Poštnina plačana v gotovini.
POLITIČNI- GOSPODARSKI I KULTURNI TEDNIK.
Prihaja vsako nedeljo. — Cena: »Naši Novin« je na leto 40 D. na polleta 20 D. |	Uredništvo i uprava je v Dolnji«Lendavi št. 32.
Oglasi se tildi spremajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok 75 par. |	Izdajateo : FERDINAND HERMAN r. k. kaplan.
Za večkrat popust. Rokopisi se nevrnejo.	Odgovorni urednik : H H R1 L E O P O L D ev. p. duhovnik.
L LetcTr. štev.""	Đo’mfa Lenđavir^T-jula 1920.	___ Cena edne številke 1 Dinar.
,Istina“.
„Podpisani duhovniki Sioven-
To se zdaj tudi trdi, da bo sigurno večina dubovdne pri prekmurski stranki i nič ne
ske krajine z ozirom na gori ci- vzame *a 'žiava 0(^ istinitosti te tirano pisavo izjavljamo, sledeče: ‘rc^ve' ^°_ Pa se zato ^an^°
1.	Ni res, da bi podpisani bili ltlc^ nac^e' .	. .
....	, .	,	.	1. ar nindn ne ston v tos iz-
pnstasi neodvisne prekmurske . .	,	....
,	,	,	lavi, da bi se te gospodje duhov-
stranke, zato neooobravajo taki J	J . 0
...	i, \ mki bili elani Kleklnove S. L. b.
nasmesm izpadov zoper skorov-	^	,	.	.
sko sodnijsko oblast, pač pa to s;ranke- Za vol“ t0.Ea )f lasn0-pisanje g. Dr. Nč,nethyja obso- da om 50	.obdržal, slobodno
dijo, posebno pa zato, ker ga pod- Pollt,cno mnenle 1 C1 50 se esce
,	, , ne združili s prekmursko stran-
pisam m so pooblastili, da dela , J v ,	,	, , ,
: .	...	.	j ko, mogoče da se esce bodo kda
izjave v njihovem imenu.	-	,
J	Ispadne vse tisto blato nazaj na
2.	Ker se je pri snovanju nove g_ Kleklina, štero zdaj na nas ma-stranke opazilo, da se je indirek-, gej0 v svoji bojazni, da scejla
tno porodila iz nekega napada na prepadnejo ____
škofovskooblast v strogo cerkve-1	2. taksa „Istina« je, dami
nih zadevah, zato podpisani iz- napadamo prezvlšenega Knezo-javijajo, da bodo svojemu cerk-|gji0fa i da smo mi proti vere. venemu predstojniku prezvišene- j oboje je nesramna laž i po« mu knezoškofu v vseh cerkveni |kaže samo karakter i brez« zadevah pokorni in jih globoko;	tistega, ki to na nas
spoštujejo.	| maže. Či so s takšimi stvari pri-
To izjavo so dali g. Klekl v Igli pred duhovnike se nam ne svoje Novine i pravijo, da je to! vidi čudno da so to podpisali, ar podpisalo 22 duhovnikov. Sicer bi to tudi mi vsi podpisali za so tak postopali v zadnjem časi . obrambo našega visikoga Pastira, proti nam g. Klekl, da njim vsa-1 njegove oblasti i naše vere, či bi ko reč nemremo vervati, ali tudi;to istina bila. to nesmemo od njih si presta- Dr. Nemethy kak civilni član viti, da bi viipaii v imeni 22 dii- j 0d g. Kleklna javno za korek-hovnikov neistino naštampati v tnoga gospoda priznan je upravi-Novine.	£en na to, da prisoja delo svoje-
vilnoga sveta vernikov naše katoličanske cerkve i samo to je včino g. Dr. Nčmethy. Či bi
joj gizdavosti i trdoglavosti nešče pripoznati i s krščansko diišo vlečti konsekvenco svoje krivde.
njegovo izjavo tak razumeli gg. | Mesto toga žali g. dekana diinovniki, te ne bi dali te flašter | Štrausa, da iz bantuvanoga čut-; lepote, štero ne zakrije nič to livosti, ar ne so bili imenovani grdo rano. S tem samo je to po-; na višjo cerkveno mesto i za ve-| vedano, kak vsaki driigi pošteni, leposestnike, so šli v novo stran-vernik čiiti, da te kda blatijo g. j ko — istočasno pa se zahvali Klekl javno driige duhovnike, naj njemi, da ga od gaug rejšo. Što bole sami sebe zblatijo.	j mi življenje rejšo, tistoga ne bom
3. Ime gospoda prezvišenega šou nikdar grdit, či samo naj-
Knezoškofa tildi nej omeno noben od nas. Samo ste jih vi vči-scukali na javnost, g. Klekl. Či
manjši čut poštenja i hvaležnosti imam v prsi, pa či tou fčini en duhovnik, kak more on dele pred-je vaš Nepujsag kaj napisao pr- gati od liibeznosti, hvaležnosti i vle, kak je ideja naše stranke Bogabojaznosti?Tousigurnorav-
ustanovljena, za to odgovarjate vi, j no tak obsodite vi tudi gg. vsi ali pisatelj. To bo uvidel tildi podpisani duhovniki! vsaki podpisatelj te izjave, da ne Dale že niti ne bi bilo po-odgovarja za to prekmurska stran-1 trebno naprej nositi stvari, ka kak-ke niti Vam, koga podere iz vaše | ši duhovnik je tisti, šteri pošle
„Izjavlja se, da ni res, da bi bili podpisane! te izjave pristaši prekmurske stranke« — ali to se ne omeni, pa prekmurska stranka se ustvarja ešče zdaj; da stranka faktično ešče ne obstoji, ar neima statute; pa nej je prijavljeno oblasti, nego zdaj je pri začetku in je samo zvoljen doz-daj pod vodstvom g. dekana eden
ga diihovnika. On je obsodo, da g. Klekl je javno napadal g. dekana Strausza i g. kateheta Hol-sedla. To pa je zato obsodo, ar ta dva gospoda nesmita po za« koni naše vere javno ga toži« ti za zadoščenje. Po zakonih naše vere je namreč tajno po« stopanje pred pušpekovi sod« niji. To je „Istina«! To pa nin-
pripravljalni odbor, šteri vse to; dri ne trdil Dr. Nčmethy, da ta zdaj pripravlja. Ne je se moglo; sodnija ne bi pravična bila. trditi vsled tega, da en ali drugi,Niti to ne pravo, da to ne do-diihovnik je pristaš ali član stran-1 bro, da je postopanje tajno. Doke, — samo se moglo misliti i bra je tajnost postopanja, ali rav-tak tudi te miseo naznaniti, da:no zato je grdo delo, či to se večina katoličanskih duhovnikov ^ zlorablja i se tak nekorrektno po-bo sigurno z sto prekmursko stran-! stopa, kak je to g. Klekl stroril. ko. K temi pa ne trbe pooblastilo. Te se lahko obsodi on od ci«
politične nezmožnosti, niti prezvi-šenemi Knezoškofi, koga kot naj« višjega pastira vsak krščan« ski član naše stranke ponizno poštiije.
4. A zdaj naj vidi vsak podpisani istino i karakter tistoga što je niicao njihovo izjavo pred
svoje mešetare v Bratonce k oči g. kaplana Hermana, da nagovarjajo očo proti svojemi sini i potem javno se zahvali v Novi-naj, kda že misli, da je uničil roditeljsko liibezen i razriišil familijarni mir. Da poštenje da vsa-komi, ki pripravlajo Prekmursko
javnostom, da krije svojo grdo stranko, hvali jih na ednoj stra-
postopanje.
Prve Novine pa Nčpujsag sta pisale, da cela stranka ide za parcelacijo Dr. Nemethyja, — sledkar se trdilo, da za novi čast
ni i blati jih na driigom, zdaj pa na konci se ne odstraši niti toga, da nas vse javno ovadi z ve« leizdajstvom.
Jezuš je vostirao trgovce iz cerkve, ali nej je vbskrčo potpu-
gospoda dekana, — ešče sledkar je trdo g. Klekl, da samo se krije j noma iz sveta. Mi ne sodimo, radikalska stranka s tem, pa je;ali potrpimo vsako nestrankarsko
pravo g. Klekl, da naša stranka je „ringyo«. Naj se javi med podpisanimi tisti duhovnik, šteri odobrava takšo reč javno od ednoga duhovnika — a v novinaj, — a zdaj pa pred vami trdi, da je ta stranka izrasla iz napada na kne-zoškoja, i to njemi vse „Istina«, Samo to ne istina, da je izraslo edinole zato, da se enkrat konča blodnjenje pod vodstvom gosp. Kleklina po neplodni zemli Slovenske autonomije, ar je to na škodo Prekmurja, kak to sam g. Klekl tildi večkrat pravo, a. v svo-
sodbo. Zato smo samo pokazali •Istino« g. Kleklina pred vami gg. i pred svetom, da se naj sodi od njega i od nas !
Moji odgovori:
Dr. Nemethy Vilmoš.
Novine v vsaki formi blatijo prekmursko stranko samo za to, ar sam jaz — zastopnik več veleposestev — tildi izjavil, da z veseljo pozdravim to stranko, šte-ra de edino mogoča rešiti prek-
murske nevole. Tu pa se ne stra-j celem orsagi imenitno, da najbo-šijo od lažov, od zavijanje istine le je obdelano po dnešnji znano-i zakona i v svoji slepnosti samo sti sveta. Na to je on sam pri-iz_ edne strani sodijo agrarno re- poznao, da nej je ovo tak dobro formo pa prodajo. Za to sem se;obdelano. Jaz sam njemi pa pra-odločil, da vsak slučaj pojasnim vo, da kak je to mogoče vej je pred javnostjo, da de vsaki mo- pa on ravno zato nastao najvišji geo viditi, da te veliki krik i vik direktor hercega, ar je na svojem je nič drugo, kak biks, šterim bi arendaškem 'zemli tak dobro go-se štelo znova izsvetliti politika spodaro. „Ja, jas nemrem vsigdar majo v hatari nekaj svojo zemlo, klerikalcev i njim se podobiti za biti na tak velikem posestvi". No j te tisti šteri nemajo drugo samo bodoče volitve kruglice.	'vidite, sam mu odgovorio, zato;peneze, naj se naseli njih, naj se
Pred vsem izjavim, da sam imam jaz pravico, da eden člo-; njih kolonizira na takši kraj dr-bio vsikdar za agrarno refor» vek samo telko slobodno drži za žave, kde je ešče dosta velepo-
kiipiti živino, pliig, brano, kola i vse driigo, kaj je za polodel-stvo potrebno i tem samo te v svoji občini, či oni, ki nekaj zemlo majo, so dobili iz veleposestva svojo potrebo i je za te ešče ostalo zemle. Ći veleposestniška zemla tudi tistim ne je za-dosta v edni občini, ki že tam
mo i protivnik velikega posest* va to je latifundiuma. To ne
sestniške zemle i za tamošnje Stanovnike že nej potrebno.
3. končno pa takšim, šteri niti
svoje, na kak velikem je zmožen sam vse viditi, ravnati i naj-sam nikdar i pred nikom tajio.^bole izniicati po dnešnjem stani To znajo tildi moji klienti, znao:modrosti i znanosti. To pa dnes zemlo nemajo, niti peneze zato, je herceg i znajo grofi. Zgodilo ’ den, kda je glavni namen splošna! da bi si živino i škeri pokupili, se je ednok, da najvišji direktor | dobrota šterim se teremo samo | naj se ne da zemla, ar na tej hercega je mi v oče metao to, i!za tou, kak naj več voprnesti iz | zemli bodo vrane orale i fiice
gnojile razlišne seme Bože. Neobdelana ali slabo obdelana zem-
sva se začnula stiikati. On je trdo,! vsake griide, nemrc več biti, pri da so potrebna velika posestve, jaz | polodelavstvi, kak vi mate, -pa protivno i sam pripoznao samo to je kak eden vueeni upra* la je dnes den greh proti celem to, da telko more eden človek! vitelj upravljati najbole mo* človečanstvi i za to ne sme se
zemlo za svoje obdržati, štero on sam je mogoči -tak kak najbole obdelati dati i upravljati. On je
podeliti takšim iz smilenosti. Te smilenost je krivi i grešen, ar ne
gouči je.
Tak kak mislim na zgornji
granico iz stališče splošne do-;pomaga tistomi siromaki, ki do-naprejnoso, da či nebi bili vele- brote to je, iz stališča, da se zem-| bi zemlo, škodi pa splošnosti, vsa-posestve ne bi mogle obstati tiidi i la kak naj bole obdela do zad-1 komi državljani. Za te siromake
nje griide i da naj kak največ se mora drugače skrbeti ! Skrbe-nosi, da nam vsem dojde po fal ti se more njim za delo i za po-
fabrike, štere svojo sirovino dobijo iz polodelstva, — da veleposestvo ma več kapitala, lehko dela z mašinami mesto jOnc, —
šteno plačo pri tej deli. Postaviti fabrike, kde zaslužijo tii doma
ceni, — ravno tak gledam spodnjo mejo i otkrito rečem, da da tak več krave drži, — daze- menje zemlo jne sme meti niti svoj kriih tak dobro, kak či odi-mlo z mašinom bole obdela i več eden kmet nej, kak iz šteroga dejo v Ameriko.
rodi te zemla, — da z umetnim gnojom se povekša tam letovina, pa tiidi gojenim semenom, ar majo peneze i pamet za to, da
more sebi i svoji familiji krtih J To je moje mišlenje za ag-vodobiti z vsemi drugimi po*; rarno reformo na gori i na doli, trebščinami, pa štero obdelati' to sam zastopao tiidi v svojem ma živino pa škeri. To znači fiškališkem posli i zastopam tii-
zarazmijo haska za splošnost iz'pri agrarni reformi:
'di zviin svoje službe. Či je kaj
toga, či zemla več rodi. Jaz sem to vse pripoznao, ali sam na konci li pravo, da to ma tiidi mejo
1. da zemlo ob prvim tistim krivoga v tem, naj povejo g. dati, šteri majo že, ali ne zado-; Klekl i dan njim odgovor. Ali sta to je menje, kak pet plugov njflvo jamranje tak i ovak za si-i sam ga pitao eli vsaki fa-'pa majo živino, vse škere patii- romake ne vzame nobeni pame-lat i vsaki marof hercega nace-!di mogočnost, da zemljo za svoje ten prekmurec za driigo, kak v lem njegovem 400.000 pliigi je j podobijo, —	pravici je — špilanje z reči za
tak obdelano, kak tisti 500 pliigi, I 2. takšim pa šteri nemajo svo- kruglice volo. Delati bi mogli go-štere je ravno te direktor meo v jo zemlo, živino i škeri, samote spodje poslanci za splošno do-arendi od hercega i je bilo v dati zemlo, či so mogoči si na- broto v takšem smisli, — ste meli
Podlistek.
Bog ne bije z botom.
Iz madžarščine.
Te močen človek je ednok samo kašlati začno, nikaj me je ne dobro spadnolo, celo zimo je pri peči sedo, ali vrača so me ne zvali i zdaj je mrao. —
Janoša so tiidi pokopali, na sprevod so z driige vesi pripelali popa. Veliki sprevod je bio. Gabor Števan je tak gizdavo hodo sem—ta, tak da bi ne prinjem bio mrtvec.
Ljudstvi se je ne vidio to oponašanje, samo Pavel, ki je tiidi tam bio na sprevodi, fje miliivao svojega očo. ^n je znao kelko trpi te nevbren
človek. Mati se je pri škrinji jokala i z nikim driigim si je ne mislila, kak svojim mrtvecom. Ali te trdi človek, ki je vojskiivo svojov diišov, je ne do-piisto, da bi ga bolezen i nevola premagala. Pal bi tak rad k njemi šau i pravo bi me: Ijiibleni oča jočte se, jočte se.
Na pamet je vzeo Pal to tiidi, gda so iz cintora nazajšli, da so Gabor Števana oči Katico iskale, štera je tiidi tam bila. Pri vrataj cintora je samo pri sebi vidla svojega očo, skem je že dugo let ne gučala.
Ali si ti tiidi tii Katica? Je pregovore svojo hčer Gabor Števan. Katica je rdeča gratala, ar je njeni oča od tistoga mau, kak je [otišla z domače hiže, ne gučo žnjov, je prejela očino roko i jo začnola kilšiivati.
Gabor Števan je zdaj k sebi prišo, vo je ftrgno svojo roko z Katičine i paščo se je domo.
Ali zato je čutila Katica i Pal, da oča začne popiistiti svoje čemernosti i gizdavosti.
Na driigi den je Katica z dvoma detetoma gorišla v očino hižo, eden čas je stala pred vratami, ne je smela notri iti. 1 ravno je voprišo njeni oča z takšim čemernim obrazom, da so se deca za mater skrili. Katica se je nazaj ščela obrnoti.
Za mene volo lejko notriideš, je pravo Gabor Števan, jaz zdaj tak odidem. Na eden falat je odišo, ali pa se je nazajobrno i k ednomi deteti obr-nivši ga je pitao.
Kak se pišeš moj sin?
— Dale. —
j 7 lejt priliko za to v parlamenti, |te ne bi iskali zdaj vaše kruglice zaman z jamranjem.
Nej trbej zemle siromaki, šteri nema niti mogočnost, da si jo obdela, či dobi službo, kde si boljši kruh zasluži i lahko. Pitajte, šteri siromak ne bi raj stopo za konvencijo v službo pri veleposestvi, kak pa zemlo dobiti brez mogočnosti za obdelanje? Ali pa pitajte, či neide raj te siromak v Ameriko v fabriko i kak rad bi šou v fabriko tii doma, či bi tak postavila država ali pa *’pod uti-som države sami veleposestniki, kak so to nej napravili ar ste se v parlamenti 7 lejt samo za to bojiivali, da šteri prijde do krmile vlade ali pa, da jeli bo autonomije ali ne. „Kriiha trbaj narodi, pa ne nova stranka"! —to ste vi pravili g. Klekl, ali nikaj nej ste včinili za te kiiij prek 7 lejt i za volo toga neimate pravico, tak govoriti.
Rak bo zemla tvoja?
V	Afriki med divjimi črnci se zemla dobi, či eden zased-ne zemlo. Tam nega katastra, zem-liške knige, nego vsaki si zeme telko, koliko šče. Či slučajno najde že ednoga drugoga “na tisti zemli, štera se njemi dopada i je njegova želja za to zemlo jako močna, vzame en količ pa prejšnjega buje, pa je pogodba sklenjena brez notarja, fiškališa i bi-rovije. Pa niti žandarje ne iščejo ga za tou, ar jih nega tam. Kveč-jem či sin vujde med tem, pa se skrivle, dokeč zraste, te po ravno takšem načini sledkar slobodno ide za svojo herbijo.
V	Južni Ameriki države Šenki dajo zemlo, kelko što šče. Ali tam si mora vsaki sam pot napraviti do zemle, potem voskrči-ti strašen log, šteri zdaj na zemli stoji tam. Potem vodo doli spe-lati iz zemle pa za to jarke skopati. Medtem či ga kače ne bu-jejo, divjača ga ne pojej, indijan-ci ga ne pokolejo, sigurno ga spravi v grob beteg malarija, štera iz zemle vo kadi i komarje vcepijo v njega. Te či njegov sin si kaj na tisti zemli spravlja, dokeč svojo žito ali živino prižene k trgovci, šteri kupi od njega, že skoro nikaj ne dobi za to tak daleč more iti.
V	Rusiji, kde je bolševizem i kommunizem, tam je vso zemla last države i vsaki dobi zemlo od države samo v obdelavo, i tak dugu drži jo, kak dugo to državni uradniki ščejo. Či se župani
šteri kmet zameri, stira ga vo iz zemle, iz hiže pa tfldi iz občine, ar je to vse državno i državo zastopa on. Tak je v živlenji naj-vekša sloboščina, naj vekšo rob-stvo i si more zmisliti človek, ka kak mora tam vsaki ponižen biti, šmejhlati, mite davati i samo na to paziti, da ga nestirajo iz zemle, štera njemi krtih da.
V vsej driigij državaj je pa spoznana lastninska pravica, — pripozna se kaj je tvoje i kaj je moje, — pa se to tudi brani z zakonom i z edno organizacijo, kak so to orožniki, sodniki, glavarji i tak dalje. V tej državaj se zemla podobi, či ti što Šenka, či jo kupiš, či se menjaš ali pa her-baš. Či je pa že tvoja, te brez tvoje volje nišče nemre vzeti i slobodno ravnaš z njo, kak ščeš. Tvoja volja ravna, či ie tvoja zemla, koliko šteč imaš zemlo. To je zakon i za vsakoga dobro, ar je siguren za tisto kaj je njegovo, kaj je njegov last. Či bi se to kde šte razdrlo či ravno pri najbogatejšem človeki, ne bi se moglo tudi obdržati za menje bogatoga i tiidi ne za naj siromaš-nejšega i bi nastal boj ednoga proti drugomi med šterom bi mi mogli ravno tak zadivjati, kak Afrikanci ali pa prijti v takšo robstvo kak je to v bolševiški rusiji. Ar ka je dnes pravica za tebe, jutra mora biti ista pravica za mene.
To je fakat. Za to nesmi se to izpremenjati v interesi pojedinih, samo za državne to je za takše interese, šteri za vsakoga državljana dobro. Za vsakoga državljana je mir i red potrebno i za to morajo edni žrtvovati. Tako je bilo po vojski, kda je po celem sveti izbruhnila revolucija. Da to preneha so dali zemlo veleposestniško skoro Šenki ta v arendo. Tak je manjša bila škoda, kak či bi pustili ropanje i razbijanje ešče na dale. To je bilo ešče za veleposestnike bolše, kak či bi pustili nered dalje, ar so si tak barem li mogli poču-vati oni tiidi gibajoče vrednosti, živino i škeri, štero bi se uničili te, pa bi s tem ne samo njim, nego, tiidi splošno veliko škodo napravili, ar bi mogli to iz druge države znovač prištelati, za to naše peneze ta pošiljati, i či dosta peneze vd pošle se iz države to pa pokvari i na nikuj spravi vrednost peneze.
(Nadaljevamo).
Nedelja
po risala j šesta.
»Hr ovo že tri dni trpijo z menov i nemajo, ka bi jeli, či odpustim nje lačne k nji* bovim hišam, pomenkajo po poti, ar so niki med njim zda* leka prišli (Sv. Marko v VIII. tali)«.
Dogodek, šteroga nam daje gmesnji sv. evangelium, nas vči, ka naj včinimo, da sprejmemo iz božjih rok vse tisto, kaj nam je za naše telesno živlenje potrebno. Jezus je sam pravo o liistvi: >Tri dni so že pri meni«; nisterni so odaleč prišli. Vsi pa so zapustili svoj dom, so se ne bojali težavne poti, so se ne brigali za lakoto, za žejo, samo gledali so na to, da so mogli pridti i ostati pri Jezuši, da so mogli poslušati njegove mogoče reči. Istina, da je med njimi bilo jako dosta takšij, ki so prišli samo zavoljo rado vednosti, a velika množina je pa bila, ki je vidila v Jezuši obliible-noga Mesijaša, ki more ustanoviti na zemli božje Kraljevstvo. Gospod Zveličar je pa svojem čudeži tiidi pokazao, da komi je za božje kraljevstvo, njemi bodo dane tiidi telesni potrebe. Gospod je ne piisto lačne domo, ki so ga že tak dugo poslušali, liki prle je je našito i te potem so šli domo.
Z gnjesnim dogotkom nas uči, da naj iščemo prle božje kraljestvo. Mnogo pa je takši kristjanov, da vso silov iščejo le zemelske dobrote, kaj bi pa mogli iskati, na tisto pa radi pozabijo, zanimarjojo. Pozabili so, da je »vsaki dober dar i vsako popolno darilo od zgaroj, od očeta svetlobe«, kak pravi sv. Jakob apostol. Ščejo do-sečti vse brez Boga. Noč i den delajo, napenjajo vse moči, so čudovito iznadljivo v sredstva, ste-rimi sredstvi naj bi dosegli svoje čile, so brezobzirni, posebno pa tam, kje jim vera klice »Stojte«. Za to, kaj bi z menjšim trudom, z božjim blagoslovom dosegle se pehajo, za to pa, ka je najbole potrebno, zveličanje svoje diiše, pa se nikaj ne brigajo. I tako ravnanje je skoro splošno, zato se pa širi siromaštvo i nezadovoljnost, z njov pa se ruši red, i človečka družba. Istina je i velika istina, ka pravi sv. pismo: »Ci Gospod ne Žida hiše, se zapstonj trudijo, šteri jo židajo; Gospod ne varaje varaša, zapstonj čuje, što ga varuje (Ps. 126.)«
Političen glasi.
Prijatelska pogodba med Italijo, Jugoslavijo i Rumu-nijo.
Gda so države male antante na Bledi konferenco mele, je jugoslavenski zunanji minister dr. Ninčič pravo, da mala antanta nikšo akcijo nezačne, da bi prle od tistoga Italijo ne obavestila i Rumunija ludi v malom časi pri-jalelsko pogodbo zveže z Italijov.
Težave Poljske vlade.
Bartetova vlada je v proračunskom odbori v manjšini ostala. Na predlog opozicije se je proračun znižati mogo. Krščanska nacionalna stranka to žele, naj se ustava spremeni. Za parlamentnoga maršala so odebrali Rataj-a, ki je čest prevzeo.
Nesporazum med radikali.
Za volo tri dnevni svetkov je skupščina ne delala. V sredo so se seje znova začnole i zdaj do julija 10-ga vkuperstane skupščina. Vse stranke močno agitirajo med ljudstvom. V radikalnoj stranki veliki nesporazum vlada za volo Beogradski občinski volitvov.
GLASI.
Vidovden. Na vidovden se je v Dolnji-Lendavi vseh trehcer-kvaj v katoličanskoj, v izraelitan-skoj i evangeličanskoj boža služba držala. Oblast i vse uradi so zastopani bili.
Sarlach. Te nesmeren beteg se ešče dale razširjava v celom Prekmurji i za toga volo so že več mestaj cerkvi zoprli kak v Tur-nišči, v Crensovci, v Križevci i Pertoči.
Ra je zrok lagvomi vremeni. V etom leti smo ešče ne meli lepoge vremena, Vsigdar samo dež i mraz. Ljudje vsako delo tak morejo vnesti. Tomi lagvomi vremeni zrok je to, da je sunca eden tao temni grato i ta temnost je zdaj proti našoj žemli obrnjena i tak pravijo, da je to glavni zrok zdajšnjeni lagvomi vremeni.
Romunski parlament. Junija 25-ga so odprli rumunski parlament, Navzoči je bio kral Ferdinand i kralica i Mikloš herceg. Kral Ferdinand je z dugim govorom odpro novoga parlamenta prvo
sejo. Ali veliki boj bo ešče v ro-munskom parlamenti, ar je opozicija na obstrukcio pripravlena.
Velike povodni. Po velikom dežovji je Duna i Drava tak preveč narasla, da je voda dosta rodovitne zemle poplavala. Veliki je kvar na državnom imanji, na Belji, gde jo skorom 1000 plugov silja pod vodov i 17.000 plugov gošče gde je voda v divjačini vči-nila velike kvare.
Hotiza. Dne 29 toga juniuša na god sv. Petra i Pavla je bilo proščenje. Proščenje, bar slabomi vremeni je bilo jako obiskano. Ljudi je bilo mnogo. Hvala ide za okinčanje oltarja deklam šteri je bio tak lepo okinčan, da so se vsi zviinski čudili. Sv. predgo je imeo g. kaplan Herman. Pri sv. mešaj so pa spevale domače dekle.
Osebna vest. Vič. g. kaplan Štefan Varga so iz Beltinec djani s 1. juniušom za kaplana v Per-točo (Sv. Jeleni). Njiivo mesto v Beltinci pa ostane za kratko vreme prazno.
Rako je to? 28. junija, na Vidovo je na državni šoli v Dolgi vasi ni bila vodjana državna zastava. Smemo pitati zakaj je ni bila? — Igla. —
Več svetosti. Dne 28. junija na Vidovo so bile državne trobojnice skoro na vsaki hiši i uradaj. Malo se mi pa je čfldna zdelo, da so nisterne take bili, da se nespo-dobijo, ar ne zvišajo praznika. Prosimo da si kak uradi, tak privatniki priskrbijo kak prle v istini dobre zastave, da že na zunaj pokažejo svetost praznika.
Vse se deli. Hercegovo zemljo so že razdelili, grofovsko tQdi, zdaj do se delili občinski pašniki, potem na red pridejo plebanošove zemlje. Ka de se pa potem delilo? — Te že bodo novi kovetje.
Zakaj ne do šli g. Klekl v Ameriko.
G. Klekl. vpok. plebanoš i poslanec so v svojih »Novinaj» lepo popisali, zakaj nedo šli zdaj v Ameriko Naprej so prinesli več postranskih zrokov, ali toga pravoga i glavnoga zroka so ne povedali. Naj vsi prekmurci znajo te pravi zrok, zato mi zdaj dopunimo njuv članek i povemo, ka g. Klekl zato neidejo v Ameriko, pa tiidi nikdar nedo šli, ar večina prekmurcov v Ameriki bi jih ne lepo sprejela. Ar v Ameriki je slo-
boda, tam prekmurci slobodno povejo, ka njim na srci leži.
Vej so eden duhovnik z Prekmurja ne davno hodili v Ameriko, pa znamo, kak se jim je tam godilo; ne so smeli na vulico, skrivati so se mogli, ar bi jih ovak naši prekmurski ludjć pretepli. Zakaj? Zato, ar je takši glas prišeo v Ameriko, ka so te duhovnik prijatelj g. Klekla. Z toga lejko raz-mite, zakaj neidejo g. Klekl v Ameriko. Pika.
Odpreto pismo na g. Klekl Jožef vp. pleba-noša i poslanca.
Mi prekmurski katoličanski duhovniki smo za lagvo vzeli od vas, da ste v zadnjem časi v novinaj napadali ništerne duhovnike.
1.	Ceioga sveta inteligentni ljudje politiko razločijo i človeka privatne i osebne stvari. Tak delajo prekmurci tildi z vami, gda vas, kak politika vsi preklinjajo, ali kak človeka i duhovnika pa poštiijejo. Vi stez politike več prekmurski duhovnikov zbantiivali v njihovom privatnom žitki. Ž njihovimi zmišle-nimi, ali istinskimi slabosti ste svojo politiko šteli obdržati, tiste pa notrizamazati. To celo vaše delo svet i ljudstvo nedrži za lepo.
2.	Vi ste stem svojim delom na kvar bili katoličanstvi, ar ste več katoličanski duhovnikov nekrivično notrozamazali pred verniki, naj se ne viipajo v nji, naj se od nji kia-jobrnejo, na njihove opomine naj ne poslušajo. To je nepremišleni stopaj bio od vas. Ar je dosta več vernikov edinost, vupiinje i ljubezen proti svojim duševnim pastirom, kak pa vaša politična pot.
3.	Vi ste v svoji člankaj i v svoji korteški govoraj vsigdar tak pokazali notri stvar, da bi katoli-čanska vera i vaša politična stranka edna bila. Katoličanska vera je Boža i vekivečna, vaša stranka pa človeča i začasna. Pol lične stranke se nastavijo i premenijo, ali katoličanska vera nigdar nepremi-ne. Či je dnes etakša stranka dobra, za par let je že nesposobna. Zmislite si samo na vogrsko ljudstvo stranko ? Gde je zdaj tista ? Preminola je, ar je že ne za žitek.
1 dnesden katoličanska vera bogše stoji na Vogrskem, kak gda jo je ljudska stranka zagorarjala.
4.	Vi ste se dosta včili i dosta se skusili, politiziranja i no-vinov pisanja dosta metodov ste
se prevčili. Sterni oboroženi ste ednoga mladoga človeka z ednov pogodbov v varige šteli skovati, vzeti ste njemi šteli slobodno politično mišlenje i za svoje politike slugo ste ga šteli djati. Ah te mladi človek, Holsedl katehet je hitro spozno to celo delo i doj je strgo sebe robstva varige. Zato ga zdaj vi napodate, tak da bi on stem veliki greh ‘včino. Ne, on je stem nikši greh ne včino, samo se je ogno one poti, štera v pogtibel-nost pela. Kakša naivnost je to, da vi z ednim vogrskim i katoli-čanskim listom sebi ščete spraviti vogrski prekmurcov kruglice? Vi te vogrske ljude za norce držite ? Te so g Holsedl-na hitro naznanje dali, da so oni ne norci i da bi radi naprepjačali na eden krščanski vogrski list, ali na Nepujsag ne, ar je na Kleklnovoj strani.
5. Nazadnje pa najostreše obsodimo on vaš stopaj, da bi g. Hoh sedi gospoda škofa napadao. Či bi vi ne bili zagriženi politik, te bi samo tistoga napadali, ki je M. Sobočki cerkveni škandal napravo. Z kakšov pravicov šče v cerkvi zapovedati eden katehet, ali je on plebanoš ? Ali so Sobočki verniki za dijake dali napraviti cerkvene stolice ? Ali so že tak veliki gospodje tisti diacke, da pol vdre ne morejo stati v cerkvi? I g. katehet se pa čemeri i z orižniki saga vernike, či nedo vdšli z stolic. I gda verniki zadoščenje i pravico iščejo pri pušpeki, ne dobijo. I gda gosp. Holsedl obsodi to delo, vi z ednim člankom v njega vda-rite, da je on napado gospoda piiš-peka. Ka je to? I v članki pišete od g. Holsedlja, da je ne vdspisoa vse tituiuše g. piišpeka. To je ne navada, to je bizantinismus. Koma prido novine, či veliki gospodov vse tituiuše vddenejo ? Da to vi g. Holsedlji v oči mečete, to je grdo delo, to se med gospodov za denunciacijo zove, Preveč lagvo more stati vaše delo, či ste prisiljeni pod gospoda piišpeka palašt se skrivali.
V driigom mir z nami!
Fotografični odlomki.
n.
Da gospod Klekl narodni poslanec, božjo ljubezen oznanjete na prvoj strani vaših Novin in ravno te na driigoj strani pošte-
nost drugih jemlete in z neresnico hujskate prekmursko ljudstvo. Tak-ša je fotografija Novin. Z katero koli številko to dokažem.
Ta fotografija Novin nima nobene brige k temu, da bi vij v jezi ednoga blagoga duhovnika na vaših listih naprej nosili. Zapomlite si, da je ta bhgi duhovnik, od ka-terego bi si lejko pćldo vzćli, ne samo enkrat pred menoj izrazili da so v njegovi sitni opokojitev, tiidi vaše roke bile. Da gospod
poslanec vij ste se v 36 letu kot za vsako duhovniško delo nezmožni v pokojeni invalid naselili v Čren-šovce. In če bi tisti zlatosrčni duhovnik, kateremu nij ne ste bili ne srajca ne ovratnik, ampak pri njegovoj mizi ste se parkrat najeli — zdaj čital nesramnosti Novin, bi se obrnoli v grobu, in bi tudi zdaj prosili Gospoda — kakor v času žalosti nad vpokojitvo, — naj vam odprosti, ker nevete kaj delate.
Kar sem jaz o vašem političnem delovanju pisal, je vsaka beseda čista resnica. Ker kaj lehko čakamo mi prekmurci od take stranke, katera se je v dosego svojih ciljev v Ljubljani ~~ ker hudičev ni bilo — s kommunisti združila. Te stranke ste vij g. Klekl, prekmurski poslenec. Vaša simpatija do kom-muništov gotovo ima svoj ižvor začasa Madjarskega kommiina zaradi Obalovega samaritanskoga dela, od katerega ste sprejeli denar — ne za delo.
Po vašem mnenju je treba hudobnost k tistemu, kaj sem o vašem političnom delovanju pisal. Resnica vašega delovanje g. Klekl se ne more z nobeno močjo in z nobeno tiškarniško farbo v hudobnost stisnoti. Vse znam dokazati, tudi to da ste napadli mariborske professore.
In zdaj prekmurski siromaki se poslušajte. Gosp. Klekl v Novi-nah naglašajo, da za vas delajo. Kako so peljali prekmurske veleposestnika pred ministre, in kaj so dobili zato vam je znano. Vi siromaki to ni bilo v vašem intaresu, ampak v interesu prekmurskih bo-gatašov.
Ne daleč od stanovanja gosp. goslanca živijo en stari gospod: Anton Grašanovits, že za časa madžarske vlade vpokojeni notar. Ta 75 let stari gospod gledajo pred najstrašnejše dneve, ker črez 7 let niso ne vinar penzije dobili.

Tiskara V. TAKŠIČ, ČAKOVEC.
Vij gosp. Klekl kot kaplan, in kot vpokojeni plebanoš ste se pri njegovi mizi in v družbi velikokrat dobro zabavali, imate torej srce, da s sključenimi rokami gledate strašne dneve te družine. Če prej ni ste hoteli, zakaj ni ste takrat izprosili hitro rešitev njegove prošnje, kdaj ste na vladi bili? Zakaj ni ste stvorih to vij »branitelj siromakov«.? Ne mislite vij na to v kakšem strašnem stanju so ta gospod in njegova familija, če vam poleg duhovniške penzije in 300 dinarjev visoke dnevne poslanske plače tudi slabo gre.
Kar ste pa v zvezi prodajanje veleposestva o meni pisali, in z ne-resičnimi podatki ljudstvo proti meni hujskali, in še zdaj hujskate bode se tudi likvidiralo — ampak ne z tiškarniško tarbo boste imeli zadosta časa in prilike nad lem premišljevati, da poslanski immu-nitet ni obramba zato, dabi vij gosp. Klek!, narodni poslanec, poštenost drujgih svobodno tlačili.
In ker ste si v začetku vašega političnega delovanja dali napraviti dobro fotografijo, priporočam fotografa tiidi k koncu.
Bačič Hrpad.
GOSPODARSTVO. Tržne cene,
Dolnja-Lendava, 4. jula.
100	kg. pšenice . . .		. 340	Din
n		žita		. 220	
»		ovsa ....	. 180	
jj		kukorce . . .	. 160	99
n	M	hajdine . . .	. 250	99
n		Prosa ....	. 210	99
PENEZI. Zagreb 4. jula.		
1 Dolar		56-68 Dim	
1 Schiling . . . .	8	99
1 Češka K		1.67	99
20 zlati K		210-—	99
1 francoski fr. . .	1.62	99
1000 madžarski K .	0-79	99
1 Šveicki fr. .	.	.	10-98	99
1 italijanska lira .	2o2	99
100 dinarov v Zurichi	9.13	Fr;
Živina. MESO.		
1 kg. govedine . . . .	. 13	Dim
„ „ teletine . . . .	. 18	99
„ „ svinskega . • •	. 18	W
„	„ špeja		. 24	99
„	„ masti		. 30	99
Edno jajce 75 par.