7 Konec leta 2017 bo minilo 50 let od smrti slovenske botaničarke, naravo- varstvenice, muzealke, profesorice in narodne delavke Angele Piskernik. Bila je prva Slovenka z doktorskim nazivom iz naravoslovja. Kot znanstve- nica je raziskovala teme s področja rastlinske fiziologije, pisala pa je tudi poljudne naravoslovne članke in črtice ter ocene in literarne članke, objavlja- la dokumente ljudske kulture, pisala o socialnih, ženskih in narodnostnih vprašanjih, napisala več srednješol- skih učbenikov in slovarčka za nem- ščino ter izdala prvi slovenski Ključ za določanje cvetnic in praprotnic (1941, 1951). V slovenski naravoslovni in kulturni jav- nosti je bila znana po vsestranskem udej- stvovanju, vendar je bila nekaj desetletij po smrti po krivici prezrta. O njej je naj- bolj obširno pisal zgodovinar Janez Ster- gar. Leta 2005 je bil tudi pobudnik simpo- zija, ki je bil posvečen njenemu življenju in delu. Rodila se je 27. avgusta 1886 v Lobniku pri Železni Kapli na Koroškem. Umrla je v Ljubljani 23. decembra 1967. Od leta 1894 do leta 1900 je v Železni Ka- pli obiskovala trirazredno ljudsko šolo. Od leta 1902 je obiskovala pripravljalni tečaj in redni pouk na zasebnem učitelji- šču uršulink v Celovcu, kjer je leta 1907 maturirala. V naslednjih letih se je priva- tno pripravljala na maturo na gimnaziji v Gradcu, kjer je leta 1910 maturirala. Pot mlade Korošice do univerze na Dunaju ni bila lahka, saj je bila ženska in Slovenka. Od leta 1910 do leta 1914 je na dunaj- skem vseučilišču študirala naravoslovne vede »s posebnim ozirom na botaniko«. Leta 1914 je kot prva Slovenka doktori- rala s področja naravoslovja z disertacijo Die Plasmaverbindungen bei Moosen. V le- tih 1919 in 1920 je aktivno sodelovala pri agitaciji za koroški plebiscit. Pomembno je bilo njeno delovanje v katoliškem žen- skem gibanju v prvi polovici dvajsetih let prejšnjega stoletja, aktivna pa je bila tudi v najrazličnejših narodnoobrambnih or- ganizacijah in v Klubu koroških Sloven- cev. Leta 1916 je dobila službo kot začasna praktikantka v Kranjskem deželnem mu- zeju Rudolfinum v Ljubljani. Skrbela je za prirodopisni oddelek z vsemi naravoslov- nimi zbirkami in delala tudi v knjižnici in arhivu. Leta 1917 je postala asistentka in leta 1918 vodja prirodopisnega oddel- ka. Leta 1920 se je muzej preimenoval v Narodni muzej. Ko je bil konec tega leta zoolog Fran Kos sprejet na mesto kustosa in je postal novi vodja prirodopisnega od- delka, so se za Angelo tako po strokovni kot po človeški plati začeli težki časi. Pri- šlo je tudi do nesoglasij z ravnateljem in celo do disciplinskih ukrepov. Ohranjene so zapisane podcenjevalne izjave njenih moških kolegov. Veliko je bilo nizkih, pod- lih in celo otročjih udarcev. V letu 1924 so se razmere v muzeju zanjo izboljšale. Zatišje pa je bilo le začasno. V letu 1926 je vlada v Beogradu sprejela varčevalne ukrepe in žrtev teh ukrepov je bila prav Angela Piskernik, ki je izgubila službo. Od leta 1926 do leta 1943 je tako poučevala prirodopis, matematiko, fiziko, higieno in nemščino na različnih gimnazijah. Med drugo svetovno vojno je sodelovala z Osvobodilno fronto in bila zaradi tega leta 1943 aretirana. V začetku leta 1944 Angela Piskernik (1886–1967) – prva slovenska doktorica naravoslovja Besedilo: Nada Praprotnik Angela Piskernik. (foto: Stane Peterlin) 8 so jo odpeljali v koncentracijsko tabori- šče Ravensbrück. Lačne taboriščnice so se zelo rade pogovarjale o hrani in si pri- povedovale najrazličnejše recepte. Angela Piskernik jih je skrbno zapisovala. Drob- no knjižico receptov in spominov na tabo- riščno življenje ji je uspelo pretihotapiti domov. Ta kuharska knjiga je edinstvena na svetu! Iz taborišča se je vrnila šele sre- di julija leta 1945, shujšana, oslabela in težka samo 38 kg! V letu 1945 je postala ravnateljica (leta 1944 osamosvojenega) Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Istočasno je bila tudi referentka za varstvo narave. Leta 1950 se je upokojila in bila do leta 1953 hono- rarna ravnateljica Prirodoslovnega muze- ja. Njena velika zasluga je, da so po drugi svetovni vojni poskrbeli, da naš edini alp- ski botanični vrt Juliana v Trenti ni propa- del in da so ga leta 1951 zavarovali. Pomembno je bilo tudi delovanje Angele Piskernik na področju varstva narave in prav po tem delu jo večina javnosti naj- bolj pozna. Na Slovenskem se je prva po- klicno ukvarjala s tem področjem. Bila je referentka za varstvo narave pri Zavodu za zaščito in znanstveno proučevanje kul- turnih spomenikov in prirodnih znameni- tosti Slovenije. Njeno glavno botanično delo sta obe izdaji Ključa za določanje cvetnic in praprotnic. S tem delom se je trajno zapisala v zgodo- vino slovenske botanične znanosti in kul- ture. Vodila jo je »topla želja, da bi olajša- la in priljubila dijakom študij botanike«. Prva izdaja je izšla leta 1941 in je bila prvo tako delo v slovenskem jeziku, ki je zainteresiranim omogočilo spoznavanje našega rastlinskega bogastva v domači besedi. V letu 1951 je izšla druga, prede- lana in pomnožena izdaja. Obe izdaji sta dragocen vir »za preučevanje zgodovine slovenske botanične vednosti, morfolo- škega izrazja in rastlinskega imenstva«, kot je zapisal Tone Wraber. Njen ključ je bil uporabnikom prijazen in starejši bota- niki so ga ljubkovalno imenovali kar »pi- skernica«. Ukvarjala se je tudi z življenjepisi ne- katerih naravoslovcev, zlasti botanikov (Alfonz Paulin, Viktor Petkovšek, Franc in Valentin Plemel, Simon Robič in Janez Šafer). Njena zasluga je bila, da so pravno zava- rovali naslednja območja: Rakov Škocjan, Martuljek, Blejski otok, Robanov kot, Krakovski gozd, dolino Mlinarica-Razor, Mariborski otok, Malo Pišnico, Koslerje- vo goščo na Ljubljanskem barju, Juliano in Triglavski narodni park. Sodelovala je pripravi odloka o zavarovanju rastlinskih V letu 1941 je izšel Ključ za določanje cvetnic in praprotnic, prvo tako delo v slovenskem jeziku. (foto: Ciril Mlinar Cic) V letu 1951 je izšla druga predelana in pomnože- na izdaja Ključa za določanje cvetnic in praprotnic. (foto: Ciril Mlinar Cic) Herbarijska pola s srebrno krvomočnico ( Geranium argenteum); Prirodoslovni muzej Slovenije (LJM). (foto: Ciril Mlinar Cic) 9 vrst in živalskih vrst. Leta 1954 je bila glavna pobudnica za ustanovitev Gorske straže. Njen osnov- ni namen je bil, »da vzgaja državljane v pravilnem odnosu do narave in prepre- či pustošenje«. Gorska straža je v bistvu posebna oblika vzgojnega dela na podro- čju varstva narave; gorski stražarji tako predvsem s pozitivnim zgledom vplivajo na obiskovalce gora. Leta 1962 je ustanovila revijo Varstvo narave. Aktivno je sodelovala pri pripra- vi zakona o varstvu narave, ki pa je stopil v veljavo šele po njeni smrti (1970). Na žalost neuspešno pa si je prizadevala za tako imenovani Jugoslovansko-avstrijski visokogorski park, ki bi obsegal območja v Karavankah in v Kamniško-Savinjskih Alpah na obeh straneh državne meje. Bila je članica Mednarodne komisije za varstvo Alp (CIPRA), v letu 1967 je posta- la tudi njena častna članica. Evropska naravovarstvena ustanova Stiftung F. V. S. ji je za njena prizadevanja leta 1967 podelila Van Tienhovenovo na- grado za pospeševanje varovanja narave. Ob petdesetletnici Prirodoslovnega dru- štva Slovenije so bila leta 1984 uvedena priznanja Angele Piskernik, namenjena posameznikom za njihova naravovarstve- na prizadevanja. Do leta 1998 so podelili osem priznanj. V PDS so želeli, da bi bila to priznanja na državni ravni, vendar do realizacije ni prišlo. Komisija za varstvo gorske narave pri Pla- ninski zvezi Slovenije od leta 2009 pode- ljuje bronasta, srebrna in zlata priznanja dr. Angele Piskernik in kot najvišje pri- znanje diplomo dr. Angele Piskernik. Leta 2012 je Amir Muratović (TV Sloveni- ja) o njej posnel film Kuharska knjiga dr. Angele Piskernik. Naslov filma nas spo- minja na njeno življenje v taborišču in na drobno knjižico receptov, ki ji jo je uspelo pretihotapiti domov. Na Obirskem pri Železni Kapli na avstrij- skem Koroškem so leta 2006 odprli dvoje- zično lovsko učno pot. Nastala je v okviru projekta čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo. Na prvi tabli z naslo- vom Varstvo narave kot naloga človeštva je predstavljena tudi dr. Angela Piskernik – vizionarka iz Lobnika. Spomladi leta 2015 je v Železni Kapli, v bližini svojega rojstnega kraja, dobila spominsko ploščo na zidu farne dvorane. Na ozadju nežno zelenih listov praproti je portret zasanjane mlade Angele Pisker- nik, ki je iz teh grap odšla v svet znanosti in kulture. Značka Gorske straže. (foto: Ciril Mlinar Cic) Spominska plošča Angeli Piskernik v Železni Kapli. Karikatura Maksima Gasparija, ki je bila objavljena v Ilustriranem Slovencu 10. oktobra 1926 ob šesti obletnici koroškega plebiscita. DR. ANGELA PISKERNIK Pobudnica varstva narave Glasnica spoštovanja ženskih pravic Zagovornica pravič ne družbe Jetnica v taborišču Ravensbrück Pionierin im Naturschutz Vordenkerin für die Anliegen von Frauen Kämpferin für eine gerechte Gesellschaft Überlebende des KZ Ravensbrück 27.8.1886 Lobnig/Lobnik BOTANIŒARKA 23.12.1967 Ljubljana BOTANIKERIN – Slovensko prosvetno društvo Slowenischer Kulturverein Železna Kapla Bad Eisenkappel Klub koroških Slovencev v LjubljaniKLUB 99