i j. uja vsak dan racen sobot, nedelj ia prasnlkov. •
iMued daily except Saturdays, Sundays and Holidays
PROSVETA
• t
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE '
LETO—TEAR XXXVII
Uredniiki ln upravniiki prostori:
>607 South Lawndtta Ave.
, \
Otñee ot Publication: 1657 South Lawndale Am * Telephone, Rockwell 4904
Cena lista je $0 00
ÄcJisS S SLSV5S CHICAGO 23. ILL.. PETEK. M. JANUARJA (JANUARY SI). INS Subscription W 00 Yearly ŠTEV.—NUMBER It
———————_____ ——-- ■ __ ________
Acceptance for mailing at special rate of poeUgs provided tor In section 1103, Act of Oct. », if IT, authorised on June 4, 191«!
Vzhodna Prusija odrezana od Nemčije; prodiranje ruskih čet na vsej fronti
Sovjetske kolone se približale glavnemu mestu Spodnje Slezije in prodrle 34 milj daleč v Nemčijo. Nacijska časniška agentura DNB priznala kritično situacijo v Vzhodni Prutiji. Nemške čete požiga jo vasi v begu pred Rusi.— Oddelki druge britske armade prodrli deset milj daleč v Nemčijo in dospeli do Siegfriedo-ve trdnjavske linije. Ameriški letalci razbili čez 7000 nemških motornih vozil.—Prvi bombni napad na Corregidor, trdnjavski otok ob Manilskem zalivu
LONDON. 25. Jan.—Ruske cele se po bliskovitem prodiranju dospele do točke, ki je še samo 124 milj do Berlina, naznanja uradni ruski komunike.
Mesto Gleiwlts. industrijsko središče v 6 lesi j L «o sasedle ruske čete po kratki bitki, nato pa naglo prodrle do mesta Chrsa-now v premogorovni kotlini, ki so ga tudi sasedle.
Na severu eo ruske čete prodrle do Baltiškega morja in s tem odrezale Vzhodno Prusljo od Nemčije. Nemci so priznali, da so Rusi udri! čes reko Odro in ustanovili mostišča na več krajih.
London. 25. jan.—Ruske oklop-ne in pehotne kolone so se približale Brealtfvi, glavnemu mestu Spodnje ŠWzije irK^ctastrljske-mu sredjsču, in prodrle 34 milj iemčijo na severozapad-Breslave. Poročila tr-Rusi prekoračili reko >tisnili v past nemške ti Prusiji.
>rej naznanil okupa-
daleč v ni stra dijo, da Oder in sile v V: Stalin cm Op
Gornje vzhodni
Pariz. 25. jan.—Oddelki druge britske armade so prodrli deset milj daleč v Nemčijo in se približali Siegfriedovi trdnjavski liniji pri Heinsbergu. Prvi so dospeli na ozemlje, ki leži petnajst milj od Munchen-Gladbacha in 29 milj od Dusseldorfa, industrijskega centra v Porenju.
Zdaj je bilo Fazkrito, da nemške čete zapuščajo kraje na za-padni fronti in odhajajo na vzhodno fronto. Vsi vlaki, ki vozijo proti vzhodu, so natrpani z vojaki. Ameriški in britski letalci bombardirajo vojaške vlake iz zraka.
Enote devete ameriške letalske sile so v zadnjih treh dneh razbile čez 7000 nemških motornih vozil in 78 tankov.
Tretja ameriška armada drobi odpor nemške sile v severovzhodnem delu Luksemburške. Okupirala je enajst krajev v bližini Clervauxa, važnega železniškega in cestnega križišča.
Lttson. Filipini. 25. jen.—Ameriški bombniki so izvršili prvi
glavnega .mest* SttAftd jut Corregidor, trdnjavski
e, in ozemlja na reke Ode» na 50 milj dolgi črti, kakor tudi čez dvesto naselbin. Med temi je Margareth, štiri milje južno-vzhodno od Breslave.
Sovjetske sile so obkrožile Poznan, poljsko mesto ob cesti, ki vodi direktno v Berlin. Poznan leži 137 milj vzhodno od nemške prestolnice.
Nacijska časniška agentura DNB je priznala kritično situacijo v Vzhodni Prusiji, kjer je v akciji druga ruska armada, katere poveljnik je maršal Rokos-sovski. Oklopne kolone te armade so prodrle v bližino Elbin-ga, pristaniščnega mesta ob Baltiškem morju, in zasedle čez tristo naselbin. Med temi so Mis-walde, Rosenberg in Riesen-burg.
V Vzhodni Prusiji je v akciji tudi tretja ruska armada, katere. poveljnik je maršal Cerrrta-hovski. Ta je v prodiranjlrproti Koenigsbergu, glavnemu mestu Vzhodne Prusije, okupirala 250 naselbin v zadnjih 24 urah.
Besednik nemškega poveljstva je dejal, da ruske sile naskaku-jejo Poznan z vzhodne in južne strani. Radiopostaja v Poznanu je utihnila po naznanilu, "da Uusi prihajajo."
Poveljnik ruske armade na fronti je maršal Gregorij Zukov. Moskva je naznanila, da je ta armada okupirala čez 800 vasi in naselbin. Enote te armade so v bitki v enem sektorju ubile in ujele čez deset tisoč sovražnikov in razbile čez 75 nemških tankov.
Stalin je v povelju dneva raz kril, da je šla šesta ruska arma da v ofenzivo na Južnem koncu vzhodne fronte. Poveljnik te je maršal Malinovski. Enote te ar made so prekoračile ogrsko mejo v več krajih 25 mijj dolge fronte in prodrle 20 milj daleč v Če-hoslovefcijo.
Nemške čete požigajo vasi | Vzhodni Prusiji in Sleztjl v begu pred Rusi, se glase poročila.
Moskva poroča, da eo ruske čete okupirale posestva genera Is Oscarja von Hindenburga. si »a umrlega feldmariala Paula von Hindenburga. ki Je bil pred ednlk nemške republike, pre den je Hitler prišel na krmilo !'s posestva so v Neudecku Vzhodna Prusija.
otok, ki ščiti vhod v Manilski zaliv. Oddelki šeste ameriške armade so prekoračili reko Bam-ban v prodiranju proti Manili, glavnemu mestu Filipinskih oto-cov.
General Douglas MacArthur poroča, da so ameriške čete dospele v bližino letališča Clarka, največjega na Filipinih. To je oddaljeno 40 milj od Manile.
Senatorji zagotovili Roosevelta
Izrekli so se za ustanovitev svetovne organizacije
Washington^ D. C« 25. jan.— Šestnajst senatorjev, ki so bili izvoljeni v novembru preteklega leta, je zagotovilo predsednika Roosevelta, da g£ bodo podpirali v naporih, katerih cilj je ustanovitev svetovne organizacije za vzdrževanje in zaščito miru po zaključenju sedanje vojne. Načrt za ustanovitev take organizacije je bil sestavljen na konferenci reprezentantov štirih velesil v Dumbarton Oaksu.
Med novimi senatorji, ki so dali zagotovilo Rooseveltu, je deset demokratov in šest republikancev. Predsedniku so poslali pismo, ki se glasi:
"Mi smo za ustanovitev svetovne organizacij^ na podlagi osvojenega načrta na konferenci v Dumbarton £)aksu. Naše stališče je, da mora Amerika ko-operirati z Združenimi narodi v prizadevanjih za vzdrževanje in zaščito miru v povojni dobi. Pogodbe, katere sklenejo zavezniki, naj uključujejo določbe glede
fppolne razorožitve Nemčije in aponske, da ne bosta nikdar
več ografeUjvftovnega miru."
De Gaulle naslovil apel ljudstvu
Pomoč pride, ko bodo ovire premagane
Pariš. 25. januarja.—General Charles de Gaulle, predsednik začasne vlade, je apeliral na francosko ljudstvo za potrpežljivost. Zadrgnejo naj si pasove in prenašfljo mraz, ker glavna naloga je obnova Francije.
De Gaulle je navedel razloge, zakaj zavezniki ne morejo dostavljati živil in drugih potrebščin francoskemu ljudstvu v ve likem obsegu. Njegova pojasnila so bila logična in prepričevalna. postavljanje živil je zavrla poostritev vojnih operacij na za-padni fronti.
General je povedal ljudstvu da je Amerika morala revidirati svoj program glede pomoči Franciji, ker so vojne operacije potisnile nove probleme na površje. Glavna naloga je zdaj zalaganje zavezniških sil s potrebnim vojnim materialom.
De Gaulle je pokaral one. ki so ustvarjali vtis. da bodo ne-prilike in sitnpsti odpravljene po izgonu nemških čet iz Francije. Poleg teh je okrcal one, ki so napovedovali, ko so Nemci bežali iz dežele, da Je nacijska oborožena sila ie zdrobljena in da je polom blizu.
Naciji formirali "grlko vlado" v Berlinu
Bern. Švica, 2» jan.-Radio Berlin je naznanil formiranje "grške vlade" v Berlinu Za predsednika Je bil izbran T Tsi-ornikos, gršk* kvizllng Naznanilo dostavlja, "da bo U vlade ščitila Interese grških delavcev v Nemčiji." .
Pomanjkanje kuriva v Milanu
Bolezni se širijo med prebivalci
Chiaseo. ftvlca. 25. jan.—Milan v severni Italiji je skoro brez premoga in drugega kuriva v tej zimi, pravijo sem dospela poročila. Palača kardinala Schuster-ja nima kuriva. Edina gorka stanovanja so ona, v katerih se nahajajo nemški vojaški častniki.
Mnogo poslopij in hiš v Milanu je razdejanih. Druga nimajo Šip v oknih, katere so razbile bombe v zavezniških napadih na mesto iz zraka. Pomanjkanje živil in drugih potrebščin Je akutno.	>
Poročila govore o širjenju, bolezni med podhranjenimi prebl« valci, katerim Je že več podleg-t lo. Pljučnica in druge bole&ni so pokopale že veliko število ljudi.
Papen »pet tipi je za mir
London, 25. Jan.—Radio An-kara poroča, da je Franz von Papen, bivši nemški poslanik v Turčiji, dospel v Madrid, Spani-ja, da naveže stike z zavezniki v svrho sklenitve miru. Drugi krogi niso potrdili poročila.
nemci be2e iz vzhodne pru-
sue, Slezije
V te ceste |natrpane z begunci
RUSI UJELI 200,000 CIVILISTOV >
London, 25. jan.—Množice nemških beguncev se vale po cestah, ki vodijo iz Spodnje in Gornje Slezije ter Vzhodne Prusije v Nemčijo. Berlin je priznal, da nemške sile ne morejo ustaviti prodlrahja ruskih arrftad proti zapadu.
Hitler je poslal Heinricha Himmlerja, načelnika Gestapa, nacijske tajne policije, in druge voditelje "železne volje" na vzhodno fronto z navodili, naj uveljavijo drastične ukrepe, da se ustavi poplava beguncev. Ti, se pomičejo po cestah, po katerih so korakale nacijske legije, pijane zmag, proti vzhodu pred petimi leti.
Vsi Nemci niso mogli pobegniti iz poljekih pokrajin pred sovjetskimi armadami. Pariška radiopostaja je citirala poročilo iz Moskve, da to Rusi ujeli čez 200,000 nemških civilistov v Lo-dzu.
Helmut Sundermann, pomožni šef nacijskega tiska, je komentiral beg Nemcev in položaj na fronti. "Ml gledamo na sedanji položaj c realistično resnostjo in zaskrbljenostjo," je dejal. "Prišla je odločilna ura in zavedamo se, da je pred nami nevarnost boljševiškega pekla pa izhod iz težke preizkušnje v veliko bodočAoe*^ •
General Kurt Dittmar, vojaški koipentator, je dejal, "da prodiranja sovjetskih sil proti zapadu ne smemo podcenjevati. To je resna stvar, ki povzroča glavobol nemškemu poveljstvu. Položaj na fronti se tehta na ostrini noža."
Prej je Berlin naznanil, da je Hitler poslal najsposobnejše poveljnike na vzhodno fronto, da ustavijo ali vsaj zavrefo prodiranje ruskih armad.
Švedski list Tidningen je objavil poročilo, da Je nemška vlada odredila prenoe vseh važnih dokumentov iz ministrskih uradov v Berlinu v Berchtesgaden, Hitlerjevo trdnjavo v bavarskih gorah.
Kralj Peter se premislil
Seja članov ubežne jugoslovanske vlade
London. 25. jan.—Jugoslovanski kralj Peter je iz bojazni pred možnostjo, da bodo člani ubežne vlade premlerja Ivana SubaŠiča, katerega je "odstavil", odpotovali v Belgrad ln formirali novo vlado z maršalom Titom, poveljnikom osvobodilne armade in predsednikom Odbora za narodno osvoboditev, spremenil svoje stališče ob enajsti uri.
Znano je namreč, da Ima Su-bašič oporo pri britski vladi. Ta mu je že svetovala, naj ignorira Petrovo ak&ijo. Šubašič se je odločil za uveljavljenje a Titom sklenjenega dogovora, ki določa med drugim ustanovitev regent-stva v Jugoslaviji.
Peter je dvakrat pozval SubaŠiča na razgovor v času, ko se je vršila seja članov kabineta, Prve konference med njima se je udeležil tudi Jurij Sutej, finančni minister, pristaš maršala Tita.
Eno dejstvo je značilno v razpletu konflikta med Petrom in ubežno vlado. Kralj nl izdal uradnega dekreta glede odstavitve Subašiča in članov njego-.ve vlade. To pomeni, da je Šubašič še vedno premier, čeprav je Peter dejal, "da mu ne zaupa."
Pričakuje se, da bosta Peter in Šubašič imela nadaljnje razgovore glede rešitve krize.

Od»ek odobril načrt glede obveznega dela
Washington, D. C„ 25. Jan.— Kongresni odsek za vojaške zadeve |e odobril načrt glede obveznega dela. Avtor tega je kongresnik May, demokrat iz Kentuckyja. Za odobritev načrta je glasovalo 20 članov od-seks, pet pa proti.
Ekeekucija ameriških in angleških agentov
London. 25. Jen.—Netrtčije Je naznanila eksekucijo 18 emert Ških in «ngleškfh agentov, ki so bili ujeti v ozadju nemških linij V SlovakiJJ. Ti so nosili civilne obleke in bili udeleženi v špio-naži in sabotaži.
Jone§ »pet okrcal Wallace j a
Washington, D. C„ 25. Jan.— Jesse H. Jones, katerega Je Roosevelt odstavil kot trgovio-skege tajnika, Je pri zaslišanju pred senatnim odsekom ponovil deklaracijo, da Henry A. Walt lace nima sposobnosti za izvršei vanje funkcij kot njegov naslednik. Jones se je izrekel za ločitev posojilnih agentur od trgovinskega departmenta. Danes bo pred odsekom nastopil Wallace. > Načrt, da se te agenture ločijo od depsitmenta, Je bil že predložen.
Anglija izkazuje poraet roj»tev
London, 25 Jan.—V tretjem četrtletju, ki ee Je zaključilo 30. septembre lani, se je število roj stev v Angliji In Walesu pove čelo. Uradno izročilo pravi, da Je znašalo 183,«5S, kar Je 17,6 na vsakih tisoč prebivalcev, najvišje število V ihtem četrtletju Je umrlo 107,319 ljudi. -
Titove zastave na jug o-»lovanekih parnikih
New York. 26. Jan —Jugoslovanski pernik Princ Andrej, ki je dospel v lo I uko, Je razvil ju goslovsneko zastavo z rdečo zvesdo maršala Tita, poveljnika osvobodilne armad«-. Jugoslovanski perniki v lukeh drugih držav so tudi razobesili Titove zastave.
Levičarji vladajo v južni Franciji
Odporne enote v separatni organizaciji
ToufoMe« Francija, 25. Jan,— Levičarji so zavzeli politične pozicije v tem delu jušne Francije, glavne trdnjave gerllsklh aH, ki so vodile odločno borbo proti nemški okupacijski a r ma d I, Ustanovili so tudi več centrov za širjenje propagande in poveličevanje uspehov ruskih armad. Levičarji izdajajo letake z odlomki govorov premierjs Churchilla in predsednika Roosevelta s priznanji, da so ruske armade rešile zaveznike pred porazom.
Da se zmanjša učinek propagande in uverl levičarje, da se tudi Američani In Angleži bore proti Nemcem, Je brltsko-ame-rlški svet za civilne zadeve ustanovil posebni biro za širjenje svoje propagande, Problem, ki čeka rešitve, je stališče voditeljev francoskih levičarskih grup Oni hočejo obdržati iste čine v regularni armadi In francoskem vojaškem ustroju kot jih imsjo sedaj.
Odporne enote še vzdržujejo separatno vojaško orgsnizacijo. Francoska začasne vlads, katere predsednik je general Chsries de Gsulte, je ponovno apelirala rta te enote, naj se pridružijo redni armadi.
List Espoir, glasilo socislistov, je objavil uvodnik, v katerem naglaša potrebo mobilizacije
V„h ^¿»Mlfl» zbornico, n«j rwv.lj.vt u
IV kon volil.,.«. <l«vk». Poitv je
ba končati proslave osvoboditve Francije, ker nacijska vojna ma-šina je še močna, kar dokazuje sedanja nemška protiofenziva na zapedni fronti.
Južna Francija Je razrvsns in vse kaže, da se bo položaj po slabšal. Pomanjkanje živil, obleke In kuriva Je akutno Premoga ni ze gretje stanovanj, ker se uporablja za produkcijo električne sile.
Domače vesti
Nov grob v Chlcagu
Chicago.—Ana Vidmar, članica društva 1 SNPJ, o kateri smo včeraj poročen, da se je morala nenadoma podati v bolnišnico na težko operacijo, je bolezni podlegla. Umrla je v sredo, dan po operaciji. Stara je bila par mesecev manj kot 50 let in doma iz Hotederšice na Notranjskem. Bila je aktivna društve-niča. Poleg moža zapušča poročeno hčer in sina v vojni na Pacifiku. Njeno truplo leži v kapeli pri pogrebniku na 25. st. in Christiana ave. Pogreb bo v soboto ob dveh popoldne.
Ranjen na bojišču
Gowanda, N. Y.—Joseph JCor-bar je bil obveščen, da je bil 9. jan, ranjen v obe roki in ramo njegov sin Sgt, Stanley Korbar. Služil je pri prvi armadi v Belgiji kot inženir. K vojakom je šel marca 1943 in preko morja lanskega aprila.. Njegov brat Henry je nekje v Angliji,
Vesti la Johnstowna
Johnstown, Pa.—Po pardnevni bolezni je 18. Jan. umrl Anton Kushar, star 56 let ln doma od Borovnice. V Ameriki je bil čez 40 let in skoraj ves čas v Franklinu pri Johnstownu. Zapušča tono, več odraslih otrok in brata, nil je član društva 36 SNPJ in UMW of A.—Cvetličar-ka Mary Thomas je bila obveščena, da Je padel na bojišču njen sin Sgt. John Thomas, star 28 let. V bitkah v Italiji je bil Šest mesecev in dvakrat ranjen; po ozdravitvi je bil poslan v Francijo, kjer ga je doletela smrt. Poleg matere zapušča tri poročene teatre in brat«, ki je tudi nekje na fronti,—Caroline Miklauclch je prejela vest, da ja bU ranjen Tla bojišču njen mpi Charley.—Sporočano ie tudi, da je bil neverno ranjen Sgt. Pete Zakula, ki je bil odlikovan za hrabrost. Ta mladenič, rbdom Srb, Je bil na široko poznan zla stl med mladino, ker je bil izvrsten atlet v Žogometu.
Is Imperiale
Imperial, Pa.—Družina Frank Kerln je bila obveščena od vojnega departmenta,-da Je njen sin Frank pogrešan na zapadnem bojišču v Evropi od 17. dec — Enako je bil obveščen John Sheffler, da Je hi! ranjen' nje-gov sin Joseph, ki se nahaja v bolnišnici. Oba sta člana društva 106 SNPJ.
Is Clevelanda
Cleveland.—Družina Louis E. M er ha r je bila obveščena, da je bil njen sin Cpl. Louis E. Mer-har, star 27 let, ranjen v Bel. giji 29 dec. V juniju bo tri leta, odkar je v armadi.—V bolnišnici Glenville se nahaja Josephine Podboy, žena Majks Pod boy a Iz Collinwoode, ki je srečno prestala operacijo. — V bolnišnico Huron Hoed se Je morala naglo podati Agnes Dra-gollč iz Collinwoods, iz bolnišnice pa se Je vrnila Mary Modle, ki je dobila hude opekline v znani plinski razstrelbl 20. okt.
Governer za odpravo volilnega davka
Atlanta, Ga., 25, Jan.—Governer Kills Arnall je pozval držav-
naletel ns opozicijo pri nekste rih poslancih. Arnall je zepr«K til, ds bo prepovedal plačevanje volilnega davka, če ne bo zbornica razveljavila zakona. James '; Dykes, vodja opozicije, Je dejal, da governer nima pravice, katero si prisvaja. Osem držav na Jugu ima zakone, ki določajo plačevanje volilnega davka.
Pomoč belgijskim
civili»tom
I/jndon, 25. Jan,—Zunanji minister Anthony Eden je izjavil V parlamentu, da se potrebščine ter-Bradford Corp po izbruhu prebivalcem v Belgiji doetsvlje-tretje stavke v devetih mesecih jo. Več pernikov je pripeljelo Čez 50 stavkerjev je bilo Veti-1 živila in druge potrebščine v bel-ranih in obsojenih v zepor. gljslp lukc.
Brinke čete zasedle plinarne
London, 2ft. Jen^-Vojaške čete eo zasedle plinarne Manche*
jugoslovani . podprli albansko vlado
V»e»lovan$ki odbor ustanovljen v Belgradu
APEL SLOVENSKIH VOJAKOV
Washington. D. C.. 25. jan.-r Belgrajski list Borba je po poročilu, ki ga je prejel jurad sa vojne informacije (0\yi), ko-mehUral albansko noto, poslano AmertKL Veliki Britaniji ln sovjetski Rbeiji, h prošnjo, naj priznajo novo demokratično vlado v Albaniji.
"Priznanje demokratične albanske vlade je potrebno ne samo v interesu ojačenja prijateljskih vezi med albanskim ljudstvom ln Združenimi narodi v teku vojne proti nacijski Nemčiji, temveč tudi v interesu poglobitve kooperacije med Albanijo ln zavezniškimi državami," pravi Borba. "Priznanje bo pospešilo končanje vojne v Evropi porazom Hitlerjevih sil." Nova Jugoslovanska časniška agentura TANJUG je naznanila ustanovitev vseslovenskega odbora v Belgradu. "Sledeč zgledu drugih slovanskih držav, v katerih so bili ustanovljeni sllčni od-bori, se je odbor v Belgradu odločil za delo, čigar eilj je zbliža-nje vseh slovanskih ljudstev," pravi naznanilo. "Odbor se za- , veda potrebe enotnosti v borbi proti tujim invaderjem in ustanovitve trdnih in prijateljikih zvez ter odnošajev med Slovani v povojni dobi."
Za predsednika Vseslovenskega odbora v Belgradu je bil izvoljen dr. Jevrem Nedeljkovič, vseučlliščnl profesor. Odbor je poslal pozdrave maršalu Titu, premierju Stalinu, poljski vladi v Varšavi, dr. Edvardu Benešu, predsedniku čehoelpvakije, ln bolgarski vladi v Sofiji.
Radio Belgrad poroča, da Je Jugoslovanska osvobodilna fronta pozvala italijansko vlado, naj omogoči pridružitev več tisoč vojakov, ki se nahajajo na Sardiniji, k jugoslovanski osvobodilni armadi, katere poveljnik je maršal Tito. Vojaki so prej prosili za vstop v to armado.
Čiščenje kongresnega odseka
Člani Diesovega štaba dobe brce
Waahlngton. D. C.. 25. Jan.— Clan! novega odseka za preiskavo, neameriških aktiynosti so osvojili program, katerega se bodo držali pri svojem delu. Sprejeli so zaključek glede odstavitve vseh preiskovalcev in članov štaba bivšega Diesovega odseka.
Besednik novega odseka je dojel, da se ta ne bo posluževal metod prejšnjega Diesovega odseka v blatenju nasprotnikov.. Dlen ni bil kandidat sa kongres-nlka pri novembrskih volitvah.
Med onimi, ki bodo odstavljeni, je dr. J, B Matthews, bivši pridigar. On je postal član Diesovega štaba kmalu po ustanovitvi odseka I. 1938 Matthews se je proglašal za veščeka o komunizmu, ker Je bil nekoč sopotnik komunistov.
Kot svetovalec in preiskovalec Diesovega odseka, je Matthews prejemal letno plačo $7500. Odkar Je bil novi odsek^ustanov-IJen, nl govoril z nobenim členom iz razloga, "ker je videl pisanje na steni."
Robert Strfpllng, glavni pre-iskovslee Diesovega odseke, je bil pozvan v armado On Je preloma 1 pet tisoč dolarjev letno» Štirinajst drugih preiskovalcev odseka ni več ne plačilni listi.
Načelnik novega odaeka jo kongresnik Hart, demokrat is New Jereeyja.	.
PROSVETA
PROSVETA
THE ENLIGlfTENMENT
GLASILO 1M LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE
JEDNOTE
Organ of and pubUshed by Slovan« National Bonafit Society
Naročnina «a Zdr^iena drla r a (Isvan Chlcaga) ln Kanado UM nu loto. i2J00 u pol lata. »1.50 sa četrt lata; ae Chicago la okolico Cook Co* 97M se c«to leto. «3.7S ta pol lete; ae inoaemeftvo MOO.
Subscription rate«: for the United Statee (except Chicago) and Canada UM per year. Chicago and Cook County |7J0 per yeer. foreign countries ft.00 per year.
Cene oglasov po dogovoru.—Rokoptol dopisov In nenaročenih ¿lankov se ne vračajo. Rokopisi liltrarne vsebine (črtice, poveatt d im«, pesmi Itd.) ae vrnejo pošiljatelju lo v slučaju, te Je prilošU poštnine.
Advertising rates on egreemenl.-Manuacripts of communications and unsolicited articles will not be returned. Oll*r manuscripts, such as stories, plays, poems, etc.. will be returned to sender only «hen accompanied by self addreeaed and stamped envelope
Neslov na vsa. kar Ima stik s Ustom: PROSVETA 26S7-59 So. Lawndale Ave.. Chicago 23. Illlnola
MEMBER Or THE FEDERATED PRESS
Glasovi iz
vi.
naselbin
131
Wallace jih straši
Buibcnci v kongresu in izven so zopet zagnali huronski vriše, ker je nredsednik Roosevelt imenoval dosedanjega podpredsednika Henryja A. Wallacu za novega trgovinskega tajnika. Zadnja tri leta Je vodil trgovinski department Jesse Jones iz Texasa, po priklicu bankir in po mišljenju reakcionaren "ekonomski roja-list." V kabinetu je J)il najizraziteljl predstavnik velekapitalizma.
Rocsevelt ga je zelo težko odslovil, kot pravi v pismu, objavljenem po Jonesu, toda mora plačati politični dolg Wallacu, ki Je kljub brci na čikaški konvenciji stranke v zadnji kampanji toliko deloval za zmago demokratov. Iz hvaležnosti za zvestobo mu je predsednik no volitvah obljubil kakršno koli kabinetno mesto si izvoli. In Wallace si je izbral tajništvo trgovinskega departmen-to. Ronsevelt pravi dalje v pismu, da upa, da bo Jones,to razumel Jn se "prijateljsko" umaknil, on pa si lahko izbere kakšno visoko diplomatično ilužbo, na nrimer kakšno poslaništvo. Anpak Jones st ni "prijateljsko" umaknil. Mož Je tako užaljen, da je objavil predsednikovo pismo in svoj odgovor, v katerem je odklonil vsako diplomatično službo.
Zdaj po je ogenj v strehi. Burbonci v kongresu so takoj zagnali vrlšč pioti temu imenovanju, ker je Wallace v njth očeh nekakšen —'"boijštvikvsaj pa velik prekucuh ln sa»lj«č. Senator George iz Georglje je takoj drugi dan predložil resolucijo, da se Wallacu odvzame vsaka beseda pr< upravi vladne Rekonstrukcijske financ ne kupoi aelje, ki je zadnja tri leta del trgovinskega departmen ta. Ta korpoiaciju je v bistvu vladna velebanka, ki razpolaga s težkimi milijardami dolarjev, sploh z vsemi vladnimi investicija mi in posojili privatnemu biznisu in tujim vladam.* Jones pravi med vrsticami v svojem pismu, du je samo on, ali človek enakega "kalibra" sposoben upravljati to korporacijo; po njegovem zatr dilu Wallace nima teh kvalifikacij.
Wallace je prav tako sposoben upravljati to korporacijo in sploh ves department kot kakšen bankir Jonesovega kovu, ali pa kak initnir a la Hoover. Sigurno ph trna o narodnem gospodarstvu in o ekonomskih problemih dežele boljše razumevanje kot on njegovi nasprotniki, ki vidijo v njem nevarnega radikalca.
Wallace v resnici ni noben radikalec, vsaj ne "nevaren radi-kalec." Mož veruje v privatni kapitalizem enako kot'Veruje Roose vilt ali pa Jones. Ni pa slep kot so slepi burbonci in "ekonomski lojalistl." Mož je toliko Inteligenten, du ve, da Je brez reformw tudi "radikalnih" reform kapitalizem obsojen poginu, ako ameriškemu ljudstvu ne bo nudil drugega kot masno tyezposelnost. In zato on naglušu potrebo takih reform, k* bi omogočale gospodarsko funkcioniranje sedanjega sistema na maksimalni možni višini in nudile "popolno" uposlennst po vojni. Je tudi proti monopolom.
Ce bi bili nujbolj vneti zagovorniki privatnega kupitulizmu količkaj dalekovidni, bi z veseljem pozdravili imenovanje Wullaca na tu ko važno pozicijo kot je ntfčelništvo trgovinskega depart-mentu. Tudi vodstvo Rekfmstrukcljske finančne korporacije bi ne Kkušali izpuliti tz njegovih rok. kujti tu ustanovu vrši važne gospo-daiski funkcije domu in v inozemstvu..
Mi ne vidimo v Wullacu nobenega Mojzesa, kot na primer nekateri delavski voditelji. Vidimo pu v njem inteligentnega moža velikih sposobnosti, progresivnih idej in človekoljuba, ki skuša lazumrvati tudi potrebe in interese delovnega ljudstva. Da Je rpchoben, je pokazal kot tajnik poljedelskega departmenta, ki se je pod njegovimt vodstvom razvil do visoke stopnje.
Neglcde kakšni motivi so vodili predsednika Roose vel tu do tegu imenovanja. Je ta nominuclja Henrvja Wallaca za trgovinskega tajniku vredna odobravanja vsukegu nupredno mislečega človeka. Sploh jt to po dolgem času prva dobra nominacija na odgovorno vladno mesto s struni Roosevelta.
Dober začetek
Upanje je, du v novem "Diesovem" odseku nlije kongresne zbornice ne bo vet* strašil Diesov zlidUh. Kot čltamo, je večina članov sklenila, du pr» nreiskavanju neameriških aktivnoati novi odtek ne ho vodil kakšnih političnih peraekucij kot Je to delal vsa letu txxJ Dicsovim vodstvom <n ubijal karakterje poštenih ljudi.
Pivi korak novegu odseku Je bil, da je odalovil vet stari Diesov Uah. V tem štabu je »mel glavno mesto, nekdanji komuniatični m potnik J. B. Mnthews. k» je btl Diesov "komunistični ekspert." Ampak Muthews, ki |e prejemal $7.!\00 letne plače, je ošmirul s komunističnim blatom tud» ljudi, ki niso bili nikdar komunisti uli Nopotniki.	,	#
RAZMIŠLJANJE . Chlcago. IIL—Znani radijski komentator P. G. nas je pred časom, med programom svoje satire, patetično vprašal: "Jeli vemo, da vse, kar koli se zgodi na svetu, lahko izrabljamo v svojo korist, ako smo dovolj prebrisani?"
Za nas preproste plebejce se to sliši sarkastično in neverjetno, toda znaki, ki se pokazujejo na obronku sedanje strahovite vojne, nam pričajo, da družba iz vrhnjih plasti za svoje kori-stolovske namene to tudi pretkano prakticiro. Ni še napol premagan sovražni zmaj, pa že kopljejo jarke po s krvjo prepojenih bojnih poljanah in si na-peljavajo vodo na svoj mlin ln na grobiščih padlih vojakov postavljajo ponovno podstavke za vladarske trone. „ .
Kaj vse se za kulisami qnuje in kaj v*e imajo voditelji v^Pf jih načrtih, bomo zvedeli, M? tedaj, ko bomo po njjh u.vfsjjav I jene zakone občutili,, n? kožah. Da za delavstvo r^ jj^ pravljajo nič dobrega, je gotovo kot pribito; zahteve delavcev za zboljšanje žlvljenskih razmer bodo zalegle toliko kot glas vpijočega v puščavi.
Naši slavni kongresniki in njimi Vojni delavski odbor so na vsej črti naklonjeni kaptlali-stičnim interesom; drže se formule, znane delavske mezdne lestvice kot klošči, dobro vedoči da ,so mezde premajhne za pošteno preživljanje. Dobro vedo da je v tej "formuli malega jek la" pretkano skrit preganjaški bič, ki tira delavce, da v rekordnem sistemu napnejo vse svoje moči in si z nadurnim delom po-fnagajo do dostojnega življenja
Naši slavni kftftgresnijci se zelo trudijo in pf^dno, Htfjejo proti delavske zakone, da bi z njimi zatrli in iztrebili delavske ugovore in stavke; v njih pobožnih žel juh skušajo, delavce polagoma, stopnjpvuje docela uklenit, v robatvo, kakor v deželah naci fašizma.
Za kulisami snujejo nove ši-kane za ubogo* »odvvof^c izčrpano ljudstvo ip mu prete z nadaljnjim izrabljanjem v zadostitev izobilju vrhnje plasti. Di-plomatje pri vladnih krmilih se sedaj s podvojeno pretkanostjo kosajo med seboj, kdo si bo zasi-gural več plenu iz tega barbarskega vojnega požara, in kdo bo zasedel stole na vlndurskih tro-nih.
Vojnu je v jedru, ki je zavito ti tenčico banalne zavajulnosti, velika ironiju, tragedija za krvaveče narode, medtem pa rji vrhnja plast oblastveno deli moč in se ne oz«ra na voljo in želje Nplošnegu narodu in tako ne bo na mirovni konferenci prostora za delavce ¡n še manj pravega zastopstva.
Ce dobro razmišljamo bomo spoznali, da je temelj sedar^gft kapitalističnega reda zgrajen na izkoriščevunju in ignoranci jWi-fitva. In ta sistem neprestano oglaša jo z bombustično reklamo, češ, da je najboljši etc. Trdnost in moč tega sistemu se dviguje ali pada sorazmerno z ignoranco med delavskimi sloji; dokler se med delavstvom ne zbudi dovolj močnega zanimanju za izobrazbo in razmišljanje o socialnih problemih, toliko časa bo rastlu moč izkoriščevulnegu sistemu in—tako dolgo ho tudi tekla nedolžno
človeška kri na ukaz vrhnje plasti.	1 -
Kapitalistični sistem ima svoje korenine le tako močno in spretno razpletene, da je delav* stvo v njegovih okovih, v okovih capitalističnega reda, da pa ga popolnoma vklenejojt hočejo sedaj uveljaviti zakon prisilnega dela> Ako bo ta zakon-sprejet, potem bodo postale pridne roke delavcu zanj brez pomena in njegove žugajoče pesti ln protestne stavke brez moči. »v
Edino orožje, ki le preostaja delavskemu ljudstvi^ je izobrazba, ker le v izobrazbi bodo našli moč in znanje. ' Le; izobraženi delavci bodo znali uapešno odbijati napade na svoje pravice, katere jim skušajp. vzeti z delavstvu sovražnimizakoni.
V očigled te strahovite vojne, v kateri se sedaj pretaka potoke krViln solza, pobija -naše sinove
Popolnoma je pravilno, da pomagamo vsem Jugoslovanom, vsaj ljudje smo vsi bratje in ne smemo gledati na narodnost. Kdor misli, da ni drugi toliko vreden kot on, tak Je slab člo-Ve. Tudi Slovenci v stari domovini bodo dobili podporo od drugih narodnosti, zakaj bi mi zahtevali, da moramo zbirati podporo samo za Slovence in ne za druge jugoslovanske narode?
Lahko bi precej več pomagali jugoslovanskim revežem, ali mnogim je njih gorje in beda deveta briga, ker mislijo samo na sebe in svoje želodce. Pokažimo, da se tudi po naših starih žilah pretaka slovenska kri in pomagajmo našemu križanemu narodu v stari domovini. Jaz se ne mislim delati lepega, a pril pravi jen sem prispevati za naše rojake v Jugoslaviji ¿edenako plačo in želim, da bi to storili tudi drugi rojaki. Radi tega ne bo nihče lačen. Za danes bo dovolj Tony Mihelchich. 143.

PETEK, 26. JANUARJA
RELIFNA AKCIJA PODRUŽNICE ÔT. 1. SANSA IN DRUGO Detroit. Mich.—V mesecu de-
cembru je nabral br. Peter Be-t najlepši dobi mladosti in pre4riédict st. $181.50. Darovali so
Petrova nakana izpodletela
Ko je jugoslovanski kralj Peter Bred na t tedni tnsceniral v Londonu fcvoio "revolucijo" «roti fcuhašič-TItovl pogodbi za regent-•t\o te bilo >c takrat razvidno, da ho lel le korak dnlj* ln razpustil
tudi dubašičevo vlado. Ko niftrmo te vratlce, tega formalno še ni storil, marveč ie dni brco le fcubašlču, "ker nima več zaupanja \i»nj." V bistvu ie to seveda hrea vsej ftubaiičevt vladi.
Ampak Peter m ir*i t«, m.tt/»» sam sebe po mani udaril. suImisič h? ni odMiMiil in fudi meeova vlada ne; kakor je razvidno, tudi rte muli odstopiti ln «»dstopiti ne misli, ker ima oporo pri angleški. ruski In kakor kc »»Ihm- ooiočila iz Washingtona, tudi pri ameriški vladi
Peter i« seveda le otunda vt lest Itake reakcije v zamejstvu. Namen te njegov«* poteze Je vsekakor da zaneti, če Je mogoče, civilno vojno v Srbiji 4n s tem onwn'««či oboroženo Intervencijo a strani anglo-amertških sil \r Jugoslaviji, ali pa vsaj napravi razdor med njimi Ampak pe4er le a svojo dvoma kitko računat brez krčmar-ja Izkopal s« je avoj lastni grob -najboljše, kar Je mogel napraviti.
ganja in pobija ves ¿svetovni žft velj i* dobrine, take da- »ni. na svetu skoro nikogar^i ne bi bij prizadet, ne bi tudi smelo biti» nikogar, ki bi ga to .grozodejstvo presunilo in mu predramilo zavest, da razmišlja m skuša preučiti, zakaj in odKod izvirajo vzroki za to nesrečno in neodr pustljivo vojno klanje. „ Največja dolžnost nas vseh je, da se iz tega krvolitja pričnemo učiti in skupno sodelujemo za od pravo vojnega zla-
Pomožna akcija je v tej veliki potrebi na mestu, je olajša joče, blažilno samaritansko delo, toda akcija za odpravo vojnega zla je he toliko bolj potrebna.
Ker radi cenzure, ne moremo videti obzorja resnjčnih vojnih dogodkov if> paradi zovajalne propagande,!^ vernp,.,kaj snujejo, za kulisami,,ker naro tudi obstoječi družabni in,gospodarski sistem zapira vrata do potrebne izobrazbe, nam ne preostaja druge/poti, kot da se odloči^ zavzjipiopio. in se medsebojno izobražujemo. , K temu morajo nas ^avaj^^i vse naše deLavske organizacije in uredniki, Jako 4a, bomou^ali pravilno polniti našo jpp^f^ru) in jo ohranili pred	demonom v bodočnosti! Chrlatl*a Moseley.
POMAGAJMO JUGOSLOVANSKEMU) NARODU
Eaat Helena. Ment—V kratkem mi priteče naročnina, ker pa rad čitam naSe' cfoplsnike, pošiljam denar za nadaljnjo naročnino.	'
Veseli me, da se tu in tam zd^ pet oglasi Frank Barbič iz Cle-velanda. Nekaterim "ugajajo nje-
?ovi dopisi, nekaterim pa ne.| •a kaj zato! Vsttk ima svojo pamet, vsem ljudem 'pa ne more sam Bog ustreči!- Dosti je čitate Ijev, ki ne vedo,» uli so bili na češnji ali na orehu.
Sicer pa ne mielim nikogar kritizirati, kajti bih) bi škodai papirja in črnila, 4ahko pa >šei zgodi, <ia mi bo <Mo zapaiil m-njo pod .nc)*im» toda ničisato, je bom žb i pogasil. Seda).pa bom povedal svoje mnenje. Katdri koli Slovenec, ki ae obotavlja pomagati našim bratom in sestram onkraj Atlantskega oceana, tak človek ni vreden, da bi hodil po svobodni ameriški zemlji. Kdor nima srca za svojo staro domovino, tisti nima nič srca za svojo novo domovino Ameriko, temveč misli, da ima samo on pravico do življenja.
Ta palate le bUa neko* stanovanje pokol nega B**1a Forda, sdaj pa |o v «Je! nastanjena adra vet vena klinika *vtne unija UAW. CIO. klor nt eni Hani dobe brespla'no tdravnlško preiakaVo. kakor tudi člani drugih unij CIO v Detroltu.
pO $25: Peter Benedict st., ßeorg£ Bishop, Frank Kovach Johia Meyers. Lodge "Wolverine" št. 677 SNPJ* $10. Po $5: Rudolph Benedict, Charles Benedict in Edward Hand. Štirje po $2, trinajst po $1 in eden 50c.
Sestra Kat. Junko je nabrala $33.75. Darovali so: Lovrenc Sluga $10, Frank Oblak $5, eden $3, štirinajst po $1, trije po 50c in eden 25c. Skupno se je na bralo in odposlalo za WRFASSD na SANSov urad v mesecu decembru $215.25.. Vsem darovalcem najlepša hvala! Vsa imena darovalcev," ki so prispevali denar, obleko in druge potrebšči ne naši podružnici za WRFASSD in prispevke za SANS, so v arhi vu naše podružnice. - Spominska knjiga, ^l bo izdana po završitvi velikega zgodovinskega dela SAMSa, bo vsebovala požrtvovalno delo vseh, ki so pomagali svojemu narodu v najhujši dobi njegove zgodovinq. . Dfloemberska., jariredjtev našp podružnice je prp^a čistih $1000 za WRFA33P. Tisočak je bil poslan v začetjcu januarja na SANgfov urad (v Chicago.
Tretja,tpo£iljka, 3 tone različ ne zimske in letne, gornje in spodnje obleke, obuval in živil, jé bila poslana v glavno skladišče v New York. Našo prvo pomoč bo narod v Jugoslaviji prejel v kratkem. Več o tem poročamo, ko blago dospe na mesto
V skupnem južnoslovanskem centru WRFASSD, 405 Hofmann Bldg., Ima največ delavnih ur sestra Mary Rant. Slede ji sestre: Mary Jurca, Lia Menton, Mary Lapajne, Uršula Grum, Mary Naprudnik, Frances Kapel, Agnes Sonc, Mary Koss, Ana Serdoner, Kat. Krainz, Marta Skofic in Julia Menton. Od 6. oktobra do 31. decembra imamo Slovenke skupno 457 dejavnih ur.
}>) j V letu 1944 je darovalo oble-,jjtp ih druge potrebščine 94 slo-.venskih družin. Vsem prisrčna hvala! V Detroitu in okolici je ¿e mnogo slovenskih družin, ki niso dale še ničesar. Preglejte vase omare in podstrešja, gotovo boste našli ^aj primernega za naše trpeče brate in sestre v stari domovini. Ce vam je težko dostaviti zavoj osebno v Sloven ski narodni dom. 17153 John R, Slovenski delavski dom, 437 S. Livernois, ali v cerkveno dvora no, Geneva in Twelfth. H. P. pa pokliičte Ma-2B64. De-4474. Or-1078 uli To-67899, da pobe remo.
Koncert južnoslovanskih žena, t j. Slovenk. Hrvatic. Srbkinj in Bolgaro-Macedonk. v korist WRFASSD je prav dobro uspel. Vse skupine so dovršeno izvajale svoje točke in bile deležne buinega priznanja. Jože Topo-lak je snretno podal svojo lastno kompozicijo. Prijetno so odmevali akordi njegovih citer in Oživeli spomine na divne nase gore. bistre reke in temne gozdove. Ljubki sestri Elsie In' Jennie Volk sta nam pričarali, s svojimi nežnimi glasovi košček stare do-movtne.	-
Po koncertu se Je razvila prijetna in neprisiljena domača zabava Naše vrle južne Slovenke so postregle z izbornim pri-
grizkom in pijafy. Sestri Mary1 Jurca, Mary NapriUftiik in Ciril Rant sö skrbeli, da'|4sti niso bili žejni. Mary Rant, Mary Knez, Uršula Grum, Ana *Ko8s, Mary,. Glad, Katy P4*i|h in Kati Krainz so se priano sukale po kuhinji in mfd gosti; vsak je bil dobro postrežen.
SEJA PODRUŽNICE
V	nedeljo, 4. februarja, ob dveh poj>oldne ima podrunžica št. 1 SANSa sejo v Slovenskem narodnem domu, 17153 John R. Vsled sneženega pieteža in po-ledenice je bil poset januarske seje slab in volitev novega odbora se ni vršila. Zato je važno, da se vsak udeleži prihodnje seje. Vsa društva so prošena, da pošljejo svoje zastopnike in postanejo člani, kateri še niso. Vsak član podružnice dobi brezplačno buletin ZOJSA. Na seji bomo tudi izžrebali darilo znane rodbine Louis Ürban, lep lino-lej, ali za $15 barve. Kdor še nima listkov, naj jih kupi 3 za 25c in z malim prispevkom pomaga kriti stroške našega relif-nega dela, t. j. stanarina lokalnega skladišča, poprava in ke mično čiščenje oblačil, obutve in prevoz robe v New York.
V	letu 1944 je znašal slovenski delež skupnih stroškov: stanarina za 8 mesecev $40, poprava, čiščenje in oprema $65, skupno $105. Eno tretjino te vsote so dali posamezniki? ostalo se je pa krilo s čistim dobičkom partizanskih zvezdic in Titovih knji žic. , «
V	načem delu moramo .vztra jati, dokler vse Prim^rpT^1^-venski del Koratana in Prekmur je ni naše in dosežen cilj—svobodna, demokratična, federativna Jugoslavija.
Opomba! V seznamu daroval cev za WRFASSD na prireditvi št. 1 SANSa je bilo izpuščeno Jos. Mihelich $2. V seznamu prispevkov za SANS: Lt. John Krainz je prispeval $10.00, ne $5.00, kot poročano.
Lia Menton.
POVEST IZ ŽIVLJENJA HELENE JAGROVE
Spisal Joseph Ulo (Milwaukee
V.
Kmalu pajo se je prika«4 cesti avtomobil in krenil na dvorišče. Helena je spoznala Steva in mu stekla vsa razburjena na proti. Steve ustavi avtomobi in izstopi, nakar sta se objela in strastno poljubila.'
V hiši pa je imela Meta že pri pravljeno kosilo. Sedeta k mizi in pričneta s slastjo obedovati Meta pa jima je vsa srečna in vesela stregla. Pričneta se po govarjati o poroki in Helena vpraša, kdaj naj bi se vršila poroka, Steve pa ji je odgovoril, da bi se rad takoj oženil, čim prej ko mogoče. Nato sta se sporazumela, da se vrši poroka čez teden dni. "Okoli desete ure v torek bom prišel po tebe, nakar se bova odpeljala v mesto po poročno dovoljenje," ji je svetoval Steve.
Helena se je strinjala z njegovim načrtom in tako je bilo vse dogovorjeno. Po obedu pa sta si ogledala posestvo, živino in druge stvari in Stevu je vse prav ugajalo, a najbolj pa mu je ugajala mlada, življenja polna Helena. Nato sta se vsedla na klop pod lipo in se dolgo časa pogovarjala o njuni bodočnosti.
Potem pa se je moral Steve posloviti od svoje ljubke neveste. Povedal ji je, da bi se rad še dolgo mudil pri njej, toda svojemju očetu in sestri ni povedal, kam je šel, zato je bolje, da pride domov pred nočjo, da ne bosta zanj v skrbeh, dvigneta se in počasi odkorakata proti hi ši, kjer popijeta vsak skodelico kave, nato pa se Steve poslovi. Prijateljsko strese roko Meti, Helena pa ga je spremila do avtomobila. Se enkrat sta sc strastno poljubila, nato pa Steve hitro skoči v avtomobil in odbrzi po široki cesti. Helena je dolgo stala in zrla za avtomobilom.
Stevov oče in sestra Pavla sta bila v velikih skrbeh. Pavla vprašuje očeta, kam neki je šel Steve, da ga še ni domov, oče pa ji odgovarja, rta ne ve kje jf. /jutraj Je vzel avtomobil in ne odpeljal. Po navadi je vedno povedal, kadar Je šel od doma. a danes nI črhnil niti besedice, razen do gre v mesto Najbrže so Je odpeljal dalie. ali pa se mu je pripetila nesreča," je v skrbeh dejal Stevov oče.
"Oče, nesreča se mu ni prip*. tila, kajti Steve je zelo dober voznik in previdno vozi čez kri. žiiča. Mnogokrat se m, se vozili - njim, a je vedno počasi vozil razen po ravni in tlakovani ce. sti," je tolažila očeta Pavla.
Kmalu po tem pogovoru pa za. čujeta motor avtomobila. V avtomobilu je bil Steve. Oče in »avla sta se globoko oddahnila. Oče je dejal, da se je zelo bal zanj, da se mu ni pripetila nesreča.
"Nič strahu, oče," je odgovoril sin. "Z veseljem vam povem, kje sem bil. Ženin sem! V p^ tek zvečer sem bil v mestu in tam sem se seznanil s Heleno Jagrovo, ki živi na farmi približno 30 milj od tukaj. Bil sem pri njej in si -ogledal posestvo in določila sva dan poroke. Saj veste, da se. je potrebno o takih stvareh naprej zagotoviti in prepričati, kajti nekatere ženske so muhaste ln rade lažejo fantom. Ko sva se s Heleno prvič srečala in mi je povedala koliko ima denarja ln povrhu pa še lepo posestvo, ji nisem verjel, a sedaj sem se prepričal, da je vse resnica,. kar mi je povedala. Oče, ona je zelo lepo dekle in bogata. Poleg krasne farme ima tudi $20,000 na banki, katere je podedovala po očetu in msheri, ki sta bila Ubita na nekem železniškem križišču pred leti. Ker je bila ona edini otrok, je posestvo in denar njen. Dogovorila isva se, da pridem v torek zopet na njen dom, da vse pripraviva za poroko, ki se bo vršila čez teden dni v mestu Cook. V torek okrog dveh popoldne prideva sem, zato vas prosim, da vse lepo pri-pravita in se praznično oblečeta. Pavlu, ti pa lepo pospravi hišo in skuhaj dobro kosilo," je še dejal Steve.
V torek zjutraj se jc Steve zgodaj vstal, opravil svoje delo v hlevu, po zajtrku pa se je odpeljal na Helenin dom. Ko je dospel tja, ga je že Helena čakala praznično oblečena. Pred hišo sta se prijazno pozdravila in poljubila, nato pa zavijeta notri. Tam sta našla Meto, ki se je z robcem brisala solze.
"Meta, sedaj vam bom odpeljal Heleno in morali boste ostati sami na posestvu,"' je dejai Steve.
V«aj prav zato jočem," je potrto odgovorila Meta, nato pa ju povabila, k mizi.
Pri mizi reče Steve Heleni, da mori pohiteti, da bosta pravočasno prišla v mesto in dobila poročno dovoljenje. Helena pa mu je dejala, da je pripravljeni za odhod, toda težko se ji je posloviti od doma, kjer je preživela toliko žalostnih in veselih ur. Nato je odhitela v svojo spalnico in bilo je ni dolgo na spregled. Steva je jelo skrbeti, da ne bi prišla prepozno v mesto. Končno pride iz sobe Helena, nakar sta se poslovila od Mete. Meti je še dejala, naj ne bo preveč žalostno, kajti sama bo na posestvu samo nekaj časa, nakar jo bo vzela k sebi in bo lahko pri njej do smrti. Nato se poslovita od dobre in skrbne Mete, ki je bila Heleni kakor druga mai! in se odpeljeta proti mestu.
Steve je hitro vozil avtomobil, ker se je bal, da ne bi prtf'i prepozno, Helena pa je opazo
vala polja, drevje in telefonske droge, ki so nagloma bežali mimo.
Ko prideta v mesto Cook, se ustavita pred uradom in takojt dobita poročno dovoljenje. V mestu se nista dolgo časa mudila, temveč sta se tajcoj odpeljala na StevOv dom, kjer sta ju nestrpno pričakovala oče in s< stri Pavla.
Ko prideta domov, sta ju oce in sestra zelo prisrčno sprejela Izmenjajo med seboj nekaj besed. nato pa so se vsi skupaj dali v hišo. Mlada zaroemca sta se morala takoj vsesti k mizi, na kateri je bilo pripravljenih že veliko jedil. Oče pa je odhi-tel v klet po vino.
Mala družba je bila pri obedu zelo vesela in razposajena Utf«' nili so marsikatero pametno m naljivo. Pq, obedu pa je Stevf odpeljal svojo nevesto na polji Posestvo je bilo zelo lepo i" ^ bro oskrbovano. Vse je H«'!**"1 ugajalo, sumo lipe in vrta z rožami Je pogrešala, a tega ni Povedala na glas. Potem pa sta šla v *hišo in pričela pogovor o načrtih za poroko.
(Dalje prihodnjič.)
AGITIRAJTE ZA RHO®VETO!
PETEK, 26. JANUARJA
pojmi"-
=F
PROSVETA
sli Mata M urednikov
0dgoV6r n* urednikov odgovor
V
V svojem pismu z dne 6. decembra m. 1. sem zapisal, da je Prosveta po mojem odhodu iz uredništva dobila dva obraza, dva standarda ali dvoje meril za Stalinovo imperialistično in diktatorsko politiko: eno za Jugoslavijo in drugo za ostale dežele. V odgovoru z dne 17. jan. br. urednik pobija to mojo ugotovitev. ampak njegov dvoumni odgovor jo indirektno potrjuje. Urednik sicer vztraja, da je v pravem, da je njegovo stališče objektivno in jaz sem doktrinah!), vendar kaže, da se ne čuti ria čvrstih, varnih tleh, kar dokazujejo njegove opombe, da se boji Stalinove sence, katera pada preko Balkana in preko vse Evrope, da se nam vsaj zdi, da smo lahko v zmoti, kar se Jugoslavije tiče. . ." itd.
Skratka br. Garden ponavlja, kar je že prej večkrat zapisal, ja je Stalin imperialist in tero-ist—"enostavno..likvidira vsakega, kdor se upira njegovim na-Litom"—na Poljskem, Finskem n v baltiških deželah, istočasno ja je demokrat in prijatelj v Jugoslaviji, Čehoslovakiji in Bol-ariji (kjer so bili demokratični elementi takoj likvidirani čim o-sovjetske čete .okupirale to deželo!). Urednik sicer nikjer ie pravi, da je Stalin demokrat, neprestano pa trdi, da je po Stalinovih komunistih dirigirano aartizansko gibanje v Jugosla-iji demokratično in napredno. Po vseh pravilih pristne logi-«? je to nemogoče. A je samo A, ne more biti obenem A in B. Stalin je lahko le eno, diktator li demokrat, oboje ne more biti po prepričanju, ker diktatura in iemokracija popolnoma izklju-ujeta druga drugo; to velja tuli za Stalinove komunistične la-caje v Jugoslaviji in povsod Jrugje. Stalin seveda lahko igra iemokrata oziroma obleče svojo iiktaturo v haljo demokracije, talin, moderni Machiavelli, ka-cor ga br. Garden pravilno ime-iuje, je zmožen tega—in komu* listi Jugoslavije faktično to de-ajo. Ampak to je švindl in če )r. urednik še ni prodrl skozi ta vindl, je to njegova zadeva. 3aš to ie glavna sporna točka ned njim in menoj. On vidi v «imunistih Jugoslavije pristne lemokrate in velike naprednja-ki bodo s svojimi pristaši '»ed, oportunisti in totalitarci 'sake vrste, ustvarili iz monar-listične in reakcionarne Jugo-lavije pristno demokratično federacijo—jaz pa vidim v teh komunistih >n njihovih pristaših le p, kar so bili, ko so se zapisali talinu-jmachiavelliance; on vi-ii napredne elemente, jaz pa vi-iim nazadnjake. Jaz jim enostavno ne zaupam 'česar, ker ne verujem v dobre iiktatorje. Br. Garden pravi v stem članku, da "danes še ne poremo reči, dali bo raztegnitev '°vjetskega vpliva (to je Staline diktature) na Balkan zlo 'I' dobro." Ali naj to pomeni, |ie Stalin lahko tudi dober iiklator? Ce je tako, bi jat rad rprašal urednika, če veruje tudi dobre in slabe kralje, dobre in ,abe papeže in dobre in slabe kapitaliste. Jaz ne, ker ne ve-|uj''m v dobre volkove za ljudi! n tf) ni nobeno doktrinarstvo f1 dopmatično teoriziranje. ''r urednik ima prav, ko piše, ■Jc v tekmi za Jugoslavijo Stalin. (S tem je nehote " posredno potfdil mojo trditev, ie partizansko gibanje v 11 *>slavi>i vstalo v interesu »talmove diktature.) Imperialist piurchill, veliki mojster v aofi-|>ki. ki nosi dva obraza in jaše ['• konjička, je pred dnevi po-fiVno podprl "velikega" Tita— more biti Tltuš velik, ko pri-' "a krmilo a Churchillovo po-kakor ie nedavno prej 'K,P»I Stalina glede razkosanja Mjske in likvidiran ja poljskih !Mrv r>očim oa imperialist '♦ur< hill lojalno podpira parti-v Jugoslaviji, je zagrozil ' ""ialjnjo likvidacijo komuni-"•«rtiTanov na Grilcem— F' <la <* ne zameri bratcu Stali-ka j«- te partizane nazval Troc- [ standard, samo eoo lice napram
i
kijeve komuniste! Demagoštvo, da ni večjega! Grški vodja partizanov Santos je prav tako dober stalinovec, kakor je Tito v Jugoslaviji. Kljub temu je imperialist Churchill dober Titov zaveznik in prijatelj—torej mora biti na strani vseh onih so potniških socialistov in liberalcev, ki podpirajo Tita—namreč po "logiki" onih, ki pravijo, da je bila Prosveta za časa mojega urejevanja na strani ministra Snoja. . .
Po mnenju br. Gardna je Churchill podprl Tita in njegove partizane, ker je videl za njim "vse napredno orientirane sloje in stranke v Jugoslaviji"—toda br. Garden vidi enake grške sloje in stranke za Elasom, katerim pa je isti Churchill napovedal vojno in likvidacijo. Kako to? Nekaj je narobe v deželi Danski. Nadalje pravi br. Garden, da je sovjetska vlada (to je Stalinova diktatura) podprla Tita in njegove partizane ne paradi pansls-vizma (kar mu rad verjamem) ali komunizma, temveč zato, ker bodo ruski interesi (to je interesi Stalinove ditkature) na Balkanu veliko bolj zavarovani, če pride na krmilo Titova napredna Osvobodilna fronta..,
Br. urednik se je pošteno trudil, da bi ovrgel mojo trditev, da se je Titpvo gibanje začelo in se še vrši v interesu Stalinove diktature—zdaj pa na lepem podpre mojo trditev. Jaz sem trdil in še trdim, da so partizani orodje Stalinove politike, predvsem vojaške politike, ki ima pomagati Sovjetski uniji. To je bil glavni namen partizanstva, ne pa demokracija in svoboda Jugoslavije!—Kaj se Stalin briga za Slovence, Hrvate in Srbe, če jih ne more porabiti za svoje interese? Kakšne druge interese ima Stalin na Balkanu? Zad»; nja tri leta je Stalinu služila partizanska vojaška politika, v bodoče—ako ostane pri računih —mu bo pa ekonomska politika. Demokracija, svoboda v Jugoslaviji? Lanski sneg! Upam, da smo glede tega zdaj na jaanem.
Komunizem je nova cerkev, ki je v sestavu in metodah precej podobna katoliški cerkvi. Na vrhu ima "nezmotljivega" papeža, ima svoje dogme in aparat inkvizicije, ima svoje jezuite in "duhovniško" kasto od kardinalov do kaplanov, ima indeks, simbole in "svetnike/' Razlika je le, da Pijeva cerkev obratuje na religioznem, Stalinova cerkev pa na politično-ekonomsko-soci-alnem polju.
Težko je verjetno, da je med nami v Ameriki toliko poštenih rojakov, ki odločno odklanjajo papeško cerkev, z vsemi štirimi pa objemajo Stalinovo cerkev— na žalost je to resnica. Zakaj, jaz ne vem.
Velika reanica pa je, da nobena cerkev, nobena organizacija s sličnim barbarskim karakterjem, nobena diktature—nima bodočnosti. To so ostanki iz otroške dobe človeštva, človeštvo pa aigumo odrašča, zato je bodočnost odraslega ln zrelega človeštva le v Izobrazbi, ki je podlaga politični, ekonomski in socialni demokraciji,— Ivan Molek.
Komentar urednika
Kakor ni posameznik samo ves dober ali samo ves slab, marveč je mešanica obojega, količina dobrih ln slabih lastnosti pa je odvisna od velike ugsttly, ki ji pravimo človek—enako pravilo velja tudi za narode, države In vlade. To pravilo vsaj mora veljati, ako hočemo biti objektivni in pravični v svojih sodbah.
Amerika na primer ni vsa dobra ali vsa slaba; enako tudi njena vlada. Prav tako tudi Anglija ali Francija ni vsa dobra ali vsa slaba. To velja tudi za Sovjetsko Rusijo in Stalinov režim, k» je kljub svojemu totsll-tarstvu in machiavellizmu zgradil veliko na polju gospodarstva, šolstva, kulture «n rasne tolerance. Tudi njena zunanja politika ni vsa slaba,—napram Jugosla-vtjj, sploh Balkanu In čehoslovakiji Je na splošno konstruktivna, progresivna In prijateljaka.
Vendar pe br Molek zahleva, naj bi Prosveta imela samo en
sovjetski vladi. Tako merilo' imajo seveda komunisti, ki vidijo vse dobro in sveto, kar se godi v Rusiji ali kar stori Stalin; enako merilo imajo na drugem eks-tremu tudi zakrknjeni nasprotniki sovjetov, po katerih nazorih je vse slabo, kar se godi v Rusiji in je treba načelno ali a priori pobijati vse, kar stori Stalinova vlada. Tako mišljenje sicer bazira na vseh pravilih formalne logike, ampak taka logika je čestokrat—"pasja logika"— povsem zmotna, zgrešena in slepa.
Fakt je, da smo ljudje, kot je tudi vse življenje in njsga institucije, A, B in tudi C ali še kaj drugega. Temu pravilu nismo podvrženi le majhni ljudje, marveč tudi veliki—Roosevelt in Churchill, Stalin in Tito etc. Enako je tudi s politično demokracijo in sovjetsko diktaturo, kapitalizmom in aocializmom, sploh z vsemi človeškim? sistemi. Ni vse črno, ne vse belo; vmes so tudi številne druge barve.
Tako tudi vsi jugoslovanski sli grški komunisti in "komunisti" niso vsi dobri, ne vsi slabi. Enako velja tudi za socialiste, demokrate, 8vobodomislece, katoličane etc., etc. Sploh je dsnes velika večina takih "komunistov" v Jugoslaviji, Grčiji, sploh na vsem Balkanu, kj a Karlu Mar-xu sploh niso Še nikdar slišali, o Stalinu pa vedo toliko, da je Rus, Sovjetska Rusija pa nekak paradiž (čeprav ni).
Ti "komunisti" so večinoma revni pa brezpravni kmetje in delavci in idealisti, ki se bore za reforme, do katerih bi moralo že davno priti, kakor pravi Bernard Newman, avtor nove knjige "Guide to Balkan Crisis." Mož je Anglež in dober poznavalec Balkana, ki vidi njegovo rešitev predvsem v Balkanski federaciji—nekaj, kar gradi Tito in Osvobodilna fronta v Jugoslaviji. Začetek je že tu, kajti po najnovejših vesteh postane del federativne Jugoslavije tuli Bolgarija.
Po Molkovem mnenju ao vsi jugoslovanski "komunisti" le— "lutke" Stslins in vstajajočs de-mokratična federativna Jugoslavija zgolj v "«interesu Stali» nove diktature." Ker jaz to smatram za dobro in ker tudi Jože Stalin podpira sile, ki grade novo Jugoslavijo in nov Balkan, tedaj je v tem primeru— "dober" diktator.
Yes, so tudi dobri kapitalisti, ne samo elabi; v zgodovini so bili že tudi dobri kralji in slabi predsedniki te ali one republike. Baje so bili že tudi dobri— papeži. V dobre volkove pa tudi jaz ne verjamem, ker jih nI. Volk je volk, pa čeprav ga oble-češ v ovčjo kožo.
Yes, partizanski boji v Jugoslaviji so tudi, toda ne zgolj aH v prvi vrsti, v Interesu Stalinove vojaške politike; toda v enaki meri so tudi v interesu Amerike, Anglije, vseh združenih narodov. Ali naj Titu in OF štejemo to v zlo, ker se bori proti istčmu sovražniku kot mi?!
Da Churchill podpira Tita in Osvobodilno fronto, ni nobena zagonetka. S to taktiko pač upa odpreti pot angleškemu kapitalu in trgovini v Jugoslavijo. Svojo politiko napram Jugoslaviji je spremenil prvič, ko je spoznal, da osvobodilno gibanje drži "več divizij na Balkanu kot pa jih imamo mi in Amerika v Italiji," kakor je rekel v nekem svojem govoru. Drugi vzrok Je bil, da ga je to dejstvo uverilo, da bo prav U sila odločevala o bodočnosti Jugoslavije .in ns na vsej črti bankrotirana in diskre-ditirana zamejna vlada. Na drugi strani je iz istih razlogov nastopil proti grškim levlČsrjem, ker vidi, da bodo angleški impel iallstični interesi bolje zavarovani, če pridejo v Grčiji zopet krm'lo reakcionarne ails.
Jffrfi Albanija fteče svoj prostor
Napisal Edwer4 D. Kleinlerer
Viharni dogodki v Atenah in drugje na Grškem so zasenčili drug« dogodke na Balkanu, med njimi tudi one, ki so se vršili v Tirani, nedavno osvobojeni prestolnici Albanija*
Enver Hosha, 4skozvani albanski Tito, se je zdaj namestil v prejšnjem kraljevskem dvoru kralja Ahmeda Zoga in z vedno večjim poudarkom zahteva od zaveznikov, da priznajo njegovo vlado. Da bi v naprej prestregel vsako mošno opozicijo, je naznanil, da bodo delegati iz vsake posamezne albanske vasi, čim prej mogote in kakor hitro bodo ras-
na
Grški levičarji bi U interese mogoče Ignorirali in ae naslonili na—Rusijo; monarhisti in druga reakcija tega ne bo storila. Majhne države ao bile ln bodo lutke te ali one velesile
Ampak liolj zanimivo Je to, ds br. Molek vidi elične pošast v jugoslovanskih "komunistih" in Osvobodilni fronti kot jo vidi Churchill v grških levičerjlh-"komunistične bandite, ki hočejo oeedlatl deželo • komunistično (v zadnjem govoru a "trocki-eUčno") diktaturo." Enak bav-bav vidi tudi Molek v Jugoslaviji—eeveda iz drugega rsslogs,
mere dovoljevale, shrani v ustavodajni skupščini, ki bo odločala o trajni obliki vlade.
Hoxha, ki js dsnes star 36 14t, je bil prej učitelj in je poatsl vojsk in politik, torstoji na Čelu vlade, ki ae je rszvtla is alban-skega protifašističnega sveta, ki je bil ustanovljen na poaebsem flbanskem kongresu oktobra v Beratu. Ta odbor je levičartke-ga značaja, trdi pa z največjo odločnostjo, da ni komunističen.
Ena najvsžnejših in najkoristnejših točk na političnem programu Enverja Hoxha je poljedelska reforma, katere namen je, da razbije oblast, katero je imela v deželi klika fevdalnih in reakcijonarnih veleposestnikov. H ,.}'. i Ti fevdalni sstrspi so bili vedno največji sovražniki vsakega naprednsga koraka, ki bi bil utegnil olajŠsti težko breme, Petero nosijo ns svojih rsmsnih albanski kmečki sloji. Mod temi veleposestniki so tudi neili vsi tuji vpadniki v preteklosti svoje najbolj poslušne hlapce ln orodje tvojih režimov utemeljenih na takozvanpm kolaborscio-nizmu.	i
Ko je Musaollnl ns svati petek leta 1030 napsdel Albanijo, so ti domači kvialingi navdušeno 'pozdravili fašiste v njihovih črnih srajcah. Ko ie "il *uce" izginil in je Badogllo sklenil premirje z zavezniki, so ae brso prelevili v orodje in plsČsnce naslednika Itslije, Nemčije.
Nemlks vrhovna komanda je v svojem prizadevanju, da ti pokori borbeni slbsnaki narod in zsdufli njegovo upornost, morda še bolj kot drugje na Balkanu izkoriščala načelo "dlvtde etlm-pers," in ae je v to Ivrho posluževala teh loKslnlh kvizllngov Hitler je tu napel vse strune svojih zavratnlh metod uničevanja narodov s pomočjo notranjih sporov na podlagi verskih predsodkov in plemenakegs sovraštva. Del tega programa zmešnjav in provokacij js bilo na primer to, da so nacistični agsnti v Albaniji naalikali velikenske križe na mualimanska poslopja
kar pa končno ne Šteje. Logika je enaka pri obeh.
Po sllčni "logiki" br. Molek tudi citirs iz mojegs člsnka z dne 17. jan. Izpulil js neksj tukaj, nekaj tam, spravil skupaj v en stavek in povrhu še napačno citiral, da tako čim bolj perver-zlra to, kar sem rekel. John, tako navadno "citirajo" komunisti in jezuiti, kstsre obsojaš, ker jim cilj posvččuje sredstva. . Tudi v drugem "citatu" zgoraj Mi, je položil v usta besede, katerih nisem nikdar zapiusl. Jaz nisem nikjer zapisal in tudi nisem mnenja, da je "Churchill podprl Tita in njegovo partizane, ker je videl za njim vse napredno orientirane sloje in stranke v Jugoslaviji." Kaj takega je mogoče zapisati le v fikcijl, ali pa z namenom, da ae nekoga diakroditira. 8 takim "eitira-njem" tudi nf mogoče nikogar izobraziti. Baš nasprotno,—
K zaključku te debate še to: Ko ao se očetje te dcžifo odločili za neodvisnost in za ustanovitev nove, neodvisne države, so v očeh Anglije in njenih privržencev v Ameriki postali nsjbolj barbarski "komtmieti" (ime je bilo drugo, bavbav UU). "teroristi", "morilci", "sibijaisi tiviliz» cije" etc. In ljudje, M ao se borili in umtrsll la ameriško neod visnost, tudi nigb~bili "gentlema nI" napram lojgffctmn (pripadnikom Anglije) ftfaraltgk prlgtai angleškega kralja je Ml umorjen vržen v sopor, /lagublt premože-
in mošeje ter nato trdili, da ao storili to Albanci kristjanske vere. Tudi maloštevilno židovsko prebivalstvo te dešele je bilo obtoževano tega zločina. . Gerilci Enverja Hoshe ao energično nastopali proti tej nemški propagandi in razdeljevali leta» ke kmečkemu prebivalstvu, v katerih ao avsrlli pred to tehniko sporov ter jim prlgovafjelt, naj rešijo evojih par stotin Židov, ki ao se bili satekli v albanske vsai. da ae rešijo.
Enver Hoxha je pregnal Nemce iz Tirsine in Drsčs in je tudi zmagal v svojem boju z Bali Kombettarjem, Načelnikom skupine kolaborscijonistov,' ki so odkrito podpirali nacistični režim. Bnvsr Hoxha ima zdaj uprte oči v bodočnost Albanije —Tli prostor, ki naj bo njen v končni ureditvi Bslkana, na katerem ae nahaja Albanija na eni najvažnejših strateglčnlh točk.
Enver Hoxha Je pred vsem že naznanil, da se bo z orožjem v roki postavil porobu, ako pride do poakusa razkosanja alban-akega ozemlja. Tu gre pred vsem za Grke. ki bi utegnili poakusitl anektiratl nekatere dele južne Albanije, češ, da morajo ščititi grško manjšino prebivalstva. Zahteve za to ozemlje je stavila grška vlada predsednika George Papandreuova Še pred njegovim povratkom na Grško. Pri tem Je navajala dvoje vzrokov—prvič, da Albanci ne bodo nikdar dovolj močni, da bi se mogli sami vladati, in drugič, da živi v južnih predelih Albanije veliko število Grkov.
Predaednik vlade in gerllakl vodja Enver Moxha psč asm najbolje ve, da ga čakajo tetje naloge kot Izgon Nemcev. Te naloge osvobojene Albanije bodo imsle za cilj svobodo in neodvisnost Albanije na novem Balkanu.	—ONA
aid j lotrich
•*UDOU>* LISGH ______
Vit i% Poljih*
London. (ONA^-Ker se baje nahaja najmanj BO odstotkov poljske prestolnice v razvalinah, napovedujejo poljski krogi v Londonu, da bo provlzorična vlada lz Lublina prenesla svoj sedež najbrže v Prago, predmestje Varšave, ki leži na vzhodnem bregu Visle.
V primeri s strahotno porušeno Varšavo je Praga mnogo manj poškodovana. Dokler ne bo prestolnica sama vsaj nekoliko popravljena, prevladuje mnenje, da bi bila Praga mnogo bolj pripravna za sedež vlade.
Osvoboditev Varšave.je postavila zamejno vlado predaednika Arclszewskega v Londonu pred njen najtežji problem. Njen obstoj je morda odvisen od tega, kako ga bo rešila. Poljaki viri aami priznavajo, da bodo ruske armade v svojem prodiranju proti zahodu naletele na dele poljskega naroda, ki bodo mnogo bolj prijazni RUsom kot v vzhodnih krajib—kar pomeni, ds bo lublinsk! režim, In z nJim tudi Rusija, našel vedno več in trdnejše opore med prebivalstvom.
Druga točka, ki pomeni nove težave za poljsko vlado v Izgnanstvu, Je dejatvo, da se bo poljsko podtalno gibanje, ki je do zda! še aledilo navodilom iz I^ondona, brez vsakega dvomu razšlo v onih predelih, ki pridejo pod ruako kontrolo.
Poljaki krogi, ki ao morda nekoliko pristranski, morda pa tudi ne, trde, da je nemogoče misliti. da bi podtalni) gibanje, katerega cilj ao bil« sabotaže In napadi na umikajoče ae utemSk» armade, nadaljevalo to avoje d»* lovSnje proti Ruaom. Vlada v Izgnanstvu HtaniaJawa (Mikolu
"HmH.1' »	ezyka te poslala povelje podtal-
zbeftal v Kanrfflo aH Aflfit)o 1	^ ^
Slovenska Narodna Podporna Jednofa
ISI7-IS So. Lawndale A v*	Chicago SS. Illinois
GLAVNI ODBOH
-----JU? ao. Lawntala Ava	_
-----asu ao. Lawn<Ul« A v»., Chicago
— aw ao. Lownaoi« Ava* Chtooe» M, UL
m.
m.
MOT Bo Lawndalo Ato.. Chicago
III.
VmCSNT CAINKAM. «I
f. A. vider. «i. tajnik ___
ANTON TKOJAM, |l. pomotal tajnik fMHCO O trm«*!, ft. Maaomtk____
IAWHENCE QRADIEHBK. tajnik bol odd.. »MI So Uawndala Ava
éÍT9kX mXmá o**« ao. Lawn dala Avo. Chicago Si. 111.
míblí	TL*^!!!0 J,MlU---------W7 *» Lawndala Ava, Chicago U. til
ANTON OASDEN. tttOdalh gtaatla - --------MOT 8o. Lawndala Avo. CMoogo IS. III
Sodevadaadalfca
MICHAEL S. hume*, prvi podpradaadnlt CAMILUa ZAHN ICK. drugi podpradaadnlk
a.u.
IOS. CUUCAS. Prvo okrotja........
JAMES MAQLICH. drugo okrulj. .. SAVMONO TRAVNIK, tratja okrotja JOHN SPILLES, 4atrto okrotja UailULA AMH1IOSH ■ EDWARD TOMS1C,
-------mm M. Univoraal. ft
M7S W Mth St. Ctovotand a. Otilo
podptodaadnlM
------tlT Woodland Ava.. Jolmatowa. Pa.
-----------------S. D. No. I, Oakdala. Fa.
-----ISM Mtddtapotnto, Doarborn. M loh
^	------RandaU at., St. Louta M. Mo.
OH. pato Oh rallo--------------—__411 Clarea Bi. Evalath, Mina
SM W lih Bi, Walaaabu«. Colo.
HATH PETROVI CR pradaadnlk VINCENT CAINKAA
t. a. vwrnm
■IRKO ti
JACOB EUPAN LONJ
. .. asa s mat at. CMvakad io. Ohio
SMI So. Lawodal« Avo, Chicago M. 111. Mai Bo Lawndala Avo., Chicago U. Ill -WOT 9m. Lawndala Avo.. CStaago 88, 111.
1400 ao. Lombard Avo.. Sarwyn. III. 1U1 So Trumbull Ava. Chicago tt, III.
ISO E. NMh St.. Buolld It. o.
Knoko kot zdaj jsgostrrVanski tn grški partizani so bill blateni tudi frsncoski revolucionarji. * In vendor ate MHflfffkS In velfka francosko revolucija poena ni v analih zgodovine kot <hre največja dogodka do velike ruske revolucie - FlNfR
nem u gibaniu, da mora sodelovati t rdečo armado kjerkoli In kadar koli le mogoče Odkar Je dttbtl vlado v roke Aretea*wski, to povelje ni bilo na novo potrjeno sil naglašeno
ANTON BHULAR, prodaadnih_____
V« ANK VRAT AH ICH_____________
FRANK HARRlC.......___________
ANDHEW VIDHICH_______________
JOaEPHfNE MOČNIK_____________
tSANK SAITE ANDREW ORUM
JOHN OUP.-------
PRED MALOAI.... IOS EPH riroLT
............— Bo» OT. Arma. Kanaaa
......................S18 Tanar at, Luaovna. Pa.
IM1I ICuakoka Avo, Clavoland 18. Ohio
- -........ TOS Foroat Avo, Johiutown. Pa,
«na S. tooth atroat. Clavataad 18. Ohio
8M1 Bo. Lawndala Ava., Chicago M. III. ~...,maa anowden, Dalrolt 81, Mich. Ml Wo. I'roapact Avo., Clarendon llllla. lU . J8 Waat«loa Ava., Paru. III. IIOT S. OOth at, Cleveland S, Ohio
DR. JOKN I. EAVBRTNIK
O lavni odtavnlk
Uli
Bo. Ri.lteway, Chicago ■. III.
V ste lo
delavsko veal L dan?
avo tov
Ali liti
War Production Board Prohibits Certain Uses of Electricity
Ai s meant of conaerving furl on a nation-wide baaia, the War Production Board haa iuued an order, dated January 15, 1941, which prohibita the use of electricity for the following jmrpoaea:
"(I) Outdoor edvoittalRg end outdoor
siSM^lssdl IldslsSlssÄ pfwniWtvffivt iipnvin^.
M(l) Outdoor dlsploy Itgktlitg sssept wRoto noeea oory •or tke eeoduat of tke kutlnota of outdoor aoleMlahmenfa.
"(9) Outdoor deeerotlve sad outdoor or-no manto I lighting.
,v(4) Shew window llghtlnf essest where neeessery for Interior HlumlReMen.
"(I) Moquee lighting In oaeeaa e« 40 wette for ooeh mortiooe.
"/At UfttlA* mau al.aal Bakli«« la i»nn
wnnw way avrvor nfimnf in mvii
of the emount determined by loeel puMIc authority fe ke naca iter y for public oefoty.
"(7) Outdoor sign lighting eacept fen (I) Directional or IdenMfleetten signe re-^ulfirf fti am «mi mnn pmtvinmi
fit S^l^ff^l^	tfímÍMlll
ImabIAbU i ab iiiaillaiial m§ Idsnliftj^isn
BSwSpVIWV I ww wtvO^VVOnwl we 'VSrTTVVVVVIfon
eigne tor eay elntller eeeontlel public eervleee Hte llghHns of which Is epeelf-lcollyseortigod to be nocooeery by lecel (Hílrfli drtHwllVt	ÍImiII
In	I® Hié ^iipf^pflote
íHc	smI noté ti #9 M In esy per*
tleuler formi (II) Dlroctlonel or MoRltMee-Mor signe uelng net mero then SO weite
AgSoaJiak aenaa sod pao ^moAmbs obbsjA loa
p^» wffwpnsfiiffwwii ifw •fffwfe vnv www N^tilli «nd	public lodging tifob
At e tupplier of electmity, lite O>mmonwealih luiitun Company it required to bring due order to the attention of ell ate cuwomeri uainn electricity lot ilieae purpote*
" llua order oi the War Production Board ia by it» terme mandatory, effective February 1,1941. and placet the reepnnoibility for compliance upon the mm of electricity. The War Productioti Board, however, urgec voluntary compliance at toon at pooeiblo
The order further require« that the ( omjxny notify any cuttinner known by rhe (/>mtMtny to he in continued violation ttf the order after February I. A copy of diit notification mutt be tent to the Diatnct Office of the War Production Board
The War Production Board aekt full cooperation of ail ueert afletted The order providee thai wilful violation ia tubjert to hnt or im|>rttoninent, and fpr< that provide« thai the Board upon determination of continue«! violation, may direct th* *ut|mutton of tefv ice and prescribe the ciMidttiona under whult tervice may be rea|(»red •
Tie ( mmfhtmy will In gUJ !m	u tth
Ih c*ntmm*n tm mkiOmg /4e*e rvf^imtfmu
COMMONWEALTH EMSON COMPANY
Tt Wot! Mvw Stroot. CMcoeo 90. IBMelt
taoo

PETEK, 26. JANrr^
kih, v zakrite sote^kelHj gore.	,	«
(Dalje prihodnji*.)
Razni mali pg^
rdeča kokarda
Roman ig velika francoska revolucija STANLEY WEYMAN
za iina uradna poslopja. n; »trani. Izvrstno delovno Ugodna transportaeija. Vpr Mr. Butler, hišnega na( 919 No. Michigan Ave.
pribežališču, v belem in zlatem markizinem budoarju, sem jih našel ždeče za pozlačenimi naslanjači in s cvetjem izvezenimi blazinami. Svilenina in dragocene drobnarije, na katere je padala klavrna svetloba edine sveče, ki so jo bili vzeli s seboj, so dajale njihovim belim obrazom in v strahu razširjenim zrenicam še bolj pošasten izraz. •
V svoji bojazljivosti so bili porinili Denizo v prvo vrsto—eli pa je bila nemara samg stopila v ospredje, ker se je nadejala, da pridem za njo. Ona me je prva spoznala in pomirila ostale. Vprašal sem jih, kje je Gargouf.
Nihče izmed njih ga še ni bil pogrešil in vsi vprek so se vznen^rili, češ, da je ubral isto pot kakor oni. ' " .
"Po terrt takem ste šli za njim?"
"Da, gospod." ' To mi je pojasnilo njihov beg, ne pa oskrb-nikovega nestanka. Prav za prav mi ga pa ni bilo dosti mar, ker sem itak ve<|el, da se od njega ni nadejati pomoči. V brezupu sem pogledal okoli sebe; zdelo se mi je, da se še tolšfi zamorčki na oponi rogajo naši stiski. Imel sem puško in v njej en strel: življenja smo* ¿levega je bilo v mojih rokah. A kaj mi je to pomagalo? Še minuto, najdelj dve, pa bodo vrata» vlomljena in vsa tolpa divjih zveri bo planila na nas
"Oh, gospod—tajne stopnice! Ušel je po tajnih stopnicah!"
Kuhinjski dečko je zagnal ta klic. On edini je bil ohranil prisotnost duha.
"Kje so te stopnice?" sem vprašal.
Dečko mi jih je hotel pokazati, toda Deniza ga je prehitela. Vzela je svečo in me odvedla nazaj, k dva ali tri čevlje širokemu prehodu, ki je vodil v sosednjo sobo, ter odprla v zidu tega prehoda skrita vrata. Ko sem pomolil glavo naprej, sem zagledal nekakšno skrivališče in v njem pragove ozkih stopnic. Srce mi je zaigralo.
"Ali vodijo v vrhnje nadstropje?"
"Ne gospod; na streho!" ..
"Naprej!" sem viknil z brezumno nestrpnostjo. "Brž naprej! Tako pridobimo časa. Hitro, hitro! 2e gredo!" , ,ob!
Zakaj slišakgem pokanj» vrat na onem koncu, ki sem jih bil zaklenil za seboj. Vsak trd-nutek so se utegnUa odpreti. S kraja, kjer sem stal, čakaje, da se begunci zvrste mimo mene, sem razločno čul njih hripavo kričanje in preklinjanje. Toda vrata so držala dobro ali vsaj dokaj dolgo. Preden so omagala, sem bil že na stopnicah in sem zaprl tajna vrata za seboj. Prijel sem se za krila ženske, ki je bila pred menoj —in lezel više, čedalje*.vile v, črno temo, po kateri je prhala Jata netopirjev. Preje nego sem pričakoval, sem stal ves zasopel in tresoč se na strehi sredi beguncev. Svetloba gorečih poslopij je obsevala nedaleč od nas veliko skupino dimnikov; rdeči 1 a je nebo nad našimi glavami in škrlktila listje oreha, ki je raael malone do nas. Toda streho vse okoli nas in žlebove, ki so jo obrobljali, je odevala črna tema. Prasketanje ognja, tuljenje plamenov in hrup razdejanja, ki je divjalo spodaj, n&s tu niso več dosegali s polno silo. Dih noči nam je hladil čela in jaz sem si vzel minuto časa, da pomislim in se oddahnem ter pogledam okoli sebe."
"Ali je še kak dohod na streho?" sem vprašal v skrbeh.
"Da, gospod, še eden."
"Kje? ... A ne, ostanite tu in čuvajte vrata," sem velel ter dal svojo puško slugi, ki mi je bil odgovoril. "Ta dečko naj gre z menoj, da mi bojkazal pot. Gospodična,' prosim vas, ostanite tu."
(Dalje prihodnjič.) '"T1•
__IUI lo i
POTREBUJEMO MOŠKE se "Laundry Washing" slrokt] vas naučimo, stalno delo S pozneje. -	^
UNION LINEN CO 4131 Ravenawood, blizo Irving
$50.00 zastonT
Ako mi poveste nekoga, ki imjAi karo na prodaj. Ali pa ja2 U
vašo karo in vam dam $500Qv! tovini.	I
PHONE SEEley 0607
Po 6. uri P. M. pa JUNiper^
Hotelske služkinj in čistilke
STALNO DELO DOBRE DELOVNE OKOLIŠftl "Full" ali "part time." kakor ij $92.00 na mesec. Oglasite se j
EDGEWATER BEACH H01| v uposlovalnem uradu
_ 5857 Sheridan Road
v uposlovalnem uradu 5857 Sheridan Road
Ženske za čiščenje
Delovne ure od 5:30 popoldne do 12. urs z več«, Vojno nujna industrija.
Rabimo tudi pomočnice v jedilnici
VPRAŠAJTE pri:
"EMPLOYMENT OFFICE" ZA ŽENSKE
Street Floor 309 W. Washington Street
ŽENE V OKOLICI DOBE * NA TISOČE EKSTRA RDEČIH
Vsak «Jan so lcolačane dra«ocene rdeie toike ffoapodlnjam. ki prinesejo porabljeno maat mesarjem Tal deSaU bo mo«o«e primanjkovalo mattob in porabljeno kuhinjsko mast le bolj nujno potrebujejo za izdelovanje idravll. umetnega sumija. »modnik*. 'vh|i' 1». bare In stdttte drumh *6tr+tiJ< < ,-,**ln na bojiftOu jn na domaČi , fronti. .
* »>•' «.U-;»
VsakA «ena lahko pomW ia kontno imam a t**, da vsako kapljo porabljene masU. kadar kuha. Spraviti j« vredno celo parno eno ftlico masti. Ali ne boete hranili do kontne Zrna«« nad Nemčijo In nad Japonsko?
Jih jemljite
iz vtikala takole
STIPO
(Nadaljevanje)
In na večer, ko sreča onega atražnika pri Senju, mu ponudi najboljšega duhana. rekoč: "Po-sluii ae. to ti je lep duhan. šele danes je došel!"
"Tedaj vendar!" vzklikne stražnik. "In koliko ei prinesel?"
"Okoli sto ok." odgovori oni.
"Ali kako?" povprašuje straž-nik radoveden
"Ovce so mi ga nosile!"
"Čakaj, tožil te bom!"
"Toži. kakor hočeš; naj se vam smejejo ljudje Saj niste zaaa-čili nikogar!" mu odgovori Stl-po, ko «nihaju
Bilo je grudna meeeca Gore m> bile pokrite s snegom, po dolinah, posebno v Neretvinl ravnini pri Metkoviču je pa bilo še vse zelem», rake j tam malokdaj vidijo aneg in led —Pri Ljubu-Akem so ga ujeli na poti, ki vodi ob robu strmega prepada Od ene strani so došli hercegovski orožniki, od druge dalmatinski
stražniki in so ga vedli v Ljubu-ški. Moral je nesti tovor duhana, katerega je imel na ramenih, ker so orožniki mislili, da je zločinec, kateregs so iskali prav takrat In to mu je bilo na srečo. Zakaj pokkaalo se je, da ni zločinec In—aatadi duhana—dejali so—ne zasluži kazni, ker nI zabranjeno po Hercegovini nositi duhan! Dalmatinski stražniki so zahtevali; dli sodnik ga je oprostil, rekoč: "Ako bi i znova hotel i duhanom preko meje. ujemite ga in ga odvedite v Met-kovič."
Takih prigodkov je doživel mnogo; ali kaj, mu je bilo do vseh nevarnosti—bsI se je samo ds bi gs zalotili.
Ne pulite jih ven na ta način
KUHARSKA KNJIGAt
RECEPTI VSEH NARODOV
NOVA IZDAJA1 tO AA . STANI IZDAJ M I H I
Električnih konopcev In drugih predmetov Je MALO na trau.
so zadevne tovarna sapoalene a
vojnimi naročili. PAZITE aa ' ▼aše električne predmete I
Stipovo življenje je bilo rps dvojno. Pol leta je delal kakor vesten gospodar sredi svoje rodbine, katera je s leti narasla na petero glav, drugo polovico je prebil kot -tihotapec v gorah in na potovanju, boreč se z raznolikimi nevarnostmi Leta so prešla Slučaj je kon-
Naročite pri
ruilic SERVICE company of northern Illinois