1 2 Slovenska zveza na Švedskem Slovensko GLASILO Slovenska BLADET POLETJE/SOMMAR 2018 ISSN-2000-2173 Št./Nr 63 Letnik/Ĺrgĺng 17 Slovenska riksförbundet i Sverige Slovensko GLASILO / Slovenska BLADET Junij 2018, Št./Nr 63, Letnik/Ĺrgĺng 17 Izdajatelj/Utgivare: Slovenska zveza na Švedskem / Slovenska riksförbundet i Sverige, PG:72 18 77-9 Financna podpora: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu; Clanarina SZ Slovensko GLASILO (2002) izhaja 4x letno v 580 izvodih Naslovna fotografija/omslagsfoto: Danni Stražar Fotografija na zadnji strani/sista sidan: Zvone Podvinski Za vsebino objavljenjih clankov so odgovorni avtorji. Pisma društev, ki niso clani Slovenske zveze, in oglase posameznikov objavljamo le, ce je v glasilu dovolj prostora. VSEBINA - INNEHĹLL UVODNA BESEDA - INLEDNINGSORD_______________________________________3 SLOVENSKI DOM GÖTEBORG.......................................................................8 SLOVENSKO DRUŠTVO SIMON GREGORCIC KÖPING.....................................10 SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO SLOVENIJA, OLOFSTRÖM........................13 SLOVENSKO DRUŠTVO STOCKHOLM............................................................16 SKM............................................................................................................17 KULTURA - KULTUR_______________________________________________________22 KNJIŽNI KOTICEK - BOKHÖRNAN___________________________________________24 SMEH JE POL ZDRAVJA ____________________________________________________25 ETT GOTT SKRATT FÖRLÄNGER LIVET_____________________________________25 NOVICE IZ SLOVENIJE .................................................................................27 NEKAJ ZA OTROKE - NĹGOT FÖR VĹRA MINSTA____________________________28 RECEPTI - RECEPT_________________________________________________________29 SVETOVNI DAN CEBEL: 20. MAJ____________________________________________33 V SPOMIN - IN MEMORIAM ________________________________________________35 POLETNE PRIREDITVE V DOMOVINI_________________________________________38 Glavni in odgovorni urednici/ huvudredaktörer: Danni Strazar, Suzana Macuh Castna clanica uredništva/hedersmedlem: Augustina Budja Bencek Oblikovalka & slov. lektura / Teknisk redaktör: Danni Strazar Naslovi & lektura šved. besedil / Adresshantering: Suzana Macuh Naslov uredništva / Redaktionsadress: Slovenska riksförbundet i Sverige Box 145 731 23 Köping E-naslov/E-post: slovenskoglasilo@gmail.com Svoje prispevke pošljite na zgornji naslov do 1. septembra 2018! Skicka era bidrag till Slovenska BLADET senast den 1 september 2018, adressen ovan! UVODNA BESEDA - INLEDNINGSORD Ne morem se upreti, da ne bi teh uvodnih besed pospremila z lepo mislijo, ki seveda ni moja, a mi je segla do srca. »Sreco išcemo vsepovsod, a smo podobni Tolstojevemu beracu, ki je življenje presedel na loncu z lata in prosil novcice od mimoidocih, ne da bi se zavedal, da je njegovo bo­gastvo tik pod njim. Tvoj zaklad – tvoja popolnost – je že v tebi.« (Elizabeth Gilbert) Sama menim, da je v tem svetu, ko ure, dnevi in leta minevajo, kot bi švignil, in ko nam vsepovsod ponujajo instantne, hitre rešitve za sreco in za vse drugo, je morda še toliko pomembneje razmisliti o tem, ali res potrebujemo vse tisto navidezno okrog nas, ki naj nam bi prineslo sreco. Morda pa je sreca vseeno v nas - in tisto, kar odsevamo, preprosto osreci tudi vse okrog nas in naredi svet lepši tudi za druge. Sreca je lahko droben nasmeh mimoidocemu, zadovoljstvo v tem trenutku in ne šele jutri, morda je sreca dobro delo, ko nekomu prisluhnemo in mu morda polepšamo dan. Vcasih je dovolj že topel pozdrav in vprašanje: Kako si? Želim vam torej, da bi v življenju, ne glede na starost, poceli, kar imate radi, vedno našli nove stvari in nove izzive, se obdali z dobrimi ljudmi in preprosto bili srecni zdaj in tukaj. Danni Jag kan inte gĺ lĺta bli att inte skriva dessa inledningsord med ett citat (som inte är mitt, men det etsades fast i mitt minne) »Vi är som Tolstoys berömda tiggare som tillbringade sitt liv pĺ en guldkruka och bad om pennies frĺn varje förbipasserande, ovetandes om att hans förmögenhet var rätt under honom hela tiden. Din skatt - din perfektion - finns redan inom dig.« (Elizabeth Gilbert) Själv tycker jag, att i denna värld när timmar, dagar och ĺr gĺr sĺ fort, där vi blir erbjudna genvägar till lyckan och till allt annat, är det viktigt att fundera pĺ om vi faktiskt behöver vara omgivna av allt det materiella som sägs bringa lycka. Tänk om lyckan finns inuti oss och det vi tillför, gör andra runtom oss lyckliga? Lycka kan vara ett litet leende, tacksamhet här och nu och inte en annan dag, lycka kan vara en god gärning genom att lyssna pĺ en medmänniska, ibland räcker det med en hälsning och den enkla frĺgan: ”Hej, hur mĺr du?” Jag önskar er all lycka i världen, att ni gör det ni tycker om, utforska nya saker och hitta nya utmaningar, var omringade av människor ni tycker om och var helt enkelt lyckliga här och nu. /D PREDSEDNIK IMA BESEDO Cas beži in spet se sprašujem, le kam se mu mudi. Vstopili smo v novo leto v upanju, da nas caka prijetno obdobje, tudi na osebni ravni upam, da bo vse bolje glede zdravja, obenem pa, da se bomo dobro razumeli, spoštovali in bili uspešni pri svojem delovanju.Spoštovani clani vseh društev, ki ste obenem clani Slovenske zveze, naj vam pozdravne besede polep­šajo vsakdan in naj sežejo v prostor, namenjen druženju Slovencev, torej vseh nas, vaših rojakov, ki živimo tukaj na Švedskem. Vsem prav lep pozdrav. Kot po navadi želim napisati in povedati nekaj lepih misli, ki naj nas povezujejo in nam bodo vodilo pri delovanju v dru­štvih ali pa ob kakšnih aktivnostih ter srecanjih. Ce malo pomislimo za nazaj, lahko vidimo in tudi obcutimo velike spremembe v življenju na vseh podrocjih. Clani Slovenske zveze postajamo starejši in mnogo zvestih clanov nas je žal že zapustilo, veliko naših ljudi pa je po vsej Švedski tudi v domeh za ostarele ljudi. Stvari se pac spreminjajo, je pa vse to tudi zelo zaskrbljujoce za obstoj Slovenske zveze. Leta in leta se trudimo, da bi pridobili mlajšo generacijo k delovanju in v svoja društva ali k Slovenski zvezi, vendar je po mnenju vodilnih po društvih in na podlagi neke anketne raziskave vse skupaj skorajda brezuspešno. Kot predsednik zveze si želim, da bi delo Zveze potekalo v najlepšem redu in po zacrtanih smernicah, ki jih imamo za leto, ki je pred nami. Za nami so že štirje delovni meseci delova­nja društev, izvedeni so bili tudi letni obcni zbori, in ob tej priložnosti želim veliko uspeha ter modrosti vsem vodilnim v slovenskih društvih na Švedskem, prav tako pa želim veliko uspeha celotnemu ter nespremenjenemu upravnemu odboru Slovenske zveze. Ta dopis je lepa priložnost, da se iskreno zahvalim celotnemu upravnemu odboru Slovenske zveze za ves trud in delo v dobro Slovenske zveze. Prav tako iskrena hvala vsem vam, spoštovani clani Slovenske zveze, za sodelovanje ter zvestobo s clanstvom, in želim si, da se še naprej trudimo in skupnimi mocmi izvajamo vse svoje znacilne dejavnosti tudi v prihodnosti, da bo Slovenske zveza na Švedskem lahko še naprej obstajala. Dovolite, da se malo dotaknem zadnjega srecanja za binkoštni praznik. Res mi je bilo toplo pri srcu, ko sem videl toliko nasmejanih in zadovoljnih obrazov, vesel sem bil, ko sem pog­ledal najprej v cerkvi in pozneje še po dvorani in videl, da so vsi stoli zapolnjeni. Lepo je, da smo slovenski romarji vedno zvesti temu prazniku in vseslovenskemu srecanju. Stisk roke drug drugemu ima ob takšnih srecanjih velik pomen in pomeni spoštovanje, kajti prevec je stvari in sprememb, ki nastanejo med casom, ko se ne srecamo. Bodimo torej trdni in po­gumni, vsem vam pa želim veliko zdravja v upanju, pa da se zopet snidemo naslednje leto. Kot sem omenil na samem srecanju, smo v Slovenski zvezi sprejeli sklep, da povecamo fi­nancno pomoc društvom pri stroških prevoznih sredstev, da bodo društva lažje nacrtovala prevoze na razlicna srecanja slovenskih rojakov po vsej Švedski. Ob tej priliki se želim lepo zahvaliti res vsem, ki ste kakor koli pomagali pri organizaciji in izvedbi letošnjega binko­štnega srecanja. V veselje mi je bilo videti vesele in zadovoljne ljudi okrog sebe. Cas je za poravnavo clanarine v društvih in tudi v Slovenski zvezi, letos naj bi to naredili do zadnjega dne v maju, za naprej pa je spremenjeno in sklenili smo, da se clanarina poravna do zadnjega dne v januarju, hkrati pa naj bi društva takrat poslala tudi sezname clanov ter izpolnjen obrazec, ki smo ga poslali vsem predsednikom slovenskih društev na Švedskem. Nacrt aktivnosti Slovenske zveze V mesecu juniju praznujemo nastop poletnega casa (Midsommar) in Dan državnosti samo­stojne Slovenije. Uživajte in se lepo imejte ob teh praznovanjih. Naj to priložnost izkoristim še za to, da vam vsem želim lep dopust, srecno pot, pa brez nezgod, kamor koli vas že popelje pot. Obcni zbor Slovenske zveze na Švedskem Obcni zbor Slovenske zveze se je odvijal 14. aprila v Jönköpingu, sam sestanek obcnega zbora pa je potekal v prijetnem vzdušju vse prisotnih. Zaželeno je bilo, in tako bo tudi osta­lo, da se obcnega zbora udeležita najmanj dva predstavnika vsakega društva. Spoštovani clani, potrudite se v prihodnosti in naj vabilo velja že za naprej. Imeli smo veliko cast se srecati z veleposlanikom g. Tonetom Kajzerjem in castnim konzulom g. Dariem Križem. Vsi zbrani smo bili zadovoljni z njuno navzocnostjo na obcnem zboru Slovenske zveze, saj je bilo to namrec naše zadnje srecanje in skupno sodelovanje z g. veleposlanikom Tonetom Kajzerjem, saj g. veleposlanik zakljucuje svoj mandat in se z družino vraca v domovino Slovenijo. Na zboru smo obravnavali vse, kar je bilo na dnevnem redu, in tudi potrdili smernice in sklepe, o katerih smo razpravljali na obcnem zboru. V pismu Predsednik ima besedo sem omenil, da je na letošnjem zboru prišlo do sprememb glede datuma placevanja clanari­ne, ki je po novem dolocen za zadnji dan v januarju, in takrat morajo društva poslati tudi posodobljene sezname clanov. Novost je tudi, da bodo vsa društva izpolnila obrazec z naslovom Rapport om antal medlemmar frĺn föreningar. Obrazec bom po e-pošti poslal vsakemu društvu. Novo je tudi, da smo zvišali prispevek za izvedbe slovenskih srecanj v kombinaciji s pra­znovanjem dolocene obletnice društva, zvišali pa smo tudi pomoc za potne stroške za avtobus in kombi, enako kot do zdaj pa velja, da društva po izvedenih projektih vrnejo Slovenski zvezi samoprispevek. Rad bi poudaril, da se morajo društva tega držati, zato da bo pravicno do vseh društev. Na obcnem zboru nismo potrdili, kje bo srecanje vseh generacij. Predsednik Slovenske zveze Alojz Macuh se je lepo zahvalil gospodu Tonetu Kajzerju za dobro in uspešno sodelovanje na kulturnem podrocju s slovenskimi rojaki na Švedskem v preteklih letih in mu tudi zaželel dobro pocutje skupaj z družino doma v Sloveniji, V teh letih smo se zelo navezali na gospoda veleposlanika, in rojaki na Švedskem ga bomo prav zares pogrešali. A takšna je pac njegova služba in odlocitev, želim pa mu vse najlepše pri opravljanju novih funkcij na novem delovnem mestu, v upanju, da se bomo še kdaj srecali. (foto: veleposlanik g. Tone Kajzer in Alojz Macuh, predsednik SZ) Predsednik se je prav tako lepo zahvalil clanom upravnega odbora za dobro in uspešno opravljeno delo. (foto: Marjana Ratajc in Alojz Macuh) (foto: Suzana Macuh in Alojz Macuh) Vec in spodbudnih pohvalnih besed je predsednik namenil urednicama Glasila, ki si zaslu­žita pohvale in spodbudo, kajti Glasilo je strokovno urejeno in zavedam se, da so izrecene besede premalo, pa vendar majhna pozornost pomeni veliko pri nadaljnjem delu. SLOVENSKI DOM GÖTEBORG Ko bo izšlo poletno glasilo, bo minilo že skoraj 6 mesecev letošnjega leta. Le kam cas tako hitro beži? Letos je pomlad zamujala za skoraj cel mesec, zadnje 14 dni pa je kar vse po­divjalo ob toplih soncnih žarkih. Naj le bo tako, ceprav se mi smilijo ljudje v zgornjem delu Švedske, ki se borijo z naraslo vodo zaradi snega, ki se topi ob toplem vremenu in pustoši. Podnebje se spreminja in nam daje vedeti, da moramo nekaj storiti, ker za nami so nasled­nje generacije. Vse to cvetje kar tekmuje glede barv, le v vrocini precej hitro oveni in dež bi bil potreben. Svoje težave imajo tudi alergiki, saj je letos v zraku veliko cvetnega prahu. V društvu smo po slovenski maši praznovali Dan mamic in staršev, jih obdarili z nageljni in pogostili z narezkom. Romanje v Vadsteno je bilo 19. maja, kjer so bili navzoci pevci iz Nemcije, MePZ Slo­venski cvet, Dominik Krt iz Slovenije, ansambel Vaso­valci, gostje in župnik David iz Švice in seveda odhajajo­ci veleposlanik gospod Tone Kajzer z družino iz Kopenha­gna. Lahko recem, da je bil eden najboljših ambasador­jev doslej, rad se je družil z nami v Vadsteni, bil vedno dostopen in prijazen. Zavedal se je, da je bil tukaj zaradi Slovencev in ne obratno. Velikokrat smo imeli obcutek, da so prejšnji veleposlaniki komajda cakali, da so po maši odšli domov, pri njem pa nikoli nismo imeli tega obcutka. Gospodu in njegovi družini želimo srecno vrnitev domov in upamo, da nas bo na nas vezalo veliko spominov na lepe trenutke, ki ste jih preži­veli med nami. Hvala vam za vse! Vašemu nasledniku pa izrekamo srcno dobrodošlico med nas in upamo, da se bo nadaljevalo dobro sodelova­nje z nami. Dan državnosti v Angeredu bomo praznovali pri maši v juniju. Upokojenci v cerkvi bodo polletje zakljucili s kosilom v Fars Hatt v Kungälvu. Nekaj starej­ših pogrešamo, smo pa veseli novih, saj se imamo zares prijetno, kadar smo skupaj. Babice smo ob kavi, smehu, klepetu in sprehodu tudi malce obdarile ob rojstnem dnevu, saj je naša Ancka že odšla v Slovenijo. Postale smo starejše, naši partnerji tudi niso najbolj pri zdravju, zato veckrat uporabljamo telefon, da smo v stiku med seboj. Karel se zahvaljuje socialni skupini za cvetje, ki ga je bil deležen ob bolezni. Leta minevajo, zato spet navajamo nekaj jubilantov: Julij: Ana Ratajc 75 let August: Ivan Macek 85 let September: Marjana Ratajc 50 let Clani skupaj z upravnim odborom cestitamo slavljencem in jim želimo veliko zdravja in srece še naprej. Naj vam rojstni dan privlece mnogo smeha, sonca, srece, takšna, ki ne pobriše je nikdar vec iz vaše hiše! Pocasi se koncuje šolsko leto, sledijo mature in zacetek težko pricakovanih pocitnic. Vsak bo odšel po svoje in užival ob zasluženem dopustu in pocitku. Uživajte in si naberite novih moci za jesen. Vsem želim lepe soncne pocitnice/dopust. Pazite nase! Vinogradi in trte naše bregove krasijo, na preobloženih trsih se grozdne jagode zlatijo. Kaj treba v življenju je vse postoriti, preden bi mogle se te pozlatiti, veste, samo tisti vinogradnik ve, ki v vinogradu svoje pusti srce. Lep pozdrav Za Slovenski dom Marija Kolar SLOVENSKO DRUŠTVO SIMON GREGORCIC KÖPING Binkoštno praznovanje leta 2018 Za ta lep binkoštni praznik smo se zbrali slovenski romarji, prijatelji iz vseh koncev Švedske, v središcu mesta v Vadsteni. Praznik je bil še posebej posvecen vsem romarjem od blizu in dalec, tako tudi rojakom iz društva Simon Gregorcic Köping. Nepozabno lepo vreme, ki nam je bilo tokrat naklonjeno, je samo dokaz da smo pravi in zvesti romarji za takšen lep praznik. Dobra volja vedno velja, so govorili modri možje, in obcutki so bili lepi in nepozabni. Doga­janje v Vadsteni je bilo res veselo sprošceno, in romarji smo lahko ponosni, da nam je bil podarjen tako pomemben in blagoslovljen binkoštni dan. Za naprej si želimo, da ostane še vrsto let srecanje za binkoštne praznicne dni. Kot predsednik društva si želim, da ostanemo zvesti romarji, potrudimo se v društvih in kot posamezniki, da po svojih moceh pridobimo še tiste slovenske rojake, ki še ne poznajo tega lepega binkoštnega srecanja v Vadsteni. Spoštovani slovenski rojaki, trudite se za to, da se bomo v prihodnje znova srecali na binkoštnem srecanju v velikem številu. Misel je lepa in spodbudna, da obdržimo to tradicionalno srecanje. Mestece Vadstena nas iz leta v leto vedno znova vabi, da obišcemo svojo slovensko lipo. Letos je bila lipa obiska­na že dvajsetic zapovrstjo, in praznovali smo 45-letnico srecanja zvestih romarjev, Även i ĺr samlades slovenska och svenska vänner frĺn hela Sverige pĺ vĺr ĺrliga pingstträff i Vadstena. Som ordförande i föreningen och i riksförbundet hoppas jag att vi hĺller denna tradition levande i mĺnga ĺr framöver. I ĺr samlades vi för tjugonde gĺngen i rad vid slo­venska trädet LIPA (Lind) och för fyrtiofemte gĺngen i Vadstena. Stort tack till alla som deltagit pĺ alla sätt och vis i Vadstena i ĺr och jag hoppas pĺ en minst lika trevlig resa nästa ĺr igen. (Foto: na poti v Vadsteno.) Obcni zbor društva Simon Gregorcic Köping Znova smo se zbrali na obcnem zboru društva, saj je res hitro minilo leto dni, odkar smo ga imeli nazadnje. Ce malo pomislimo nazaj, obcutimo in vidimo v življenju velike spremembe na vseh podrocjih. Vse to povzroca tudi zaskrbljenost za obstoj društva. Vsa leta se trudi­mo, da bi pridobili mlajšo generacijo v delovanje društva, ampak je naš trud zaman, pocasi ne vemo vec, kaj še storiti, kako prepricati nekatere mlajše clane, da so slovenskega rodu. Poglejte, spoštovani clani, vse to je pravzaprav stvar prioritete. Zakaj se pa recimo najde cas za vse drugo, samo za ta kancek slovenskega druženja ne?! Vsi skupaj se potrudimo, da bomo ohranili slovensko besedo, kulturo in navade, ki so še toliko pomembnejše za vse nas, ki živimo zunaj domovine Slovenije. Sam še vedno razmiš­ljam pozitivno in sem poln upanja, da bi bili zadovoljni in mocni na vsakem koraku. Vedno se najde cas za pomoc in skrb za drugega, pa naj bo to doma ali pa društvenih prostorih. Spoštovani clani društva, naj se ob tej priložnosti lepo zahvalim celemu upravnemu od­boru za ves trud in skrb v dobro našega društva, posebno zahvalo pa sprejme gospod Franjo Breznik za trud in spoštovanje, ki ju je vsa ta leta namenjal društvenim dejavnostim. Vem, da beseda hvala ni veliko, ampak pomeni dovolj, s stiskom roke ter šopkom rož smo Francku izpolnili željo, ki jo je nosil v srcu, da bi se namrec naprej v življenju rad bolj po­svecal svoji ženi Jožici. Zaželeli smo mu zdravja v prihodnjih letih ter srecevanja z nami še naprej. Prav tako hvala vam, spoštovani clani, za sodelovanje ter zvestobo, ki jo namenjate društvu. Želim, da se še naprej trudimo in skupnimi mocmi peljemo vse naše dosedanje dejavnosti, ki so znacilne za nas, tudi v prihodnosti. Dragi slavljenci! Vsem, ki ste praznovali in ki boste praznovale rojstne dneve poleti, in vsem, ki imate kakršne koli obletnice, želim vse najboljše za vaš praznik. Hitro dnevi hitijo, drug za drugim se vrstijo, in iz leta v leto prihaja dan, ko praznuješ svoj rojstni dan. Zato najlepše vošcilo naj velja, ni veliko – je pa iz srca. Veliko zdravja, srece ter upanja vam vsem, spoštovani slavljenci, smeh in dobra volja pa naj vas spremljata na vseh poteh. Želim vam vse najboljše! Predsednik društva Simon Gregorcic Köping Grattis till er alla i föreningen som fyller ĺr. Jag önskar er allt väl, pĺ födelsedagen, Ordförande i Slovenska Föreningen Köping Alojz Macuh Predsednik društva Simon Gregorcic Ordförande Slovenska föreningen Köping foto: https://www.freepik.com/free-photo/valenti­ne-romance-leaf-passion-affection_1047655.htm«>Designed by Freepik Dopust Vsem skupaj želim lepe poletne pocitniške in dopustne dni, naj vam bo prosti cas mine v iskrenem veselju in v dobrem razpoloženju. Naužijte se veliko dobrega, srecno pot vsem, ki se boste podali na pot, prav tako pa vsem, ki boste ostali doma, želim lepe tople poletne dni. SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO SLOVENIJA, OLOFSTRÖM V soboto, 17. marca 2018, smo praznovali Dan žena in obenem imeli tudi obcni zbor. Izvolili smo nov upravni odbor, ker je naš predsednik Janez Rampre odstopil zaradi bolezni. Praznovanje smo zaceli z obcnim zborom, saj smo morali izvoliti novega predsednika. Clane ta zanimalo financno delovanje našega društva in delo v naslednjem letu. Financno stanje društva je na dobri poti in tudi delo društva dobro poteka. Na koncu smo izvolili nov upravni odbor, ki šteje 6 clanov. Za predsednika je izvoljen Miran Rampre, podpredsednica je Silvana Stopar. Blagajnik je Janko Kalecinji, tajnica Jana Bizovicar, za zabave pa je zadolžen Janez Zbasnik, ki mu bo pomagal Janez Rampre, Po obcnem zboru smo najprej podelili rože in steklenico vina ter se zahvalili svojemu dose­danjemu predsedniku Janezu Rampretu za dob­ro delo. Zatem pa smo z nageljcki obdarili naše žene. Vse prisotne smo pogos­tili z dobro vecerjo. Po njej smo peli, rajali in se veselili. Društveni nacrt za leto 2018: 17. marec: Obcni zbor in praznovanje dneva žena 19. maj: Romanje v Vadsteno 26. maja: Balinanje in srecanje v društvu 25. avgust: Piknik v Barnakälla 29. oktober: Vinska trgatev 15. december: Božicno praznovanje Slovenska maša je vsako peto nedeljo v mesecu. Izlet in romanje v Vadsteno 19. maja se nas je zbralo štirinajst clanov iz KD Slovenija, ki smo se z mini avtobusom odpravili na romanje v Vadsteno. Vreme je bilo prekrasno toplo in soncno. Srecanja v Vadsteni smo se udeležili z razlicnimi generacijami. Vzdušje je bilo veselo in dan precudovit. Viktor Semprimožnik in njegov sin Leon sta nastopila tudi v kulturnem programu (foto spodaj). Ko smo se pozno ponoci vracali domov, smo bili res vsi zadovoljni. ZAHVALA Hvala, Viktor in Greta, za obisk in nastop pri Jožetu v Ronnebyju 11. maja v domu za osta­rele Ĺgĺrdsbo. Bilo je presenecenje. Joze že šestnajst let boleha za Parkinsonovo bolezni­jo, zadnja tri leta pa ne biva vec doma s svojo družino. Hvala tudi gospodu Zvonetu za tolažbo in tople besede. Hvala vam! Magda in Joze z družino Stopar. Našemu dragemu Viktorju tudi cestitamo za 80. rojstni dan, ki ga je praznoval 23. marca. Viktor, vso sreco ti želimo ter obilo zdravja, da bi se mnoga leta bil med nami skupaj s svojo harmoniko. SLOVENSKO DRUŠTVO STOCKHOLM Slovensko društvo v Stockholmu vošci vsem bralcem prijetno poletje! Izkoristili bi priložnost in se zahvalili vsem organizatorjem in sodelujocim na srecanju v Vadsteni. Posebna zahvala gre Ulli Luin, ki je darovala slovenske knjige po pokojnem možu Franku. Izkupicek od prodaje gre v društvene namene, neprodane knjige pa bo g. Zvonko Podvinski prepeljal v Slovenijo, kjer se bodo podarile v dobrodelne namene. Skladno z uredbo GDPR bo društvo revidiralo podatke o clanih. Neaktivni clani, ki v zadnjih treh letih niso placali clanarine, bodo tako izbrisani iz registra clanov, s tem prenehamo pošiljati novice in vabila na društvene dogodke, od Slovenske zveze pa Slovensko glasilo prejemajo samo clani društev. Še vedno pa ste vabljeni k ogledu naše spletne strani, kjer objavljamo relevantne novice in vabila. Tam je dostopna tudi celotna izjava v skladu z uredbo GDPR. Slovenska föreningen i Stockholm önskar alla läsare en glad sommar! Vi vill passa pĺ att tacka arrangörerna och alla deltagare för en fantastisk dag i Vadstena. Ett särskilt tack gĺr till Ulla Luin, som har skänkt slovenska böcker frĺn sin avlidne make Frankos bibliotek. Böckerna var till salu för en symbolisk summa (10 kr styck) och förtjän­sten kommer att användas till ett av föreningens arrangemang. De böcker som inte har sĺlts kommer Zvonko Podvinski att transportera till Slovenien och skänka till välgörenhet. I enlighet med GDPR-förordningen kommer föreningen att revidera medlemslistan. De medlemmar som inte har varit aktiva och betalat medlemsavgiften under de senaste tre ĺren kommer att tas bort. Konsekvenserna blir att inga utskick kommer att göras, varken frĺn föreningen eller frĺn Slovenska riksförbundet. Nyheter och inbjudningar kommer dock fortfarande publiceras pĺ föreningens hemsida. Pĺ hemsidan finns även hela med­delandet publicerat i enlighet med GDPR. SKM BINKOŠTI 2018 Vadstena 2018, 20-letnica slovenske lipe v Vadsteni ter 45. vseslovensko romanje Rojaki iz vse Švedske so se ob binkoštnem prazniku letos že 45-ic zbrali pri sveti Brigiti Švedski v Vadsteni. Slovesno somaševanje je vodil nadškof Marjan Turnšek, ki je podelil zakrament svete birme trem mladim; spomnili so se 20. obletnice posaditve slovenske lipe. »Naj slovenska lipa, ki je simbol slovenstva, zeleni tudi za krepitev prijateljstva in sodelo­vanja med Slovenijo in Švedsko«; g. Tone Kajzer, slovenski veleposlanik Romanje in srecanje je v soboto, 19. maja 2018, pripravil misijski pastoralni svet pod vod­stvom narodnega dušnega pastirja Zvoneta Podvinski. Glavno financno podporo je tudi letos prevzel Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Pri financni podpori je pomagala Slovenska zveza na Švedskem, ki jo vodi Alojz Macuh. Bilo je precudovito sobotno jutro, ko so se romarji z vseh koncev Švedske podali na pot v Vadsteno z avtobusi, ali z osebnimi avtomobili. Nekaj posebnega je bilo v zraku, ko smo se bližali proti Vadsteni, ki nas je pricakovala z odprtimi rokami, tako kot vedno. Tam so prispeli najprej gostje iz Slovenije, clani ansambla Vasovalci, ki so poskrbeli za slovensko vzdušje pri sestrah ter predvsem v dvorani. Letos so ponovno razveselili srce rojakov na Švedskem romarji iz Švice, ki jih je v Vadsteno s kombijem pripeljal njihov dušni pastir David Taljat. Iz Göteborga je ob 6.30 avtobus v organizaciji SD Slovenski dom startal kot vedno izpred cerkve. Vmes pa so v hotelu že sprejeli naše letošnje goste iz Moersa v Nemciji, clane MePZ Slovenski cvet, ki je za to priložnost priromal na Švedsko, da s svojimi lepimi glasovi in ubranim petjem doda svoj del k slovesnemu bogoslužju. Tudi iz Köpinga je prihajal av­tobus, ki je pripeljal lepo število romarjev iz te skupnosti, obenem pa tudi sodelavce pri organizaciji tombole. Romarje iz Olofströma in Kallinga je zbrala in tudi organizirala avtobusni prevoz Silvana Stopar, ki z velikim veseljem vabi rojake na vseslovensko romanje in srecanje za binkošti v Vadsteni. Prav tako sta Danni Stražar in Rok Ogrin s kombiji pripeljala rojake iz glavnega mesta Švedske v Vadsteno, kjer so zbrali prvo generacijo, kakor tudi mlade, ki so zadnji cas našli službo v tem mestu. Nekaj posebnega pa je bilo v srcih rojakov iz Malmöja, saj so s sabo v Vadsteno letos pripe­ljali tri birmance: Claudio, Tima in Rebeko, pa tudi organista Dominika Krta. Frankbuss je moral startati precej zgodaj, da so po dolgi vožnji pravocasno prispeli k Sv. Brigiti Švedski. Frankbussu hvala tudi za prvo nagrado za letošnjo tombolo. Srecno pot. Veliko pricakova­nje je bilo v srcih birmancev ter njihovih botrov in staršev, starih staršev. Devetdnevnica k Sv. Duhu je gotovo izprosila prelepo vreme in prekrasno vzdušje, ki je prevevalo srca vseh navzocih romarjev, rojakov, ki so se že 45-tic zbrali v srcu Švedske in Evrope, saj je Sv. Brigita Švedska ena izmed sozavetnic Evrope. Slovenskemu vzdušju je poleg slovesne sv. maše dajala ton najprej procesija, ki se je ustavila pri slovenski lipi, kjer so se rojaki ustavili, prisluhnili nagovoru Njegove Ekscelence g. Toneta Kajzerja, našega veleposlanika iz Kopenhagna. Ob koncu nagovora je zadonela »Lipa zelenela je«. Potem pa je sledila procesija v Klosterkyrka, kjer je bil zakljucek slovesnega binkoštnega bogoslužja s slovesno zapetimi litanijami Matere Božje z odpevi, s posvetitvijo slovenskega naroda Mariji Pomocnici kristjanov, blagoslov ter tista znana pesem Marija, skoz življenje, voditi srecno znaš. Sledil je krajši koncert MePZ Slovenski cvet, ki je navdušil in nagovoril srca pri­sotnih romarjev. Prekrasen zakljucek duhovnega dela vseslovenskega romanja in srecanja rojakov za binkošti pri Sv. Brigiti Švedski v Vadsteni. ZAHVALA: Pri sv. maši smo vsi skupaj že rekli Bogu hvala za vsa ta leta zvestobe Vadsteni, za vsa vseslovenska romanja in srecanja v srcu Švedske. Hvala našima birmankama Rebeki in Claudii ter birmancu Timu, hvala iz vsega srca našemu msgr. Marjanu Turnšku, nadškofu v pokoju, ki je rad prišel med nas in je potrdil našo mla­dino, naše birmance v veri, hvala g. Tonetu Kajzerju, našemu veleposlaniku v Kopenhagnu, njegovi zvesti življenjski sopotnici ge. Mileni, ki sta se z veseljem udeležila vseslovenskega romanja in srecanja Slovencev v Vadsteni, hvala mag. Davidu Taljatu, sobratu v duhovništvu in rojakom iz Švice, ki so z nji­hovim dušnim pastirjem letos ponovno priromali v Vadsteno. Hvala MePZ Slovenski cvet, ro­jakom iz Moersa iz Nemcije, ki so z ubranim petjem povzdig­nili praznicno bogoslužje v Vadsteni ter hvala organistu Dominiku Krtu, ki je spremljal ljudsko petje na orglah, hvala sodelavcem bogoslužja: hvala bralcem Božje Besede, hvala za branje prošenj za vse potrebe. Hvala Ladu Lomšku, letošnjemu nosilcu križa na zacetku procesi­je. Hvala možem, ki so v procesiji nosili bandera, kar še toliko bolj naredi procesijo svecano. Hvala narodnim nošam, ki so s svojo prisotnostjo dodale svecanosti. Hvala Alojzu Macuhu, predsedniku SKD Simon Gregorcic iz Köpinga in obenem predsedni­ku Slovenske zveze na Švedskem, ki je tudi delni sponzor tega srecanja. Hvala za vsa priza­devanja po svojih moceh, kako v okviru Slovenske zveze pomagati, da se omogoci prevoz v Vadsteno, obenem pa tudi delno zmanjšati stroške naše Misije na Švedskem. Hvala za organizirani prevoz z mini avtobusom iz Köpinga. To je vaš velik doprinos k vseslovenske­mu romanju in srecanju Slovencev tukaj. Hvala Rudiju Belecu iz SKD Planika iz Malmöja za organizacijo prevoza romarjev z južne Švedske. Hvala Danni Stražar in Roku Ogrinu iz SD Stockholm za organizacijo prevoza romarjev iz Stockholma. Hvala Silvani Stopar za orga­nizacijo prevoza romarjev z vzhodne Švedske, iz smeri Olofström, Kallinge. Hvala Jožetu Zupancicu, predsedniku SKD Slovenski Dom iz Göteborga, ki je tudi letos organiziral avto­busni prevoz v Vadsteno in nazaj ter tako prevzel stroške prevoza naših rojakov z zahodne obale Švedske. Posebej hvala Jožetu Zupancicu za vso pomoc pri organizaciji obiska Slo­venskega cveta iz Moersa v casu njihovega obiska na zahodni obali Švedske. Hvala vsem nastopajocim v programu: Viktorju in Leonu, MePZ Slovenski cvet ter ansamb­lu Vasovalci. Hvala tudi Mariji Kolarjevi iz Göteborga za pomoc pri vodenju kulturnega dela vseslovenskega srecanja. Hvala narodnim nošam: Mariji Kolar, Mariji Perovic ter Karolini Nilsson. Hvala Larsu Olofu Nilssonu, uradnemu fotografu tega romanja in srecanja v Vad­steni. Hvala Jožetu Benigarju za vodenje gostov po zahodni obali Švedske. Prav tako hvala tudi Danni Stražar iz Stockholma za letošnje vodenje gostov po Stockholmu. Najprisrcnejša zahvala pa gre Misijskemu pastoralnemu svetu: Katarini, Mariji, Sigrid, Silvi, skupaj s pomocniki iz Slovenskega Doma iz Göteborga: Zenonu, Mariji, Mariji, Silvi, Emi, kakor tudi posameznikom od drugod, ki ste pomagali, da je bila dvorana urejena. Hvala vam vsem, ki skupaj z vašim dušnim pastirjem nosite težo dneva romanja za binkošti v Vadsteno. Hvala za vaše darove za tombolo, hvala za pecivo. Hvala našim sestram Sv. Brigite Švedske za kršcansko gostoljubje, ljubeco postrežbo in za vse molitve, ki so velik blagoslov za vse nas, ki se tukaj zbiramo že desetletja. Hvala pastorju Torbjörnu Ahlandu, ki nas vedno z veseljem in velikim spoštovanjem sprejema v klosterkyrka in nam jo daje na razpolago, da smemo tako lepo zakljuciti slovensko romanje v cerkvi Sv. Brigite Švedske. Hvala vsem, ki ste od blizu in dalec in si leto za letom prizadevate za romanje in srecanje v Vadsteni. Hvala vsem in vsakemu posamezniku, vsem neimenovanim, ki ste po svojih moceh pomagali, da smo tudi letos doživeli slovensko romanje in srecanje Slovencev za Binkošti v Vadsteni. Naj vas vse, ki ste za binkošti romali k Sv. Brigiti Švedski v Vadsteno, ona varuje ter naj vam vsem izprosi varstva in pomoci v življenju, ljubega zdravja na duši in na telesu, da boste ostali zvesti: materi, domovini in Bogu! Vaš hvaležni Zvone Podvinski KULTURA - KULTUR Gostovanje APZ Tone Tomšic na Švedskem Letošnjo pomlad je kulturno dogajanje v Stockholmu in Uppsali obogatilo tudi gostovanje Akademskega pevskega zbora Tone Tomšic pod vodstvom dirigentke Jerice Gregorc Bukovec. Svojo turnejo so zaceli v Hannovru, na Švedskem pa so svoj prvi koncert imeli v Uppsali v cerkvi Sankt Pers kyrka, v petek pa so se predstavili poslušalcem v cerkvi Adolf Fredriks kyrka v Stockholmu. Koncert je bil izredno dobro obiskan in vsi obiskovalci (tako Švedi kot številni Slovenci, ki so se udeležili koncerta) so bili navdušeni nad vrhunskimi izvedbami zbora APZ Tone Tomšic. V soboto je APZ skupaj z zborom Teknologkören v zgodovinskem muzeju – Historiska mu­seet – znova prepeval in razveselil poslušalce v tamkajšnjem muzeju, ob petih popoldne pa so v katoliški stolni cerkvi v Stockholmu peli med mašo, ki je sicer potekala v švedskem jeziku, vodil pa jo je slovenski duhovnik na Švedskem, g. Zvone Podvinski. Tisti, ki živimo v Stockholmu, smo veseli, da smo jih lahko prisluhnili na njihovi turneji. Ponosni smo, da so znova dokazali, kakšne vrhunske zbore in zborovodje ima Slovenija. Hvala Akademskemu pevskemu zboru Tone Tomšic za njihovo gostovanje na Švedskem! Malo za informacijo drugim bralcem pa še nekaj podatkov o Akademskem pevskem zboru Tone Tomšic in o njihovi nadvse cenjeni dirigentki Jerici Gregorc Bukovec. Akademski pevski zbor Tone Tomšic Univerze v Ljubljani združuje študentke in študente fakultet Univerze v Ljubljani, ki sta jim skupna velika ljubezen do petja in želja po vrhun­skem umetniškem ustvarjanju. Zbor so vedno vodili priznani zborovodje: France Marolt, Radovan Gobec, Janez Bole, Lojze Lebic, Igor Lavric, Marko Munih, Jože Furst, Jernej Hab­janic, Stojan Kuret, Urša Lah in Sebastjan Vrhovnik. Od oktobra 2015 zbor vodi Jerica Gre­gorc Bukovec. Jerica Gregorc Bukovec je diplomirala na ljubljanski Akademiji za glasbo. V okviru študij­ske izmenjave je v švedskem Malmöju eno leto študirala zborovsko dirigiranje v razredu Dan-Olofa Stenlunda. Študij je nadaljevala na Kraljevi akademiji za glasbo v Stockholmu, kjer je v razredu Andersa Ebyja zakljucila magistrski študij zborovskega dirigiranja in pri istem profesorju nadaljevala še dodatno leto študija. V casu študija na Švedskem je ume­tniško ustvarjala z zasedbo šestnajstih poklicnih glasbenikov, snemala in pripravila koncert s Švedskim radijskim zborom, koncertirala z Berlinskim radijskim zborom ter s Stuttgart Kammerchor in bila v zadnjih dveh letih dirigentka trem zborom v Stockholmu (Komorni zbor KFUMs, Stockholmski komorni zbor in moški zbor, Stockholmski študentski pevski zbor (Stockholms Studentsĺngare). Štiri leta je bila umetniška vodja Komornega zbora Ave, od leta 2015 pa je dirigentka APZ Tone Tomšic Univerze v Ljubljani. Sodelovala je s Komornim zborom RTV Slovenija in Slovenskim otroškim pevskim zborom. Na tekmovanju za mlade zborovske dirigente Europa Cantat v Ljubljani je leta 2009 osvojila tretje mes­to, na tekmovanju Eric Ericson v Stockholmu pa se je leta 2010 uvrstila med tri finaliste. Na zborovskem tekmovanju v Riminiju 2016 je prejela nagrado za najboljšega dirigenta tekmovanja. Za svojo nadarjenost je prejela razlicne štipendije in sicer kar štirikrat s strani Kraljeve akademije za glasbo (Kungliga Musikaliska Akademien) v Stockholmu, je tudi dobitnica štipendije Ministrstva za kulturo v Ljubljani in Glasbene matice Ljubljana ter dobitnica štipendij Eric Ericson in Dan-Olof Stenlund. Zapis in fotografiji s koncerta v Stockholmu prispevala: Danni St. KNJIŽNI KOTICEK - BOKHÖRNAN Tokrat ne objavljamo odlomkov iz knjig, posredujemo pa prispevek g. Braneta Kalcevica. BIBLOS Elektronske knjige na spletu Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani (NUK) omogoca brezplacen vpis v NUK za Slovence po svetu. S tem si pridobite možnost prebiranja slovenskih elektronskih knjig, ki so dostopne na portalu www.biblos.si. Na voljo so tudi knjige tujih avtorjev, ki so preve­dene v slovenšcino. Kdor se želi vclaniti, naj piše gospe Heleni Janežic na naslednji elektronski naslov: helena.janezic@nuk.uni-lj.si in poslala vam bo navodila. Prijetno branje! eKnjige na spletu Pripravil: Brane Kalcevic SMEH JE POL ZDRAVJA ETT GOTT SKRATT FÖRLÄNGER LIVET Jože pravi Janezu: »Ti, ki imaš veliko denarja in imaš doma vso najnovejšo tehnologijo, pojdi v trgovino in kupi robota, ki ga še nimaš.« Janez: »Pa kaj mi bo ta kup železja, od katerega ni nobene koristi?« Jože: »Pojdi, postavi se pred njega in mu postavi tri vprašanja, pa ce ti pravilno odgovori ga kupi, ce ne pa ne.« »Zmenjeno!« Odšla sta v trgovino in Janez se postavi pred robota, nekaj casa premišljuje potem pa vpraša: »Hej robot, kaj sedaj dela moja žena?« Robotu se prižgejo lucke, antene mu izskocijo iz glave in zasliši se kovinski glas: »Biip, biip, tvoja žena pomiva posodo, biip, biip!« Janez stece k telefonu in poklice ženo: »Živijo žena, kaj pocneš?« Žena odgovori: »Pomivam posodo!« Janez ves presenecen takoj spet pristopi k robotu in ga vpraša: »Hej robot, kaj sedaj dela moja hcerka?« Robotu se spet prižgejo lucke, antene mu izskocijo iz glave in spet se zasliši kovinski glas: »Biip, biip – tvoja hcerka se uci matematiko biip, biip!« Janez spet stece k telefonu in poklice hcerko: »Živijo hcerka, kaj pocneš?« Hcerka odgovori: »Ucim se matematiko, ocka.« Janez še bolj zacuden in presenecen spet pristopi k robotu, ga nekaj casa gleda in si misli: »Postavil ti bom še eno vprašanje, pa bomo videli, ce te bom kupil ali ne.« Nekaj casa premišljuje potem pa zopet vpraša: »Hej robot, kaj pocne sedaj moj oce?« Robotu se spet prižgejo lucke, antene mu izskocijo iz glave in zasliši se kovinski zvok: »Biip, biip – tvoj oce orje njivo biip, biip.« Janez se nasmeje in rece: »Hej robot, pojma nimaš, moj oce je direktor nekega priznanega podjetja in nikakor ne more orati njive.« Robotu se spet prižgejo lucke, antene mu izskocijo iz glave in še zadnjic se zasliši kovinski zvok: »Biip, biip – ti nimaš pojma, ker ne veš, kdo je tvoj oce, biip, biip!« *** Bellman är dĺlig i magen. Han har lĺst in sig p toaletten och stĺnkar högt. Ryssen knackar pĺ dörren. – Är du fortfarande dĺlig, Bellman? – Jaa. – Men doktorn undersökte ju dig i gĺr…Vad sa hon? – Hon sa att jag bara skulle äta sĺnt som smĺ barn äter. Det lĺter ju bra. Men jag litar inte pĺ henne. – Varför inte? – Jag har ätit fem legobitar, en blyertspenna och tvĺ stenkulor idag men jag är inte ett enda dugg bättre… *** Penzionisti so igrali golf. Vsi so se pritoževali... »Igrišce je predolgo!« je rekel prvi. »Jame so prevec globoke!« je rekel drugi. »Vzpetine so previsoke!« se je oglasil tretji. Nato pa se je oglasil še najstarejši, osemdesetletni Tine: »Ce pogledamo vso zadevo še z druge plati, je dobro vsaj to, da smo pri naših letih še vedno na gornji strani trave!« *** Policaj: »Gospod, ste kaj popili?« »Ne, nic.« »Bova testirala: povejte abecedo nazaj!« »ž z v u t š s r p o n m l k j i h g f e d c c b a.« »Neverjetno, jaz tega ne bi mogel niti trezen.« »Jaz tudi ne.« *** 21. rojstni dan, Tine iz Bohinja je slišal zgodbice o neverjetni družinski tradiciji. Pravili so, da so njegov oce, dedek in pradedek na svoj 21. rojstni dan imeli možnost hoditi po vodi cez Bohinjsko jezero, do oštarije, kjer so si privošcili svojo prvo alkoholno pijaco. Tako je Tine na svoj 21. rojstni dan skupaj s prijateljem Martinom, odveslal na sredo jezera. Tine je stopil iz colna in se skoraj utopil. A Martin ga je uspel rešti iz vode. Besen in zmeden se je Tine odpravil do svoje babice. »Babica«, jo je vprasal, »danes je moj 21. rojstni dan. Zakaj torej ne morem hoditi po vodi, tako kot so lahko moj oce, dedek in pradedek?« Babica se je zazrla v Tinetove oci in odgovorila, »Ker so se tvoj oce, dedek in pradedek rodili januarja. Ti pa si se rodil avgusta.« *** Poveljnik gasilcev vstopi v prostor, kjer gasilci preživljajo dežurstvo. Nasmehne se vsem, pocasi stopi do avtomata za kavo, jo pocasi srka... Ko ga gasilci preseneceno in vprašujoce gledajo, kaj naj to pomeni, poveljnik rece: »Fantje, prav pocasi se zmigajte, davcna uprava gori!« Šale sva našli na spletu. :) NOVICE IZ SLOVENIJE Blagovna znamka Peko v lasti Alpine Tržiška tovarna Peko, duh simbola slovenske identitete in simbola slovenske cevljarske industrije, je februarja letos pristala v lasti Alpine, ki je za zašciteno blagovno znamko odštela 100.000 evrov. Peko je cevlje izdeloval vec kot sto let. Na svojem višku v šestdesetih letih je zaposloval cez pet tisoc delavcev, v zacetku lanskega leta pa je šel v stecaj. Blagovna znamka Peko, ki je, tako kot Alpina, zelo dobro uveljavljena v Sloveniji in na trgih nekdanje Jugoslavije, bo Alpini omogocila razvoj maloprodajne mreže na omenjenih trgih ter posledicno rast prodaje v segmentu ženske in moške modne obutve. Z namenom, da Peko kot najstarejša obutvena blagovna znamka ne bi zamrl, so na dražbi kupili tudi kopita in sekalne nože nekdanjega proizvajalca Peko, d.d. Na ta nacin bodo lahko zvestim Pekovim kupcem v najkrajšem možnem casu ponudili najbolj priljubljene modele moške in ženske modne obutve. Alpina je sicer znana predvsem po športni obutvi, ki jo med drugimi uporabljata tudi znani švedski smucarski tekacici Charlotte Kalla in Stina Nilsson. Slovenija pa premore še eno tovarno športne obutve – Planiko. Za oživitev in nadaljevanje 113 let tradicije Peka pa se trudi tudi Peko kooperativa, skupina pobudnikov in ustanoviteljev zadruge. Pripravil Brane Kalcevic NEKAJ ZA OTROKE - NĹGOT FÖR VĹRA MINSTA PIKAPOLONICA (Mira Voglar) Pika, poka, pikapolonica, to sem jaz! Suknjica rdeca, nekaj crnih pik! Res nisem velika kot sosedov bik! Toda vsak, ki me pozna, prav zares me rad ima! Pika, poka, pikapolonica, to sem jaz! Vir: splet https://www.freepik.com/free-vector/ladybug-vector_607477.htm«>Designed by Freepik CEBELICA (Janez Bitenc) Od cveta do cveta cebelica leta in v cašicah sladkih nabira si med. Po tem pa se zali marjetki za- hvali in rece veselo: “Takoj pridem spet!” “Le pridi cebelca” de cvetka mar- jetka, “saj menda je sladkega poln moj cvet.” RECEPTI - RECEPT Rabarbercheescake Ingredienser: Portioner: Ca 10 bitar Botten 120 g smör 120 g mörk choklad 1 3/4 dl farinsocker 1 tsk vaniljsocker 1 krm salt 2 ägg 2 1/2 dl mjöl 2 msk kakao Fyllning 2 mogna bananer 150 g yoghurt 350 g färskost 1 msk limesaft 6 ark gelatinblad 1/2 dl socker 2 dl vispgrädde Rabarbertopping 500 g rabarber 2 1/2 dl vatten 3 msk socker 2 msk majsstärkelse Gör sĺ här: Botten: Värm ugnen till 175°C (160°C varmluft). Smält smöret och chokladen i en kastrull med lĺg värme. Lĺt svalna lite. Tillsätt farinsocker, vaniljsocker och en nypa salt med elvisp. Tillsätt ägg och rör om or­dentligt. Blanda mjöl och kakao väl, sikta gärna. Fyll i degen i utlagd form (ca 26 cm i diameter, för ca 10 bitar) med bakplĺtspapper och grädda i 30 till 35 minuter. Lĺt svalna. Fyllning: Mosa bananerna och blanda med yoghurten. Vispa ihop färskost, bananmos och limesaft med elvisp. Lĺt gelatinbladen mjuka upp i 1 dl kallt vatten (för 6 gelatinblad) i 10 minuter. Tillsätt socker och värm upp allt under omrörning tills gelatinet och sockret har löst upp sig. Blanda snabbt med färskostkrämen. Vispa grädden hĺrt och tillsätt den försiktigt. Häll krämen i formen och kyl tĺrtan i minst 3 timmar. Rabarbertopping: Tvätta rabarberstjälkarna och skär i bitar. Koka vatten och socker. Tillsätt rabarbern och koka i 2-3 minuter. Ta rabarbern frĺn spadet och kyl dem. Spara spadet. Rör om maizenan med 4 msk vatten (för 10 bitar) tills den blir jämn och tillsätt rabarberspadet samtidigt som du rör om. Koka upp det igen och lĺt koka i ca 1 minut under konstant omrörning. Lĺt sedan svalna, rör om ibland. Tillsätt rabarberbitarna till det ljumma spadet. Lĺt svalna och fördela över kakan före servering. Skutna torta z rabarbaro Sestavine *za približno 10 kosov Podlaga torte: 120 g masla 120 g temne cokolade 1 3/4 dl rjavega sladkorja 1 cajna žlicka vaniljevega sladkorja Šcepec soli 2 jajci 2 1/2 dl moke 2 jedilni žlici kakava Nadev 2 zreli banani 150 g jogurta 350 g gladke skute oz. kremnega sira (npr. znamke Philadelphia) 1 jedilni žlici soka limete 6 listicev želatine 1/2 dl sladkorja 2 dl sladke smetane za stepanje Obloga iz rabarbare 500 g rabarbare 2 1/2 dl vode 3 jedilne žlice sladkorja 2 jedilni žlici koruznega škroba Postopek: Podlaga (dno): Pecico segrejte na 175 °C (160 °C pri ventilatorski pecici). V posodici na nizki temperaturi stopite maslo in cokolado. Pustite, da se malo ohladi. Z elektricnim mešalnikom dodajte rjavi sladkor, vaniljev sladkor in šcepec soli. Dodajte jajci in dobro zmešajte. Natancno vmešajte moko in kakav in ju pred tem dobro presejte. Testo vlijte v model za peko, obložen s peki papirjem (približno 26 cm premera, kar pome­ni približno 10 kosov), in pecite 30 do 35 minut. Pustite, da se ohladi. Nadev: Pretlacite banane in jih pomešajte z jogurtom. Z elektricnim mešalnikom zmešaj­te pasirano skuto/kremni sir, pretlacene banane in sok limete. Listice želatine položite v 1 dl hladne vode (za 6 listicev želatine) in jih pustite namocene 10 minut, da se zmehcajo. Dodajte sladkor in vse skupaj med mešanjem segrevajte, dokler se listici želatine in slad­kor ne stopijo. Na hitro zmešajte s kremo iz skute/kremnega sira. Smetano cvrsto stepe­mo in jo previdno dodamo skutni zmesi. Kremo vlijte v model in postavite torto v hladil­nih za najmanj tri ure. Obloga iz rabarbare: Operite stebla rabarbare in jih narežite na košcke. Zavrite vodo in sladkor. Dodajte rabarbaro in kuhajte od 2-3 minute. Odstranite rabarbaro iz vode in jo ohladite. Tekocino prihranite. Koruzni škrob zmešajte s štirimi (4) jedilnimi žlicami vode (za 10 kosovo), dokler ne dobite gladke tekocine brez grudic, zatem pa dodajte tekocino, v kateri ste kuhali rabarbaro in ves cas mešajte. Znova zavrite in ob nenehnem mešanju pustite, da se kuha eno (1) minuto. Zatem tekocino ohladite in obcasno premešajte. V hladno tekocino dodajte košcke rabarbare Ohladite in preden postrežete rabarbarin nadev porazdelite po torti. Vir fotografije: spletna stran https://www.koket.se/kladdkaka-med-rabarbercheesecake Flädersaft: Ingredienser Portioner: ca 6 dl 650 g strösocker (650 g motsvarar ca 7 3/4 dl) 5 dl citronjuice (5 dl motsvarar juice frĺn ca 10 citroner) 12 fläderblomsklasar 10 svartvinbärsblad Gör sĺhär: Värm socker och citronjuice i en kastrull under omrörning tills sockret löses upp. Skölj fläderblommor och vinbärsblad. Lägg blommorna och bladen i en bunke och slĺ över den varma lagen. Täck med plastfolie eller lock. Lĺt stĺ i kylen i 2–3 dagar. Sila saften och värm sedan upp den pĺ nytt till 85°C. Försök hĺlla temperaturen pĺ 85°C i 15 minuter. Häll upp den varma saften pĺ steriliserade flaskor. Förvara mörkt och svalt. Oöppnad flaska hĺller i ca 6 mĺnader. Öppnad flaska förvaras i kylen. Bezgov sok: Sestavine Kolicina: približno 6 dl 650 g sladkorja (650 g je približno 7 3/4 dl) 5 dl limoninega soka (5 dl je enako soku 10 limon) 12 cvetov bezga 10 listov crnega ribeza Postopek: V posodi segrejte sladkor in limonin sok ter mešajte, dokler se sladkor ne raztopi. Bezgove cvetove in liste crnega ribeza dobro sperite pod vodo. Cveto­ve in liste odložite v skledo in jih prelijte s toplo tekocino. Pokrijte s pla­sticno folijo ali pokrovom. Pustite stati v hladilniku 2–3 dni. Precedite sok in ga zatem znova segrejte do temperature 85 °C. Po­skusite temperaturo 15 minut obdržati na 85 °C. Vroc sok vlijte v sterilizirane steklenice. Hranite v temnem in hladnem prostoru. Neodpr­ta steklenica se ne pokvari do 6 mesecev. Odprto steklenico je treba hraniti v hladilniku. SVETOVNI DAN CEBEL: 20. MAJ Skoraj vsako nedeljo, ce le utegnem, spremljam oddajo ”Ljudje in zemlja”. To je kmetijska oddaja in v njej razpravljajo o vsem, od kmetijskih dejavnosti do domace hrane in kmeckega turizma. Vceraj je bila cela oddaja namenjena cebelam. Ste vedeli, da so Slovenci dali pobu­do, da bi praznovali svetovni dan cebel? Letos je bil prvic 20. maja in tako bo naprej tudi vsako leto. Odvisni smo od teh malih živalic, od tega je odvisno naše življenje in prav tako naše rastline , cvetlice in na splošno narava. Prvi slovenski cebelar (pravzaprav je bila takrat še Avstro-Ogrska monarhija) je bil gospod Janša, ki se je zacel ukvarjati s cebelami. Danes je po Sloveniji preko 250 cebelarskih društev in na milijone cebel. Cebele so zelo obcutljive na strupe in onesnaževanje, zato hitro poginejo. Pa tudi cebelarska bolezen v zalegi lahko pomori cele cebelje družine. V Sloveniji je najbolj poznana Kranjska sivka matica, ki je mirna, delavna in zelo produktivna. Pravzaprav sama sploh ne jé in jo hranijo služabnice. Matica ima obi­cajno na hrbtu piko razlicne barve (enake barve kot cebelarski casopis, da se ve katero leto je bila dana v panj). Kranjska sivka je druga na svetu (Italijanska cebela je prva) in je na vseh celinah sveta. So cebelarji, ki samo gojijo cebele in jih prodajajo naprej, matice, ki jih pošljejo narocnikom po svetu. Doma jih imajo zaradi meda. Med je njihova hrana za zimo, ker pa jim to vzamemo, jim je treba to nadomestiti s stopljenim sladkorjem, da preživijo zimo. Cebele poleti živijo samo tri tedne, ker si obrabijo krila in umrejo. Tudi cebelji samci (troti) so v družini cebel, ker oplodijo matico, jeseni pa jih cebele naženejo iz cebelnjaka, da jim jih ni treba hraniti. Slovenski cebelarji so zelo ponosni na svoj med, ki ga je vec vrst: od akacijevega, lipovega, hojevega medu, kostanjevega, medu oljne repice, cvetlicnega. Cebele imajo vec nalog, od tega, da so stražarji in pazijo na panj, da ne pridejo v cebelnjak cebele iz drugih družin, negovalke in hraniteljice matice. Na zadnjih nogicah na­birajo cvetni prah in ga odnesejo domov, ga tam odložijo, in ko ima med dolocen odstotek vlage, lepo pokrijejo satovje, ki ga pozneje cebelar vzame ven. Z možem sva imela cebele, sosedje so bili veseli, ker je sadno drevje, grmi malin, borovnice in drugo bilo oplojeno in je bogato obrodilo. Cebele lahko letijo vec kilometrov po cvetni prah in tista, ki najde dobro pašo, prileti domov, kroži po panju in potem ji druge cebele sledijo na dobro pašo. Med je zdrav za pomiritev in se uporablja v kozmetiki, pri prehrani in v zdravilih. Sama sem imela razpoke na rokah, ki so bile krvave in bolece, in ko smo tocili med in je bilo veliko pomivanja, so se mi roke lepo zacelile. In kadar se mi roke osušijo in razpokajo, jih umijem z mlacno vodo, namažem z medom, cez noc si na roke dam debelejše nogavice, zjutraj pa roke sperem pod toplo vodo in po nekaj dneh so znova mehke in lepe. Mnogi cebelarji imajo kmecki turizem in je pri njih mogoce prespati, imajo pa še druge živali in tako je dopust mogoce preživeti zelo prijetno. V Veržeju imajo cebelarski muzej in tam najstarejši osmero kotni cebelnjak (iz Nemcije), v njem pa razstavljajo orodje in vse pripomocki, ki so jih potrebovali pri tem delu. Danes je veliko nove tehnike, ki olajša delo v cebelnjaku. Za dušo in telo je tudi pocitek v cebelnjaku na klopi meditacija, ali pa vdihovanje zraka iz panjev. Prav zato moramo biti pazljivi, da ne škropimo s strupi in po nedolžnem pobija­mo te male živalce, ki nam hocejo samo dobro. Ohranimo naravo za naslednje generacije. Marija Kolar V SPOMIN - IN MEMORIAM V spomin Angeli Budja (* 28. april 1916, + 16. april 2018) Mama Angela Budja, rojena Bohanec, je zagledala luc sveta 28. aprila 1916 v vasi Godemarci, župnija Mala Nedelja. Ob njenem rojstvu je na soškem bojišcu divjala prva svetovna vojna. Doži­vela je kraljevino Srbov Hr­vatov in Slovencev (op. nekaj mesecev je bila najprej Kra­ljevina Slovencev Hrvatov in Srbov), t. i. Kraljevino SHS leta 1918. Leta 1929 je nas­tala kraljevina Jugoslavija. Leta 1935 se je porocila z Avgustom Budjo. Angela je bila najstarejši otrok Bohan­cevih. Nato se jih je rodilo še 11, dva sta umrla kot dojencka. V zakonu Budjevih se je rodilo šest otrok, od katerih sta tudi dva umrla kot majhna. Po drugi svetovni vojni je Angela doživela še Socialisticno federativno republiko Jugoslavijo in ko­munizem, ki je družino Budjevih neprijetno zaznamoval. Oceta so vrgli v zapor. V casu ko je bil zaprt, je morala sama skrbeti za otroke. Poleg svojih treh, je skrbela še za nekatere mlajše brate in sestre, kajti mama Alojzija Bohanec jim je umrla 1939. leta, stara komaj 45let. Zaradi neugodnih družbenih razmer se je vsa družina Budjevih v 60-ih letih prejšnjega stoletja drug za drugim izselila in si ustvarila svoj novi dom na Švedskem. Oce Avgust Budja je umrl leta 1987. Ni mu bilo dano doca­kati tako zaželjene samostojne Slovenije, o cemer so mnogi pravi Slovenci sanjali. Tudi mamika si ni mogla predstavljati, da bo Slovenija postala samostojna, a je to samostojnost vseeno doživela. Potem, ko je ostala vdova, je izmenicno živela in pri kateri od hcera na Švedskem. Leta 2016 sta skupaj s slovenskim dušnim pastirjem skupaj praznovala 160 let, najprej z zahvalno sv. mašo prvo nedeljo v aprilu v Landskroni. Po sv. maši pa je bilo slovensko praznovanje, ki so jima ga pripravile hcere Gabrijela, Avguština in Olga s svojimi otroki, vnuki in vnukinjami ter so se ga udeležile vse generacije, ki jih je bilo kar pet. Tudi rojaki iz Landskrone in okolice so se udeležili zahvalne sv. maše ter samega praznovanja, kje se je pelo, nazdravljalo slavljencema in kjer so bili go­stje postreženi s tortami, na kateri je bila številka 100 in na drugi tudi številka 60. Sama slavljenka mamika Angela je ob 100. rojstnem dvevu 28. aprila 2016 dobila pozdravni telegram in cestitko za tako visok jubilej od kraljevega para, kralja Karla XVI Gustafa in kraljice Silvie. V krogu domacih pa so slavljenko praznovali na njen rojstni dan, kjer se je zbralo okoli 100 ljudi. Pesem, veselje, ki se prelivata skozi slovensko prleško vernost, vse to je mamika živela in pricala s svojo pokoncno hojo za Kristusom skozi vse življenjeske preizkušnje, ki jo niso zlomile, ampak naredile še mocnejšo. Svojim hceram sta z ocetom podarila veselje do petja, saj so bile Trio sester Budja veliko let zelo aktivne na podrocju petja in so tako posnele veliko pesmi na razne CD-je. Prav tako so nekaj casa ustanovili in pridno vadili ter posneli CD z zborom, kjer so na CD posneli slovenske in švedske pesmi. Hvala tudi mamiki za vzpodbujanje pri tem projektu. V vsem svojem aktivnem življenju je bila cerkvena pevka. Za petje je navdušila tudi vse svoje potomce in jim s pesmijo v srcu pomagala živeti cloveka in kristjana vredno življenje. V krogu svojih najdražjih je zaspala 16. aprila 2018 v102. letu starosti. Njena pos­lednja želja je bila, da bi bila pokopana ob možu na pokopališcu pri Mali Nedelji. Veckrat je bila deležna bolniškega maziljenja, še veckrat je bila presrecna, ko ji je duhovnik prinesel sv. obhajilo na dom. In tisto, kar je za kristjana najpomembneje ob koncu zemeljskega romanja, bila je deležna poslednjega maziljenja ali svete popotnice. Njeni domaci, prijatelji, sosedje ter rojaki iz Landskrone in Helsingborga so se od mamike poslovili s sv. mašo na šesto velikonocno nedeljo, ki pa je tudi prva nedelja v mesecu, ko se rojaki zbirajo pri slovenskem bogoslužju v Landskroni ob 12.30. Tako je bila cerkev enkrat spet polna in petje slovenskih velikonocnih in Marijinih majniških pesmi je spet enkrat zadonelo. Srecanje pri oltarju je bilo ena sama zah­vala za tako dolgo, bogato in pricevalno mamikino življenje. Od nje so se zadnjikrat poslovili v cerkvi pri Mali Nedelji 11. maja letošnjega leta, saj je bila mamikina želja, da bo tudi na ta nacin združena s svojim možem Avgustom. Bogu hvala! Pocivaj v miru ob svojem ljubljenem soprogu! Hci Gustika Bencek Budja in Zvonko Podvinski V spomin Alexanderu Flisarju (*1942 -2018) Veckrat smo ga lahko srecali, nasmejanega možakarja, ki je rad stavil na konje v Nordstanu, poklepetali z njim, mu zaželeli sreco in se razšli. Potem pa izveš, da ga sta ga bolezen in obisk v bolnišnici za vedno utišali. Z mislimi smo pri Alexandru Flisar, ki je pred leti veckrat rad prišel na naše društvene zabave. Na Švedsko je prišel pri svojih osemnajstih letih in v Göteborgu delal v SKF. 2. maja smo se od njega poslovili v kapeli St. Olofs Kapell na pokopališcu Kviberg pokopališce. Obred je bil posveten z lepo glasbo, tako slovensko kot švedsko. Obred je vodil Hĺkan Andersson, ki je dejal, da ni lepše dežele v Evropi, kot je Slo­venija. Tudi sam je bil namrec že veckrat v Sloveniji. Pocivaj v miru, Alexander, in vecno luc naj ti sveti. POLETNE PRIREDITVE V DOMOVINI Za vse tiste, ki se boste poleti odpravili v Slovenijo in vam morda zmanjka idej, kaj poceti, smo za vas izbrali nekaj dogodkov (ki si jih lahko ogledate tudi na spletnih straneh organizatorjev). Za ljubitelje klasicne glasbe ... 36. Festival Radovljica 2018 (od 4. do 21. avgusta 2018) https://www.festival-radovljica.si/sl/koncerti-2018.html Festival odlikuje kakovostna glasba, saj so programi in izvajalci skrbno izbrani. Nastopajo vrhunski glasbeniki z vsega sveta. Ceprav je festival zvest stari glasbi, se v program uvršcajo tudi sodobnejši izvajalski vložki, gledališce in ples. Sporedi vkljucujejo rekonstrukcije glasbe iz obdobja pred nastankom glasbene notacije do glasbe 21. stoletja in novih del. O PRIHAJAJOCEM FESTIVALU 2018: Na desetih koncertih bo nastopilo 47 umetnikov iz Armenije, Avstrije, Belgije, Dan­ske, Italije, Madžarske, Nemcije, Švedske, Velike Britanije in Slovenije. Repertoar sega od novih rekonstrukcij glasbe 10. stoletja do Maxa Regerja. Kar pet sporedov ali ansamblov je nastalo posebej za festival in trije bodo posveceni slovenski glas­beni dedišcini renesanse, baroka in klasicizma. Dogodki bodo v radovljiški grašcini, v cerkvi sv. Petra in v cerkvi Marijinega oznanjenja v Velesovem. LJUBLJANA FESTIVAL (od 28. 6. do 30. 9.) Poletni Ljubljana Festival s svojo dolgoletno tradicijo in sporedom vrhunskih ume­tniških dogodkov izrazito zaznamuje kulturno dogajanje v Ljubljani. Osrednje prizorišce Festivala Ljubljana je slikovito poletno gledališce Križanke, ar­hitekturni biser iz 13. stoletja, ki mu je današnjo podobo nadel sloviti arhitekt Jože Plecnik. Festival Ljubljana na Ljubljanici (od 29.6. do 2. 7.) bo potekal tudi na turisticnih ladjicah, ki med plovbo omogocajo edinstven ogled mesta. Na reki bodo nasto­pali študenti dveh umetniških akademij, Akademije za glasbo ter Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana. Program najdete na spletni strani festivala: http://www.ljubljanafestival.si/event/ljubljana-festival-na-ljubljanici-3/ Slovensko GLASILO - Slovenska BLADET Izdajatelj / Utgivare: Slovenska zveza / Slovenska riksförbundet i Sverige Box 145, 731 23 Köping www.slovenskazvezanasvedskem.com Predsednik / Ordförande: Alojz Macuh; slovenska.riksforbundet@gmail.com Telefonska številka: +46 (0) 736003092 NASLOVI - ADRESSER KLUB KULTURE SLOVENIJA Preds: Karli Zunko c/o Karli Zunko, Norra Torggatan 17, 640 30 Hälleforsnäs slovensko.drustvo@gmail.com IVAN CANKAR Preds. Ivan Zbasnik, 035- 21 12 94 Meteorvägen 17, 302 35 Halmstad il.zbasnik@bahnhof.se SD SIMON GREGORCIC Preds. Alojz Macuh, Scheelegatan 7, 731 32 Köping aa.macuh@gmail.com http://antonbreznik.wixsite.com/simon KD SLOVENIJA Preds. Janez Rampre, 073-344 95 27 Vall­movägen 10, 293 34 Olofström janez.rampre@oktv.se SLOVENSKI DOM Preds. Jože Zupancic, 031-98 19 37 Parkgatan 14, 411 38 Göteborg marianne.ratajc@byggnads.se SLOVENSKO VELEPOSLANIŠTVO Amaliegade 6, 2. Floor 1256 Köpenhamn, Danmark Tel: 0045 33 73 01 20, 0045 33 73 01 22 vkh@gov.si SKD FRANCE PREŠEREN Preds. Lado Lomšek, 031-46 26 87 c/o Lomšek Stora björn 33, 415 16 Göteborg ladolomsek2@gmail.com SD PLANIKA Preds. Rudolf Belec, 040-21 80 48 Mobilni telefon: 0709-535401 V:a Hindbyvägen 18, 214 58 Malmö kontakt@planika.se www.planika.se SD STOCKHOLM Preds. Rok Ogrin C/O Kisovec Rosendalsslinga 3, 186 33 Vallentuna slovdrustvo.stockholm@gmail.com http://slovenskodrustvostockholm. weebly.com/ PEVSKO DRUŠTVO ORFEUM Preds. Avguština. Budja C/O Bencek-Budja Hantverkarg. 50, 261 52 Landskrona gustibudja@gmail.com SLOVENSKA KATOLIŠKA MISIJA Parkgatan 14, 411 38 Göteborg Zvone Podvinski, 0708278757 zvone.podvinski@rkc.si Tisk/tryck: Grafika Gracer d.o.o., Celje, Slovenija/Slovenien