na debelo in drobno.
Firnež
le iz kranjskega lanenega olja
1610 100—prodaja
Adolf Hauptmann
v Ljubljani prva kranjska tovarna oljnatih barv firnežev, lakov in steklarskega kle-
ja. Največja zaloga
karbolineja in gipsa.
Vsako ponarejanje kaznivo.
Edino pristen je
Thierryjev balzam
2 zeleno znamko „reduvnicau. Cena 12 majhnih ali 6 dvojnut h steklenic ali 1 velik« špecijalna steklenica s patent, zamaškom K 5"— frunko.
Thierryjevo centifolijsko mazilo
rroii vsem se tako starim ranam, vnetjem, ranitvam, abscesom in oteklinam vseh vrst. Cena: 2 lončka K 3 60 se posije le proti povzetju ali denar naprej. -- Obe domači sredstvi sta povsod znari in slovita kot najboljši. Naročila se naslavljnjo na :
Lekarnar A Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Bronura s tisoči originalnih pisem gratis in franku. V zalogi v skoro vseh večjih lekarnah in medicinulnili
diogerijah. 86 52—1
Postavno zavarovano
AlleinechterBalsam
aus der Schutzensel-Apothck« des
A.Thierry in Pregrada
bei Rohltsch-Sauerbruniu
Zdaj ali pa nikoli I
Ta prodaja bode kmalu potekla!
Vsako blago moramo izpečati, predno mine pogodba Odločili smo so za trdno, da na vsak način odpravimo pojedine lepotičja naše zaloge s krasno blestečimi
Tudor demanti
^ 1
m
r
jfe^ff


m
%



ti
Najlepši posnetek na svetu.
V
Se dalje znižana cena.
Na ižbiro imate razun tukaj naslikanih stvarij — dokler imamo še kaj blagaše tisoč drugih, pa ker nam zmanjkuje prostora, ni bilo mogoče vseh tukaj naslikati, namreč prstane, kravatne igle, broše, obeske, uhane, manšetne gumbe
itd. s krasno blestečimi
TUDOR demanti
ki so tudi znanstveno preskušeni.
Seda] in dokler ^
ie kaj TIF kroni prejJCKron blasa
pri nas
Wiliam Miimeiitlial
v trgovini tvrke ANTON KRISPER
1 S;	V Ljubljani. Mestni trg št. 21.	| J
Zunanja naročila se izvršujejo proti povzetju.
TUDOR-ske demante


SKE URE
z bitjem podobno zvonu
so 72 cm dolge , omara , jc iz naravnega orehovegB lesa najfinejše politirana, bije vsake pol in celc ure. Cena K 11'—, z navadnim bitjem K 10 —. Ista ura i godbo, igra vsako uro najlepše koračnice in plese, K 141—. Zaboj in zavojnina k vsaki uri SO v Te stenske nrc se vsled krasne izdelave tudi lep In eleganten sobni okrasek. — Budilka z godbo mesto zvonca K 12 —, ponoči sveteča K 340, nikelnasta Roskopf-remnnt. ura K 4' — , pristna srebrna remont, ura K 10 —. Vsaki uri je priloženo 3 letno pismeno jamstvo. Pošilja se le proti povzetju
Velik Ilustriran cenik o urah, verižicah, prstanih Itd. zastonj in franko.
JOSIP SPIERIHG,
DUNAJ, I., Postgasse 2/20. 2474 a 12-12
Z izurjena rezbarja v poz atarja
za cerkveno delo sprejme takoj trajno	119 6-2
Aleksander Gotzl,
podobar in pozlatar v Ljubljani.


$ Z malim kapitalom
^ se zasluži veliko denarja, ako se z mojimi izvlečki (ekstrakti) izdejuje žganje in likeri JT potom. Kdor z mojimi izvlečki (ekstrakti) manipulira, mu jamčim za naiboljM uspeh, b 4	Kdor se hoče poslužiti te izvrstne tvrdke, naj pošlje svoj natančni naslov na :
U tovarniška tvrdka 80400" na anončno ekspedicijo Eduard Braun, Dunaj, I
^ turmstrasse 9.

k
mrzlim


\
V
H
»Prva k*
., Roten-
2783 5 — 5
7
v*,.v |etu 1856. ustanovljeni denarni zavod
goi obrtnega pomožnega društva icss I
registrovane zadruge z omejenim poroštvom
v Ljubljani, Židovske ulice štev. 8
sprejema hranilne vloge in jih izplačuje vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne ter od pol 3 do 5'/2 ure popoldne s
aor^ 4 ia °io	2226-2
obresti, brez odbitka rentnega davka, katerega za vložnike društvo
samo plačuje.
Rezervni zaklad, ki tvori društva lastno premoženje, znaša 126.305 K
Podružnica s v Spljetu. :
Delniška glavnica: s s K 2.000 OOO.
Ljubljanska Kreditna banka u Ljubljani.
priporoča k žrebanju dne I. februarja 1907:
Turške srečke: kurz K 169.	Glavni dobitek Frs. 300.000.
Srečke laškega rud. križa s kurz K 49. „	„ Lir 15.000.
Promese na drž. srečke iz I. 1860 { ®®,t?nke J ) gl. dobitek K 600.000.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun po 4l/, %.	63 fi
Podružnica : v Celovcu, s
: Rezervni fond: : : K 200.000. :
Ženitvena ponudba.
Gospod, star 29 let, ki ima čistega premoženja nad 50.000 kron, se želi seznaniti z gospico enake starosti, ali tudi več, s primerno doto, ki pa ni glavna stvar. C. kr. poštne upraviteljice imajo prednost.
Resne ponudbe s sliko naj se blagovolijo poslati do 27. t. m. pod ,Srečna prihodnjjost št.19' upravnišvu »Slovenca".
Za tajnost se jamči. 120 1—1
Več spretnih
130 1—1
mizarjev
sprejme
IVAN MIIKLAVEC,
izdelovatetj orgelj v Ljubljani.
Lepa
13; l—i
seže-j po gld 7-80, se dobe na skladišču stavbene tvrdke Scliuppler&Palescliini pri Alojziju Pittero, Konjušne ulice 6.

7. dvema velikima ali tremi manjšimi sobami s pri-tiklin^mi in vrtom išče za majski termin rodbina 4 oseb.	118 -1—1
Ponudbe sprejema upravništvo „Slove!.ca".
Denar nazaj
ako brezuspešno, torej noben riziko. Doslej znano edino res zanesljivo sredstvo za pospeševanje močne in nagle rasti brade, las in obrvi je moj eleksir za lase in pomada za lase
Piliosin".
Izreden učinek in prav kratkem času. Cena steklenici ali lončki' gld. 1'—, gld 1-50.
Razpošilja Ie proti povzetju
H. AUER
Dunaj, IX/2, NuBdorferstraSe štev, 3 - 4f>.
2379
■»^BraS&js
Komptoori
zmožnega slovenskega in nemškega jezika, ki bi bil vporaben tudi kot potnik, sprejme takoj neka pivovarna. — Po nudbe naj se pošiljajo na upravništvo tega lista.	108 3 3
Tovarna za stole
Franceta Suiaeljnn
tfl
1 na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko n
izdeluje 2805 2f " -
vsakovrstne stole
od preprostih do najfinejših po U najnižjih cenah brez konkurence
llustrovan cenik pošlje se na zahtevo za stonj in franko.
Jfl MAČEH OVOJE ČJŽME SA
■Mt^t
oŠ.
Lovci!
i!
i!
11^ CIOOANPOVOO!
H0DAT1 BEZ DA SL Ml
Vprašajte svoje tovariše o uspehu nepremočljive masti za usnje _
--H DTDa
2947 32-8 iF?®™ ^^ ^ ^^	mm'
Prospekte pošilja
Laborat. ph. Kubanyi v Sisku na Hrv.
Glavna zaloga za Kranjsko: Fr. Szantner Ljubljana, Šelenburg. ul. 4.
Laborat. Kubanyi v Sisku. Z Va4im Heveaxom sem )ako zadovoljem, ker je to najboljše nepremočljivo mazilo za usnje, kar jih poznam. Kamilo Morgan, lovski pisatelj 1 častni predsed. „klul>a
strelcev" na Dunaju.)
Trst -HTew-Yorlf
|e najpripravnejša, najcenejša in najboljša pot
iz Ljubljane v severno Ameriko,
ker tod ni dolgotrajne mučne vožnje po raznih železnicah, nobenega presedanja, ne prenočevanja in sploh nobenih postranskih stroškov med potjo. Parniki so prostorni, varni zračni in snažni; vozijo vsake 14 dni. Hrana in postrežba najboljša. Pojasnila daje In karte orodaja glavni zastopnik ANDREJ ODLASEK, Ljubljana, Slomškove ulice 25, poleg cerkve Srca Jezusovega.
Vinorejsko društvo v Ormožu
j priredi v četrtek, dne 31. januarija 1907 v dvorani gostilne c|. Antona Skorčiča
prvi ulnsftl sejem
Ponujala se bodo vina lanskega, prav dobrega pridelka, kakor tudi vina starejših letnikov iz vseh vinorodnih krajev ormoško-ljutornerskih goric.
Začetek ob Ii. uri predpold.
Železniške zveze z Ormožem :
Iz Maribora odh pošt. vlaka ob 8-15 predpoldne. Iz Ljubljane	,	„ 509 „
Prihod v Ormož ob 10-24 predpoldne.
Odhod iz Ormoža:
ob 1 -23 pop. brzovlak naPragersko-Maribor-Ljubljana. „ 4'37 „ pošt. vlak „	„
Ormož, v januarju 1907.	89 3 -2
Za odbor „Yinorejskega društva"
Dr. I. Geršak, načelnik.
w 10-1
Apofag
odstrani zanesljivo v 2 dneh
kurja očesa, bradavice In žulje.
Proti vposlatv! I 20 K pošlje takoj kot vzorec brez vrednosti. 3 kom. tranko 3 K.
— Lekarna „Einhorn" —
v Welsu št. 70 na Gor. Avstr.
Išče se kuharica
t>6 3—3
v župnišče na deželi. — Naslov se izve pri upravništvu Slovenca.
Zahtevajte brezplačno dopošiljatev mojega ilustr. cenika z nad 1000 slikami. Jamstvo več let. Vsako neugajajoče blago se vzame nazaj za polni znesek.
Slika 1/2 "ar. velikosti. . .	...... .
"	t x > > x :< X' ;>:.~-r i* »
št. 365 100 3—2 srebr. damska remont. gld. 3-50.
št. 322 •^Cdift, srebr. remont, za _gospode gl. 3'50.
št. 337
srebrna s sidro, 15 kamnov gl. 5" — Dvojni plašč pa gld. 6 50_
št. 341.
srebr. s sidr., dvojni plašč in 15kam-nov in posebno močna gl.7-9-50.
Anton KiffiMnn,
največja zaloga ur, zlat-Izvoz v vse dežele.
Štajersko.
nlne srebrnine.
Maribor L. 5.
Sprejme se za kleparsko obrt
učenec
poštenih starišev in en
f pomočnik.
Več pove Karol Neumann, Jesenice, Gorenjsko	106 5—3



'. 1	riu. Tv ,v VI
rodpisuna ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago »a bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kaaule, pluviale, dalmatike, ve-Inme, albe, koretelje, prte itd
»ploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema fradi rezenje. prenovljenje »tare obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročno ln po&teno po najnižji eeni bandera In vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih •tirati ua domačo tvrdko ter ne uvažajejo tujih tvrdk, dm-4tev in potujočih agentov.
Zagotavljaje hitro in najpoštenej&o postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najtnanjie naročilo. NajodličnejSim »počitovanjam se priporoča 2803 26—13
Ana Hofbauer,
mejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja 2n posods
v Ljubljani. Wolfove ulloe 4.
400 J04—95
Leopold Tratnik
Ljubljani, St. Petra cesta 27
priporoča	J
visokočastiti du- / hovAčini in cer-kvenim predstoj-ništvom svojo najstarejšo tvrdko za izdelavo cerkvenih posod in
orodja. Vedno velika zaloga. Prečastiti gos f od! j Ako kaj potrebujete ali nameravate napraviti prosim Vas, blagovolite mi pisati in takoj poi-Ijem vtorce. Stare reči popravim, poulatlm itd.
Vallka zaloga clektr. .vati' In klparaklh dal.
3 letno pismeno jamstvo! Brez konkurence v kakovosti!
5 kron!
Prva ivlo&rska sistem Roskopf patent remont, ura s sidro z masivnim solidnim antlma-gnetišklm kolesjem
na sidro, pristno emailiranim kazališčem (ne papirnato) z varstveno plombo zavarovano pristno nl-kelnastlm okovom, šanlr-pokrovomčez kolesje, 36 ur idoča (ne samo 12 ur) z okrašenimi in pozlačenimi kazalci, natančno regulirana, s 3 letnim pismenim jamstvom, komad K 5 —, 3 komadi K 14 —, s sekundnim kazalcem K 6---,3 kom. K 17-—, v pristno srebrnem okovu brez sekundnega kazalca K tO-—, 3 kom. K 28-—, s sekundnim kazalcem K 12 50, 3 kom. K 35 —.
Zamena dovoljena ali pa se vrne denar brez odbitka.
Razpošilja po povzetju	2461 20-12
pa tovarna ar
v Mostu (Brux) 35 St. 1157, (CeSko.)
Bogato ilastr. ceniki s n ad 3ooo slikami se na i htevo pofiljejo tratia in friuiko.
cv. (J
o> >
v
►N
<3
g -a «
o
c >
O
T3
3 **
O M
JZ «
tO	£ 1
_	ca
_ .5. n
t> "S
01 ,2	1»
.H M	«
-o 5	—
O -S	w
h e	a
ca J=>	a
/K w>	in
Osebni kredit za uradnike, častnike, učitelje itd. Samostojni konzorciji Uradniškega društva za hranilne vloge in predujme dovoljujejo posojila na osebni kredit pod najzmernejšimi pogoji tudi proti dolgoletnim odplačilom. Posredovalci so izključeni. Naslove kon-sorcijev naznani brezplačno osrednje vodstvo UradniSkegH društva na
Dumi j 11, tt ippliiiffer-strasse 25. 720 39-36
I*iCft za prašiče in
nprntninn (mesnina) zajamčeno čista, JJCl UllllliU zmleta, prekaša vse dosedanje
piče. Presenetljivi vspehi. — 1 zavitek za
poskušnjo 5 kg franko 6 K.
Piča za pse,
(mesnina) stisnjena 5 kg 5 K po povzetji. Zaloga R. Ranzinger, Ljubljana, Dunajska cesta 19.	74 6-3
pozor! Čitajl pozor!
Slavonska biijevina
Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč — ter se izvrstno in z najboljšim uspehom uporablja proti zastarelemu kašlju — boliii v prsih — prehlajenju v grlu, hripavosti. težkemu dihanju, astmi — pljuč-nam kataru itd.
Delovanje izborno, uspeh siguren. Cena je franko na vsako pošto za 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju ali če se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici se ne pošilja Prosimo, da se naroča naravnost Od :	2443 10—4
P. Jurišiča, lekarnarja
v pakracu Stevr. 66 (Slavonija).
DNJfl BANKA
CESKIH HRANILNIC,
Vloge na knjižice in račun 4 i in 4', t. Kupovanje in prodaj:) vredn. papirjev. Uprava in 6u«alna zalogn brezplačno.
I., fipplinjfentr. 22
(Ustiedni banka českych spoiitelen)
Posojila okrajem, mestom, občinam In drugim |.ivnim korporacijam proti amortizaciji na 4j' In ',*/, upravne pristojbine Financiranje javnih podjetij. Emisija lastnih 4*/. ban-kovnih obligacij, kater« uživajo pupilarno sigurnost in se sm?jo rabiti za vsakovrstne kavcije.
^	Del. kap. 7,000.000- -
2	Telegrami . HSporobankaM.
1	Deponiranje kavcij Ni
>	vadij raznlb vrat.
■	Cakont mcnjlc »amo
~	denarnih zavodov.
•	Bankovne Informacij* In »vet* brezplačno.
.T'
Zaloga »kopow»«»h lekarnah.
š a
a s
Herbabny-jev podfosfornokisli
apneno-železm sirup.
Ta je že 37 let uveden, zdravniško preizkušen in priporočen. Izborno sredstvo za tvoritev krvi in kosti. Odstranjuje slez, pomirjuje kašelj in vzbuja slast. Pospešuje prebavo in red.tev.
Cena steklenici K 2'50, po pošti 40 vin. več za zavitek.
Edino izdelovanje in glavna razpošiijatev: Dr. Hellmann-ova lekarna ,jZup Barmherzigkeit", DUNAJ, VII.il, Kaiserstrasse 73-75.
V zalogi je nadalje pri gospodih lekarnarjih v Ljubljani, Beljaku, Brežah, Celju, Celovcu, Črnomlju, Reki, Novem mestu, Sovodnju, Št. Vidu, Trbižu, Trstu, Velikovcu in Volšperku.
glJULIUS HEBBABNV WIEN
Herbabny-jev okrepljeni
Sarsaparilla-sirup.
Jo že 32 let uveden in najboljše preizkušen. — Izvrstno odvajalno sredstvo. — Odstranjuje zaprtje in njega zlo posledice. — Pospešuje odvijanje in čisti kri.
Cena steklenici K 1-70, po pošti 40 vin. več za zavitek.
2622 20—5
Stavbeno, umetno io konstrnk« cijsko ključavničarstvo.
Bldralične vidre in sesalke
Josip Weibl
J. Spreitzer-ja nasl. LJUBLJANA, Slomškove ulice 4.
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovšini v izdelovanje vseh v to stroko spa-dajočih predmetov: žično omrotje na »troj, obhajllne mize, ograje na mlrodvorn obmejno omrežje, vežna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, itedllnlke, strelovode, železna okna, železne stole itd. Specijalitcta: valjlAnl zaatorl in solndne plahte po najnovejšem zistemu s samodvigalnlml 1509 52—59	operami brez vi|akov.
FAFF-ovi šivalni stroji
so najbol jAi za rodbinsko porabo.
Šivajo, gotijo in pSsto
neprekosno za obrtno namene šivajoč sem in tje (Ivugeilag-er).
Glavno zastopstvo: FRiUJ TSCH I NKEL Ljubljana, Mestni trg 9.	Kočevje, v gradu.
Jlajvečjct zaloga .
čevljev za gospode, dame in otroke t" športnih čevljev
iz najbolj slovitih tovarn.
O Angleški šagrin,
črne, rujave in bele j barve. ?66 52-2» !
Veliki cenik na
zahtevo zastonj
Cenjenim nevestam in ženinom
priporočam svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga v največji izbiri, po najnižjih cenah kakor:
zakonske prstane, prstane s kamni, broške, uhane, verižice, okraske ter drugo zlatnino, srebrnino in briljante,{■ švicarske ure najbolj slovečih znamk,-kakor tudi salonske-stenske ure in ure budilke.
Z velespoštovanjem
H. SUTTNER, Ljubljana,
Glavni trg, nasproti rotovža.
Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta št 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
se priporoča preč. duhov&čini u
izdelovanje carfivenifi para~
mentov.
p 239 26—45
Izdelnje oele ornate
kasni« v vseh liturgičnih barvah, pluvljale, obhajllne bnrse, itole in vse
u službo boljo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, t svilnatem in ilatem reze nju. — Izdeluje tudi b&ndera in baldahlne ter izvrSuje vsakovrstno ee r k v e n o perilo ix pristnega platna. Vporablja samo dobre blage, cene pe mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrelbo. Prenovljenje starih p&ramenlov tudiiado-voljno prevzame.

I0T Najcenejša vožnja v Ameriko. "H&M
R
M
■■
L U
E <
E. Kristan
oblastveno Roncesilonl-rana potoualna pisarna
za
Umeril«©
v Ljubljani Kolodvorske ulice št. 41
71 52-2
IOT Najcenejša vožnja v Ameriko.
JE
3
«
"S
w u
• MMM>mHa«MtHM(MMniM»>^MMMItaanHliaa<M*H>mHt>«IMUMH»aMMHSmW
Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na steklo p
Avgusta Agnola v Ljubljani ~ *
—«2
| Dunajska cesta št. 13 poleg „Figovca"
s:: se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim HŠ predstojništvom kakor p. n. občinstvu za pre-
vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
| umetnega steklarstva * slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-iHI mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo
jHS kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v ijšs najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah, rris Zaloga kakor velika izber steklenega in porce-HS5 lanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, po-dob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 1731 52-11
...s
~JJ Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Hj| Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled.
mM
■■m»WM,«».MH»m»W»M»»M»«»»»»M»Wf«t»M.»»W«W»IMfmW«»««»»«WM»»m«>»Mt»>tM
Prva in največja zaloga na Kranjskem FRAN SZANTNER
Pred. štev. 351. Usnje za voščenje t
močnimi podplati K 9'5o Pred štev 36' 1» Bozcalf t angleškimi
m-dnl ti K 12 *0.
.Chick«.
Pred. štev. 690. Irhovina s šivanimi
podplati K 6 —. Pred. štev. 720 Isti iz lakovine K 6 30.
y Ljubljani, Šelenbnrgove ulice štev. 4
dobavlja kot znano najboljše čevlje.
Pri naročilih zadostuje pred. Številka.
Zunanja nopoeila ppoti poV;r.otju. Ceniki brezplačno in poštnin6 prosto.
Nepriležni izdelki se zamenjajo.
.Moderno".
Pred. štev. 747. Cheorette s šivanimi Pred. štev. 553.
podplati K 9'—.	, , 567
Pred. štev. 745. Glasgovr Chevreau i , , 610. močnimi podplati K 11"—.
Sabakid K. 1050 I« Boicalf K 13—' I^ikovina K 18—' (1323 1»)