Prošnja.
V umetnostnem oziru nam je naša domovina — tuja. Do sedaj nimamo še nikakega življenjepisa naših umetnikov prejšnjih vekov, bodisi slikarjev, bodisi kiparjev; le o najnovejših vemo nekoliko več. Ali naj tičimo vedno v tej temi ? Ali se ne spodobi, da preiščemo svojo lepo domovino tudi na tem polju ?
Prav vljudno torej prosimo, naj slovenski razumniki pomagajo, da se razlije več luči na to stroko.
Največ umetnin, slik in kipov nahajamo po cerkvah, gradovih in v zasebnih zbirkah, redkeje po z^asebnih hišah.
Prijatelji naj nam blagovoljno sporoče o slikah:
čegave so, letnico, velikost, predmet, ki ga uprizarjajo, kako so ohranjene, so-li slikane al fresco, z oljnatimi ali tempera-barvami. na platno, steklo, les, baker ali na drugo podlago ?
(Dalje.)
uerard Winstanley, katerega malo poznano utopijo smo v tem sestavku podali svojim bralcem, boleha za isto boleznijo kakor socijalna demokracija naših dnij. Z istimi glavnimi puhlicami bije svoj boj kakor socijalistični agitatorji v sedanjem času. Brez vsake nravne podlage izkuša postaviti gospodarski red v družbi. .
The Law of Freedom — Zakon slobode — se je kmalu pozabil; misli v njem izražene so prešle kot prazne sanje. Zanimive so pa vendar le, ker nam pričajo, kako stara so tista zdravila, katera nam sedaj socijalna demokracija ponuja v družabno zboljšanje. Prepričujejo nas, da se obnavljajo vedno stare zmote v novih oblikah v boju zoper večne resnice. Zmotam naših dnij se s tem jemlje sijaj izvirnosti in zraven tudi velik del njihove privlačne sile.
(Vzroki angleških ločin.   Kvekovci,   njihov družboslovni pomen. John Bellers. Plockbov.)
Angleška verska prekucija je uničila stalna načela, ki jih podaje katoliška cerkev. Brez zakonite oblasti so se šopirili anglikanski pastorji na škodo ubogega ljudstva in so skrbeli le za to, da so si ohranili mastne službe. S tem so napravili ogromen verski propad v celi družbi. Videli smo že pri levelovcih in njihovih pristaših, da niso imeli skoro nobenega verskega načela več. Takih pojavov opažamo sredi sedem-
o kipih ali sploh o kiparskih izdelkih podobno kakor pri slikah, namreč: velikost, obliko, čegavo delo, bodisi zaznamovano, bodisi po izročilu, kako je delo ohranjeno, iz kakega materijala, sploh kar se da povedati o teh umetninah.
Kjer je mofno, naj nam pošljejo tudi fotografije dotičnih umetnin.
Takisto nam omogočijo sestaviti kolikor toliko natančno umetnostno •zgodovino slovenskih pokrajin.
Contieri, Robba, Mislej, Jelovšek, Mencinger, Kremser-Schmidt, Herrlein nam ne bodo samo znana imena, ampak tudi znani mo\je, katerih dela bomo umeli natančneje presojati in občudovati.
Hvaležni smo za vsako pojasnilo. Uredništvo bo doneske izročalo strokovnjakom in jih v kritičnih spisih objavljalo. Upamo obilnih prispevkov.
Uredništvo.
najstega veka zelo mnogo po vsem Angleškem. Politični neredi so pospeševali versko brezbrižnost in iz nje se razvijajoče popolno brezboštvo.
Zato se nam ni Čuditi, da srečamo v tem času vec mož, ki so iz notranje potrebe iskali na verskem polju resnice. Ker je niso mogli najti v tedanjih zmedenih razmerah pri njenem jedinem vrelcu, so zašli v zmote in so jeli ustanavljati svoje sanjarske verske družbe.
Tak mož je bil n. pr. lesterski Črevljar Jurij Fox (y 1691), začetnik kvekovcev.1) Njegov nauk nas tu ne zanimlje, razven v kolikor je družabnega pomena Kvekovstvo ne pozna tako rekoč nobene oblasti, zametuje vojsko in vsak silovit upor. Ravno ta nauk je rodil nebrojno muk kvekovcem. Ob tem so se izkazali ne-ustrasljive junake in s tem so si ravno pridobili tudi med levelovci prijatelje, dasi sta si bili obe stranki v verskem oziru popolnoma nasprotni. Sam Lilburne je koncem svojega življenja zašel med kvekovce in pri njegovem pogrebu je bilo teh zbranih več nego njegovih levelovcev.
Kvekovci se ne morejo šteti med prave komunistične stranke. Toda po pravici jih omenjamo v zgodovini komunističnih poskusov, ker so zlasti izprva zelo bogato skrbeli za svoje siromake. Imovitejši udje so žrtvovali velike vsote ubogim sobratom v pomoč. V tem zmislu imamo  torej vendar-le nekak komunizem med-
') Quakers = Tresoči se; Fox je namreč vedno trdil, da je božja beseda pretresljiva.
Socijalni pomenki.